Slovenski narod Razne novice o vojni. Ponedeljek 21. sepl. Nemčija — Vojni urad izjav¬ lja, da je situacija na zahodu nespremenjena, da je polno upanja, da bo nemška vojska konečno zmagovita. Francija - Bitka Aisne se nadaljuje z vso grozovitostjo. Nemški topničarji so upostoši- li vsemu svetu znano stolno cerkev v Rheimš. Francoski predsednik je radi tega prote¬ stiral vsem nevtralnim drža¬ vam. Anglija — Vse moči se rabi¬ jo, da se potisne nazaj nemška vojska v Franciji. V zadnjih par dnevih so se Nemci uma¬ knili za daljavo sedem milj. Pozicija nemškega generala von IClucka je postala že tako kritična, da je moral poklicati 100.000 pomožnih čet, Zavez¬ niki pritiskajo najbolj na to armado in jo upajo kmalu ob¬ koliti. Težke angležke izgube Be potrjujejo, kajti za vsak ped zemlje se morajo hudo bo jevati. Rusija — Ruska armada je v boju na celi črti med Kra¬ kov in Prezemislu. Zavzeli so že Grodek, Sambor, Dubiečko in Jaroslav. Zadnje mesto so Avstrijci upostošili prej ko so ga opustili. Avstrija — Danklnova arma da se je nekoliko umaknila do boljših pozicij. Poroča se, da je stališče avstrijskih čet jako ugodno. Pohvalijo se avstrij ski vojaki, ki se tako hrabro upirajo proti sovražniku z ve¬ liko nadvečino- Romunija ima svojo armado mobilizirano. Porača se danes da se bo kmalu spustila v boj proti Avstriji. Crnogora — Srbska-črnogor 3ka armada je zavzela mesto Rogatica, 30 milj oddaljeno od Sarajeva. Dotična armada je potem prodrla še 20 milj dalje ob železnici in se sedaj naha¬ ja samo 10 milj od Sarajeva. Torek 22. sept. Francija— Vojni strokovnaj« ki so mnenja, da je bitka Ais¬ ne pri koncu. Nemška vojska se vedno hitreje umika. Vre¬ me j£ sedaj nekoliko bolj u- godno. Rusija — Del ruske armade se sedaj bori proti glavnim fortom pri Prezemislu. Ostala armada napreduje proti Kra¬ kov. Pred napadom na preze- milske forte se je tekom do govorjenega premirja dovolilo nebojevnikom zapustiti mesto Nemške pomožne čete so v Krakov in napredujejo vzhod¬ no ob železnici. Belgija — Poroča se, da je belgijski kralj ustrelil svojega šofirja. Kralj je namreč z av¬ tomobilom vozil ob fronti ter opazoval stanje. Mod tem je pa šofir ukrenil kar naravnost do nemških vrst. Ko je kralj opazil nevarnost, je šofirju iz¬ kazal, da naj ustavi, ata je še hitreje vozil naprej k sovraž¬ niku. Kralj ga je nato ustrelil- Imel ni druzegaspremljevalca Iz listin, ki jih-je imel šofir pri sebi se je dognalo, da so mu Nemci obljubili svoko $100.000 ako jim pripelje bel¬ gijskega kralja. Anglija — Tri angleške kri¬ žarke so nemške torpedovke potopile v severnem morju. Dvanajst milijonov je bila vre dnost križark. Možtvo teh je bilo 2100 in le del se je rešilo. Tudi v Angliji so vojni stro¬ kovnjaki mnenja, da je bitka Aisne pri kraju in da se bodo Nemci kmalu umaknili do bel Puebio, Colo., 115. septembra 1914. K.lini slovenski Uit na znp&du. G«*lo: Z*|«d«a ZaptMl: Leto VIJI voh Kluck je že preselil svoj stan nazaj do Mons v Belgiji. Srbija- Poročilo iz Rima trdi, da so Črnogorci in Srbi danes zavzeli Sarajevo in da so pri tem prizadejali velike škode Avstrijcem. Nemčija — Nobenih natan¬ čnih podatkov se ne izjavlja niti o vojski na zahodu in niti 0 oni na vzhodu. Avstrija — Velike pomožne čete so bile poslane v Galicijo kjer Avstrijci še vedno držijo vse važne forte. Sreda 23. sept. Anglija — Angleška zguba v zadnji morski katastrofi je bila 1 024 mornarjev. Ostalo mož¬ tvo so rešili. Neuradno se po¬ roča, da so Angleži potisnili nazaj desno nemško krilo. Pri¬ čakuje se, da se bo nemška vojska kmalu umaknila. V zadnjih spopadih so Angleži in Francozi trpeli ogromDe zgube, zgubili so namreč tri¬ krat toliko kot Nemci. Pritisk zaveznikov je bil pa tako mo¬ čan, da se je nemško krilo u- raaknilo 11 milj. Vojni urad je mnenja, da se je že mnogo nemških čet umaknilo. Konec bitke ob reki Aisne je pričakovati v par dneh. Prihodnja velika bitka se bo baje vršila ob reki Sambre. Belgija — Iz Antvverpa po¬ ročajo, da je pet angleških zra koplovcev poletelo 100 milj daleč čez mejo v Nemčijo ter spuščalo bombe nad mestom Oologne. Belgijska armada pod osebnim nadzorstvom kralja Alberta je zopet pričela silno nadlegovati nemške po¬ zicije. Srbija — Srbski vojni urad izjavlja, da so bili Avstrijci zopet liudo poraženi v bitki med Kostnico in Ljubovja. Crnogora — Vojni urad po¬ trjuje poročilo, da je bilo Sa¬ rajevo, glavno mesto Bosne zavzeto od združene armade Srbov in Črnogorcev. Nemčija — Izjavlja se, da je stanje bitke Aisne neizpreme njeno. Bojevanje se nadaljuje V Prusiji so bili Rusi hudo po raženi- Iz Berlina poročajo, da je bila ruska zguba 150 000 mrtvih in 90 000 vjetih. Rusi so baje opustili obleganje trd¬ njave Koenisburga. Avstrija — Vojni urad odloč¬ no zanikuje, da bi bili Srbi zavzeli Sarajevo, ali pa da bi bilo mesto celo v kakšni ne¬ varnosti. Tudi se zanika zad nje poročilo o srbski zmagi pri Lostnici. Uradno se tudi izja vlja, da nobena beda ne vlada v Avstriji in da so povsod na¬ vdušeni za vojsko. Trdi se, da so med vojaki uašli slučaje ko¬ lere, toda situacija ni tako ne¬ varna kot poročajo iz Rusije. Rusija — Iz Petrograda se poroča, da so Rusi zavzeli važ no trdnjavo Jaroslav po hu¬ dem boju z bajoneti in da jo Avstrijci niso kar tako opusti¬ li Avstrijci so pred begom u- uičili tamkajšne velike zaloge vojnega materijala. Rus; ne nameravajo zavzeli Prezemis la, temveč bodo pustili tam malo število čet kot za stražo. Glavna vojska prodira proti Krakov. Nadalje se potrjuje, da se ruske čete umikajo iz Prusije. Trdi se tudi, da se mnogo avstrijskih Slovanov pridružuje Rusom. Četrtek 24. sept. Poročila, ki prihajo iz raznih virov so si taka nasprotujoča, da ni vredno, da bi se človek bavil ž njimi. Rar ena vlada uradno izjavlja, pa nasproti,- takoj pobije. Pueblske novice —Dne 18. t. m. se je Ru¬ dolf, šestletni sinček trgovca Andro Petrosa igral na dvori¬ šču s konjem, ki je bil običaj¬ no jako pohleven. Na omen¬ jeni dan je pa otrok bil pri konju kol že večkrat poprej. Konj se je baje splašil in s ko pitoni prizadejal otroku smrt ni udarec. Pogreb se je vršil preteklo nedeljo ob mnogo brojniudeležbi. Pri zakonskih Petros je tudi bolna mala hčer ka, kateri se pa zdravje počasi vrača. — Čitatelje, ki dobivajo pis¬ ma iz domovine prosimo, da jih nam izročijo za priobčitev. Vse tajne stvari lahko izpusti¬ mo. —Poroča se nam, da se go¬ tovi rojaki nameravajo podati na delo v južne rove. Tem naj bo povedano, da štrajk še resno. V Leadville seje podala in tam ostala , gdč. Rosie Pu¬ gelj, sestra ge. Grebenc. -—Vsaj oni zaostali naročni¬ ki, ki so v položaju obnoviti, naj storijo to cb prvi mogoči pViliki. Tedni smo imeli dokaj hladno vreme. V četrtek zju iraj je toplomer kazal 38 sto¬ pinj. Slana se je pojavila v mnogih krajih. —Tukaj hočejo osnovati no¬ vo društvo ter jo imenovati ..avstrijsko". Ne vemo iz kakšnega namena se ustanov¬ ijo, radi tega tudi nimamo na¬ svetov. Priporočamo padotič ni no ustanoviteljem, naj se pri tem delu zavedajo svoje naro¬ dnosti in naj ne pozabijo, da so še vedno Slovenci kljub temu, da so enkrat bili avstrij ski državljani in kljub temu da so (vsaj nekateri) sedaj ameriški državljani. Ako so kateri rojaki ponosni na to,da ni končan in mogoče še ne bo P« vojakih, naj 1 ne delajo škandala narodu in naj se vsaj dostojno imenuje¬ jo, namreč ,,SLOVENSKI za nekaj tednov. Do tedaj ni treba hoditi tja. Kdor dosih tnal ni bil ,,skeb,‘‘ naj tudi sedaj ne bo, ko je stvar skoro pri kraju. Sicer je itak neu¬ mestno hoditi, ker ne bo stal¬ nega dela. Predsednikov pre¬ dlog zahteva, da morajo druž be sprejeti v službo vse štraj - veteraiii". S tem sicer ne od¬ obravamo ustanovitve kakšne ga veteranskega društva, ker čas napredka zahteva, da se bojujemo proti militarizmu. S Jem, da vzbujamo slučajne prijazue spomine na njega, karje. In ako to storijo, kar la , , belo morali tedaj jim ne bo «,1» i„ britkort ter kr- vese sedaj preliva na onstran oceana. Brezmejno morajo trpeti naši dragi v zatirani do- :.. * ^ __ 'r _ preostajalo druzega, kot izpu stiti iz službe svoje dosedanje delavce. —Društvo ,Mladi Slovenci 1 namerava prirediti veselico na Zahvalni dan, dne 20. nov. —Richard Dučič, ki se je tu več tednov uspešno zdravil, se je podal v Ne\v Mexico. —Prijatelji dramatike go¬ vorijo o zopetni prireditvi kak sne lepe narodne igre. —Zadnjo soboto - zvečer se je vršila prva veselica samo stojnega dr. ,,Sloga". Udelež ba je bila sicer majhna, toda zabava je bila izvrstna in ne¬ navaden lep red je vladal. — Sedaj imamo zopet nek nov pojem o čartar vladi nam reč od kar so nam Slovencem prepovedali obdržavati plesne veselice ob nedeljah. Bogvedi kakšna klofuta bo bodoča. —Po dolgem obisku na vz¬ hodu se je vrnila ga. M. Buh. —Pisma dokaj rednO priha¬ jajo iz stare domovine. V vseh je opaziti, da so tam zavladale zelo bedne in žalostne razme¬ re. Poročajo tudi, da oblast (nek dopisnik piše klelikalci) strogo opazujejo Slovence in jih zapira za vsako malenkost. Gotov človek je zaprt, ker je izpregovoril: ..Ubogi Srbi". V domovini torej hočejo za¬ treti ljubezen in usmiljenje ter gojiti sovražtvo. Uboga domovina! % —Minulo nedeljo se je pri sorodnikih v Leadvillu mudil tukajšni gostilničar Fr. Gre¬ benc. Poroča nam, da se tam v bolnici nahaja sestra njego ve žene, namreč ga. Johana j Lunka. Njeno stanje je zelo mpvini, in to boli nas vse. Te¬ ga pa bi ne bilo, ako bi ne 'ožjo krutega in nepotrebnega militarizma. In dokler ne od- J plavimo tega sistema, tedaj se Lb&O vedno ponavljali dose danji krvavi prizori. Slovenci “ ne bodimo staroveški in naza- j dnjaški. PO SVETU Avstro-ogrski poslanik je v j torek prejel sledeče poročilo 1 od grofa Berchtolda: ,, Avstriji Wilson noče spreme¬ nili svoje predloge. sept. — \Vasiiixgton, 23. F. MVlborn, predseou k U. it 1- družbe, ki la tuje mno ske čete so koncentrirane v - 8° P 1 ''-■»ogovniKov v Coioradi novih pozicijah in že več dni| JW j‘ d danes v kot ferenci s za-tonj pričakujejo resnega .preG^-di.ik« m itisonom n. napada od strani Rusov. To J uu P ,,ve \a J".ž- jn toraj najboljši dokaz, da P.u ' bu „'! e , more s P re Rti nekaj točk si niso zadobili onih zmag o katerih so pošiljali poročila med svet-. Ravno tako neres¬ nična poročila so ona o lakoti in p .trtju prebivalcev monar bije. Prebivalstvo in armada v VVilsonovi predlogi za kon¬ čanje industrielne vojne v Co loradu. Mr \Velborn je stavil nov načrt za mir, katerega pa Mr. VVilson ni hotel sprejeti. ' • eh hiši se je po tem s« stan 8ii8k * h ' vrX.Gr Vr^Uib —Avstrijska oblast ne mo re poslati svojih rezervistov iz Amerike čez ocean. Brodovje zaveznikov namreč gospodari na vodi in ni nobene varnosti za nemške in avstrijske parni¬ ke. Toda, akoravno je stanje tako, se morajo naši vojni ob¬ vezani vseeno javiti pri koD zulatu, bodisi osebno ali pa pismenim potom. Sicer se podvržejo kazni in slučajni konfiskaciji posestva, kadar se povrnejo v Avstrijo. Toraj svetujemo slehernemu, ki je vojaško obvezan, da pošlje potrebno informacijo konzula tu. S tem bo vsak storil svojo dolžnost in bo lahko brez vsa kega strahu pred kaznijo opa zoval nepotrebno in grozno evropejsko klanje. —Minulo sredo se je tu mu¬ dil avstro-ogrski podkonzul g. Fischer von Ankern. Do- tični potuje po sl. naselbinah ter nabira prispevke za ,,ru ; deči križ", to je za ranjence v sedanji vojni. Nam je sporočil da je že nabral precejšno svoto od Slovencev v Leadvillu, Den veru in Colo. City. Pravi na¬ mreč, da so se avstrijski kon¬ zuli v Ameriki zavzeli zastvar ker je edinole vladbmgoče po šiljati denar v Avstrijo, da je privatnim ljudem to nemogoče Gosp. podkonzul je nam trdil da sl. rezervistom ne bo mo¬ goče iti v vojno in radi tega se nadeja, da bodo ti tako sre¬ čni vsaj po svojih močeh daro vali za ,,rudeči križ" in tako pomagali onim, ki so v boju. Kdoi*hoče kaj darovati, naj se toraj obrne do konzula. Informacija se tudi lahkodobi od našega uredništva, toda nobene odgovornosti nočemo prevzeti. Naš nasvet ni take in ne tako. —Poštni promet z Avstrijo je indirektno odprt. Za pisma j zadostuje običajni naslov, ni iaua |. t. ; r , . . , ima polno upanja za zmago. V .. « 0 1 vori , , °- da bodc Pr ed¬ zadnjih dnevih so Avstrijci nl * '’ bsta 1 P n svo F' lu l ,rvu, ‘ imeli več uspešnih spopadov U ' r s " 8® Mrajka.ji z Srbi. 42 regiment, ki ubsto- vsake spn meni¬ ji največ iz Hrvatov, je izka ! « a ™do morali »projeti tu- 1 izvunredno hrabrost " d ! °PV'^ r J'- • redsedmk je Mr. \\ elbornu povedal, da je Vojaki zaveznih armad trpi-j dolžnost operatorjev sprejiii- jo mnogo radi slabe oprave. J njegovo predlogo, sicer l>< do Nemci so veliko bolje oprav- [motali trpeti posledice. Dav¬ ljeni za sedaj trajajoče slabo [ no kakšne imajo biti te poslc- vreme. jdice, je še nejasno, toda goto- Turški poslanik namerava i vo F’ da !R ' bu ? avcd ' no obdržal federalne vojake v Coioradi. Mr. Welborn je obljubil da se bo povrnil v Colorado ter ostalini operatorjem pojasnil predsednikovo stališče, na kar mu bodo dali konečni odgovor Mr. AVelborn je v Washin- gtonu zastopal le C. F. & I. družbo. Ostali operatorji so pa na \Vilsonov predlog odgovo¬ rili pismeno, ter prosili, da bi se izpustilo onih toč, ki ne li¬ ga jajo operatorjem radi tega ker dajejo delavcem preveč pravic. Največ se pritožujejo proti točki, ki zahteva da mo¬ rajo družbe sprejeti nazaj' v službo vse štrajkarje, ki niso bili slučajno obdolženi in spo¬ znani krivi zločinstva. Pred¬ sednik ne bode dovolil nobe¬ nega sklepa štrajka, ako se ta¬ ko ne zgodi. Operatorji so pa v tej zadevi jako nervozni, kajti v prvi vrsti se bojijo ime ti na rokah preveč unijskih delavcev, ki so običajno že več letni preraogarji in so v polo¬ žaju vedeti kedaj se pravilno dela in kedaj da ne. In ti bi imeli priliko opazovati kompa nijske nerodnosti ter bi ope¬ ratorjem vedno delali sitnosti v slučaju, da bi baroni kršili državne postave. Operatorji so vedno imeli upanje, da bo¬ do popolnoma potlačili v prah organizacijo premogarskih de¬ lavcev. Sprejeli bi nazaj ne¬ kaj najboljših in ne dosti iz¬ obraženih štrajkarjev, kateti bi ne povspeševali unijo. Spre jeti pa ne želijo one, ki bi isto širili. In sedaj, ko jim pred¬ sednik odločno veli, da mora¬ jo sprejeti vse linijsko delavce so pa operatorji jako potrli in ne vedo, ali bi se-uprli pred¬ sedniku, ali bi sprejeli ta te¬ žak križ Zdi se, da je opera¬ torjem sedaj še žal, ker niso sprejeli pogoje štrajkarjev. Z linijskimi voditelji bi se seda¬ lo kaj dogovoriti, a e predsed¬ nikom je pa drugače. Ta jim je baje zagrozil, da jim bo za- namerava znpustiti Ameriko po preteku dveh tednov. Nekaj dni na¬ zaj se je ameriška vlada meni-1 la o tem, da bi poslala bojne ladije v turške luke, da dajo varstvo kristjanom, ki so tam v nevarnosti pred masakiran- jem. Turški poslanik je v ne ki izjavi trdil, da bi tak korak znal povzročiti resno situacijo. Kazal je, da se slični dogodki pripetijo tudi v družili drža¬ vah in nobena inozemska vla da se ne vmešuje. Radi izja ve je pa tajnik Bryan svaril poslanika, naj ne govori tako. Poslanik je bil s tem baje raz žaljen in je takoj prosil za ne¬ omejen dopust. Govori se sedaj, da mogoče še vojna na stane radi tega. Toda dvomiti je, da bi se Amerika šla pre¬ tepati onstran oceana. Več denarnih zavodov širom Amerike povzroča denarno krizo s tem, da noče izposoje vati denarja izven proti veliki mi obrestmi. Izklicujejo se na to, da nimajo denarja. Ame¬ riški finančni tajnik McAdoo pravi, da temu ni res, da ima jo nekatere banke po trikrat več v rezerv nego običajno. Zagrozil je torej takim ban¬ kam, da jim bode odvzel vlad ne vloge. In ako najde kak¬ šno banko, ki ne bo hotela dati kakšnega posojila proti primernimi obrestmi, tedaj bode pa on sam poiskal kako drugo banko, ki bo tako sto¬ rila. V severno-vzhodnih ameriš¬ kih državah imajo en milijon bal bombaža, katerega ne mo rejo prodati. Evropejski trg jo zaprt radi vojne. Lastniki plantaž, so zelo prizadeti in skušajo prodati bombaž posa¬ meznim Amerikancem, nam¬ reč po $50 za vsako balo. Da pa pri tem Amerikanci nezgu bijo denarja, se je pa pričela agitacija proti reji bombaža leta 1915. Ako ne bo tega pri delka prihodnje leto, tedaj se bo sedanja zaloga konečno-la- pri premogovnike in če bo V raznih drža-1 'J udstvu Pomanjkovalo pre- nima sploh nobena vlada no benega spoštovanja do resnice Položaj v Evropi je baje po vsod pri starem. Nemci so od¬ daljeni najmanj 75 milj od Pariza. Rusi so se morali u makniti v Prusiji, to sami pri¬ znavajo, toda trpeli pa niso toliko izgub, kot jih jim pri pisujejo v Berlinu. Rusi ima¬ jo ogromno armado v Galiciji, toda avstrijski poslanik je z današnim dnem izjavil, da m bilo nobenega resnega boje vanja tam že več dni. Iz Ce- ttinje danes poročajo, da šele . J - • •• - “-- 1 treba uavedati imena parnika, iko prodala, vah celo nameravajo sklicati seje državnih zbornic, ki naj bi sprej le postavo proti reji bombaža le:n 1915. Peso-rejii so bili že v veli kem strahu, so se namreč bali moga, tedaj bode pa vlada sa¬ ma obratovala s premogovni¬ ki. In točka jim dela še dru¬ go skrb, ker ne vedo kako naj bi potolažili zveste ,,ske- be", katere bodo morali ispu- | stiti iz službe, da napravijo da ne bod i mogli dobiti seme- prostor štrajkarjem. 1’ritožu- so napravili Dove vlrdbe. sedaj bombardirajo Sarajevo. na iz Evrope za prihodnjo se- jatev. Seme od sladkorne pe¬ se sploh ne pridelujejo v tej deželi mi ga navadno kupujejo na nemškem. Kako ga dobiti od tam s d »j ko vlada vojna, je bilo veliko vprašanje za a- meriške pes 'rejce. Zatekli so se k ameriški vladi in ta je priskočila na pomoč tor bo v kratkem času dobilapošiljatev semena v vrednosti en milijon dolarjev. Islaprihaja iz Nem¬ škega potom holandske dežele jejo se tudi proti točki, ki do¬ loča ,, pritoževal ni komilej" v vsaki kempi, ki rešuje pri¬ tožbe delavcev proti družbi. Pod točko ima celo predsed¬ nik Zdr. držav odločilno be¬ sedo, kadar delavci pridejo v nestiglasje z družbami. Opera¬ torji bi seveda najrajši obdrža li njihov stari sistem pod ka¬ terim so vsakega delavca za¬ podili izkeinpe, ako ni bil za ' dovoljen z ravnanjem v rovih in so je slučajno pritoževal. I SLOVENSKI NAROD Edini »loven.ki list na zapadu In glasilo Zapadi.« Slov. Zvez i za Ameriko le proti predplr.fl za colo leto Sl.50; za pol leta 51.00; z" Evropo S2-00. P.OglnJl sprejemajo se po dogovoru. Dopisi In novlijc priobčijo se brezplačno. Dopisi bro/. pod* plsa se ne sprejmejo. ITI spremembi blvallffa naj vsak naročnik naznani i>oleg novega tudi ■Url naslov. l>op.tt id denarne vn-duonU po4:l,a Jo naj »o na naslov: SLOVENSKI NAROD BOX 1181. PUEBLO.ICOLO. Pisarna : 117 W. NORTHERN AVE. : Olfica TELEPHONE: MAIN 995 E. J. MENSINGER, urednik in lastnik SLOVENSKI NAROD on Iv Slov«*ulan netrtpaper In the \Vo»t. Pub!mliMl weokly by E. J. MenslagiT, nt 117 IV. Northern Avc.. Pneblo, Cokx The otficUl organ of the "NVeitern Slav. AMOetatton" AdvvrtlikuK rates *ent upon reque*t. Vojna od dne do dne. Pelck, 18. sept. Nemčija — Oficielno poroči¬ lo vojnega urada kaže, da je tekajoča bitka še neodločeno, in da francoska ofenziva zgub lja svojo moč. Iz nemškega stališča je vzhodna situacija ugodna. Avstrija —Uradno se je na¬ znanilo, da so so združile glav ne avstrijske čete v Galiciji in da so sedaj na dobrem stan ju. Stanje na Dunaju in dru zib mest postaja čimdalje bolj resno, to je glede ekonomične ga problema. Anglija — Kralj Jurij je v svoji poslanici parlamentu tr¬ dil. da se bojevniki bojujejo za dobro stvar in ne morejo odložiti orožja prej ko doseže¬ jo svoj cilj. Francija — Bitka Aisne, ki že traja pet dni, se še vedno nadaljuje brez zdatnih spre¬ memb. Obe stranki se upirata na artilerijo. Nemško kretanje proti Nancy je bilo popolno ma ustavljeno in sovražnik se jo umaknil. Rusija — Rusko časopisje v Petrogradu potom člankov a- pelira Italiji, da naj se pridru ži zaveznikom. Generalna in vazija v Nemčijo se kmalu prične. Napade na umikajoče avstrijske Čete se nadaljujejo. Srbija in Črnogora — Srbi so opustili Semlin, katero me sto so zavzeli minuli teden. Bojevanje se neprestano na daljuje v Bosni. Sobota 19. sepl. kajti bojujejo ee noč in dan. Konec mora biti blizu, toda '.magovalska stranka šeni od očena. Zmaga zaveznikov akorekoč pomeni konec voj ne; zmaga Nemcev pomeni nadaljevanje vojne, kajti t takem slučaju bi ona še vsee-' uo imela polovico Evrope v orožju proti njej. Rusija — Iz Petrograda po¬ ročajo, da so Rusi prerezali zvezo avstrijske armade pod gen. Danklnom, namreč z ar¬ mado pod gen. Von Affenbur- gom pri Prezemislu. Gen. Danki so umika proti Krako vu toda pot mu hočejo zapre¬ ti ruske čete, ki hitijo iz San- domira. Rusi so zavzeli nekaj ne jako važnih točk 75 milj zapadno od Lvova. Ruska ob last je baje dala zapreti neke ga svojega generala, ki je svo¬ ji armadi zapovedal požigali posestva sovražnikov ter ubija ti nepristranske ljudi. Anglija — Angležka oblast potrjuje, da je nemška oklep ml križarka Koenigsberg uni¬ čila angleško križarko Pega- sus Nadalje se poroča, da je angleška križarka Carmania potopila nemško križarko Ber lin, namreč ob obrežju južne Amerike. Angleži so tudi za plenili nemški parnik Ponape Nemčija — Iz Londona po¬ ročajo, da so bili Nemci zma¬ goviti pri Brimontu, katero točko so tudi zavzeli. Poraze ni so pa bili od zaveznikov pri Rheims. Francija — Neprenehoma se nadaljuje bitka Aisne, nobe¬ nega velikega napredka ni opaziti na nobeni strani v tej največji bitki v zgodovini sve ta. Izgube na obeh straneh se povprečno cenijo od 100.000 150 000 mož. Mcžtvo se boju¬ je v jarkih, ki so deloma na¬ polnjeni z vodo. Dežuje nam¬ reč neprestano. Anglija — Oficielno se trdi, da se zavezne armade nahaja¬ jo v tako ljuti bitki, v kakor- šni še nikdar niso bde. Nem ška moč je velikanska. Levo krilo zaveznikov počasi napre duje. Belgija — Kralj Albert je zopetna fronti. Naznanja se, da so Nemci popolnoma upo- sfcošili mesto Termonde. Iz Petrograda seje z 20 sept poročalo, da je nek pooblašče¬ nec ruske vlade izjavil slede¬ če: ,,Ruski car želi, da bi po tej vojni nastala nekaka fede¬ racija vseh držav v Evropi in la bi ta federacija v prvi vrsti skrajno Umestno, da se ji dopusti priti na krmilo. S prohibicijo se je že posku¬ silo v mnogih državah. V I61I1 so se jo že odkrižali, ker ni bila druzega kot v škodo dr žavi in je gojila ravno tiste slabe lastnosti ined ljudstvom katere je navidez hotela uni čiti. V marsikaterih državah še vlada splošna prohibicija in ko bi se v vseh teh zopet volilo za to točko, namreč za in proti prohibiciji, in da bi za njo volili samo pravi tempe¬ renčniki, tedaj odpravijo se- dajno hinavsko sušo povsod. Razume se, da ne samo tem perenčniki, oni ki ne uživajo alkohola, volijo za prohibicijo temveč tudi vsi oni, ki naskri vaj prodajajo opojne pijače proti velikemu dobičku in brez, da bi plačevali visoke licence. Toraj taki postavolo- milci zajedno z njihovimi pri¬ jatelji pomagajo temperenčni- kom vzdržavati prohibicijo v nekaterih državah, sicer brez teh ne bi bilo suhe države. Pravih abstinentov je le malo in celo med onih, ki se javno pokažejo kot temperenčniki, je mnogo takih, ki so največji prijatelji alkohola in ker so običajno premožni, imajo last¬ ne točilnice na domu. Skoro vsi premožni ljudje imajo pol¬ ne klelo raznovrstnih opojnih pijač, zato jim je pa vseeno, ako je sploh kaj gostiln ali ne. Imajo obilo denarja in so v položaju kupiti pijač kar na debelo, kar je pa revnemu de lavcu nemogoče. Ko bi ljudstvo no zahtevalo opojnih pijač, tedaj bi se jd tudi ne prodajalo. Fanatični temperenčniki naj bi učili ljud stvo proti rabi alkohola, prohibicijo pa ne manjšajo število pijancev, temveč jih celo množijo. Celo ta agitaci- prijatelji nas podpiraj 0 stem, < Za čašo vinca rajnega Pošten kristjan življenje da. Da, dal bi ga za tako vince, kakoršnega je do¬ biti edinole v gostilni: Joe Shuštar-ja moNE union 1026 201 L NORTHERN AVL, PUEBLO, COL M. NOVAK & F. GREBENC priporočata svojo GOSTILN O 300 SPRING STREET Tofiva vedno it**« Neofovo piro ln naJflneJU imela v skrbi eno armado ter . v . mornarico, ki bi odgovarjala!^ P roi * alkoholu množi števi za celo Evropo. S tem bi se lo pivcev.. Cisto naravno je, prihranili mnogi milijoni in rabili naj bi se za šole in splo¬ šno izobrazbo “ Akoimarus ki car vsaj polovico tako do¬ brega srca, kot se ga kaže v poročilu, tedaj mu želimo ta¬ kojšno in sijajno zmago. Avstrija ima 60 000 vojakov pri Polju in 200.000 ob itali janski meji. Ako je to res, te daj ni čuda, da je tako malo avstrijskih zmag. Pri Italiji sploh ni sovražnika. Nemški cesar se je preselil v Luxemberg kjer ga čuva veli ko število zrakoplovcev. Bati se je namreč napadov od fran¬ coskih zrakoplovcev.' V Petrogradu cenijo, da so Avstrijci zgubili 35 odstotkov svojih moči v Galiciji. Mnogo zaostalih naročnikov se še ni odzvalo našemu pozivu, da hi obnovilo naročnino. Istim bomo morali ustaviti list, ako se kmalu ne zglasijo. Kdor je pa slučajno v slabili finančnih razmerah, naj pa nam blagovoli tako naznaniti. (Uprava S. Naroda) Rusija— Nobenega uradnega p >ročila ni bilo izdanega o bo¬ jevanju proti avstrijski črti pri Prezemislu, kamor je dospelo ZAHVALA Mudil sem se aadnjo nedel¬ jo v Leadvillu in smelo rečem da sem tam našel t iko uljudue in poslrežljive rojake, kot sem jih že kjerkoli drugje. Za lepo in dobro postrežbo se imam najprvo zahvalili g. Frank Zajcu, vdrugič pa g Jos Lun¬ ka, ki mi je še poleg prijazne postrežbe tudi popeljal v 3U0 čevljev globok rudnik, kal¬ ine je nad vsem zanimalo. Ko- nečno lepa zalivala tudi dru- dl^o VažeVaice tega Uštel v;-, v a veuno irr/.p - ■■ . ... _ - Sirunla ter prodajava raznovrstne »moda«. Tadl prodajava Neefovo pivo na debelo. Za ločno postrežbo JamCIva. Pijmo ga, dokler živimo! Najboljšega pa ima MARTIN SIMSIGH Gostilničar na Grovc •-♦+*+4+++*+*+++++++♦+++♦+♦ SXš®S®®®®®®©®©S®®®®®5@@@®@® GOSTILNA PETRIČ 6c TEŽAK 317 SO. UNION AVE. je najbližja slovanska gostilna od U- nlon kolodvora v Pueblii. Točijo se raznovrstne pijače- Rojakom se last¬ nika najtopleje priporočata. ®®®5>®*)®®®®®*!®®G®®®®®®®®S«® Palače Bar 200 SOUTH UNION AVE., PUEBLO, COL Slovenci in Hrvati, kadar ste v tem delu mesta, oglasite so v moji gostilni, kjer boste dobili svežo SCHLITZ ATLAS mnogo nemških pomožnih čet gim prijateljem in sorodni- Neuradno se sicer trdi, da, kom ter lep pozdrav vsem. Frank Grebenc gostilničar Rusi zmagujejo. Nemčija — Vojni urad izjav¬ lja, da se sredina nemške ar¬ made pomika naprej, sicer bolj počasi toda sigurno. Re¬ zultat bitke je še v uvomu. Na vzhodu Nemci še vedno uspe¬ vajo naprara Rusom. Nedelja 20. sept. Francija — Lj uta bitka Ais- Nekoliko o prohibiciji. Ob letošnjih volitvah se bo zopet volilo za in proti splošni državni prohibiciji. Ko bi bi¬ la taka prohibicija nekako po¬ polna, tedaj bi že še bilo vzro¬ kov zakaj naj bi naši državlja¬ ne sd še vedno nadaljuje brez-ni glasovali v njen prid. Toda vsakega napredka. Na tisoče ker je pa prohibicija še vedno žrtev pada na obeh straneh, j bila naj večji humbug in nik- B oj ne čete so zelo utrujene, dar na pravem mestu, je pa da vsak hoče poskusiti to, kar je prepovedano in res marsika teri je že tudi poskusil opojne pijače samo radi tega, ker je slišal toliko o njih. Temperen čnikom je treba najprvo umo¬ riti željo za opojne pijače in ko to storijo, potem ne bo več zahtev za pijač in samaobsebi bo nastala prava prohibicija oziroma suša. Toda prej k tega ne storijo, bo še vedno vladala zahteva in hrepenenje po alkoholu in dokler bo vla dalo tako stanje, tedaj sebe vedno prodajal alkohol. ' In zgodovina raznih držav, ki so poskusili splošno prohibicijo kaže, da kjerkoli je zahteva za pijačo, da se tam tudi pro¬ daja. Nobena reč ni prevelika da bi k temu zhbranila. Po¬ stave se kršijo kar na vskriž še celo umor ni prevelik, d; bi se ne storil v svrho prodaje pijač. Imamo suhe države, toda le v imenu. V vsaki suhi državi se kršijo postave in pijače se prodajajo. Kot na pr. država Kansas je suha skoro eno če¬ trtletja. Toda kako suha? Pot nik skozi državo vidi skoro na vsakem postajališču zaboje steklenic in pivne sodčke Well, za prazen nič jih ne po šiljajo tja. Dobro poznati v Kansasu povedo, da skoro vsak lekarnar prodaja razno vrstne opojne pijače, najsla- bfejše vrste. Človek mora biti bolan, ako jih užije, toda kaj hoče, ako je navajen alkoho¬ la. Po raznih hotelih je najdi ti žganje, pivo, vino—privat¬ na domovja niso druzega kot točilnice, tako da se otroci in bodoči državljani gojijo v kro gih pijancev. In tako stanje vlada kjerkoli je prohibicija zmagala. Pijače se prodajajo brez vsakih licenc. Tako da davkoplačevalci morajo trpeti mnogo, a postavolomilci pa dobivajo velike dobičke. In poleg se v takih krajih poni¬ žuje družabno življenje, tako da ni nobenega dobička iz splošne prohibicije. V Colora- di tudi preti ta nevarnost, in preti bolj nego marsikdo mis- h. Vprašanje je, ali bomo te¬ mu dopustili? pivo, ki je priznano kot najboljše mestu. Za obilen obisk se najto¬ pleje priporočam! Max Sajatovič, lastnik Zapadna Slovanska Zy e ^ USTANOVLJENA 5. JULIJA 1908 INKORPORUU.^ 27. OKTOBRA lsjg Westem Slavonic Assoclation Glavni sedež: Denver, Colorado GLAVNI ODBOR: Pmlaednllr JOHN PEKEC. «11 W»sh. Siroet. IVnvcr. O,orado. Mprodsednlk: MAK K MATJAŠIČ «=2 Madl.on A,«. Butte, I Tajnik - JOHN KLUN. 618 Eipn 1’luce. Denvrn. coio. ,,Ujnlk obenem .»pl.nlk.r: J. CANJAK. «28 Grant SL Den,„. co,o. BlaJjnik: JOE VIDETIČU. 4485 Logan Street, Denver. Co.o, Zaupnik: JOHN PKEDOVIČ. «37 IVaahington SL. Denv«r. Co.o, NADZORNI ODBOR: JOK PniJATU. predsednik, 6233 TVnshington Street, Denrer. Uolo. JOITN GERM, 412 Sprlng Street, Pueblo. Colo. ALOJZ PROŠEK Dox 272, Loul«vlile, Colo. POROTNI ODBOR ANTON VODIŠEK, predsednik, 424 Park Street, Pueblo. Colo. FRANK MALOVICH. Helper. Utah. JOE LAKOVIČU. Ilox 88, LouDvIlIe, Colo. GOSPODARSKI ODBOR: John Pekeo John Frodovlch, Mihael Simčič, Joseph Videllch ln John Dergano. VRHOVNI ZDRAVNIK: H. H. MARTIN, Majestlo Bldg., Denver, Colorado. URADNO GLASILO: "SLOVENSKI NAROD", Uox 1181 Pueblo, Colorado Vse denarne nakaznice In vse uradne stvari se poHMaJo gl. nadzorne?* odbora, preplrue zadeve pa na pmUeduika giavnog« porotnega odbora. J. F. SNEOEC M. D. slovenski zdravnik se tem potom priporoča Slovencem za vsestransko naklonjenost. Nje¬ gov urad se nahaja v prostorih dr. McLeana, s katerim zdravnikom bo sodeloval nekaj časa.Urad je 232-33 CENTRAL BLOCK. Uradne ureso od 8ih do JOili dopoldne; od 4ih do Gih in Tih do Sili zvečer. Office Phone: Maln 222 Residence Phone: Maln 717 PUEBLO, COLORADO ®S&XšX»X®SX!X®®SX®®S®@®C*Xš®®®®( s X®S Dr. Moore Zobozdravnik 3 . in Maln Street nad Pnebft) Savfngs Bank KS®®®®®®s®®®®®*«®®©*®®*® Pueblo Bar 230 South Union Avenne Sl. gostilna v glavnem delu mesi John Pereučevič, iniitelj. ®«s®®®®®®®®®*®® s®&sismm m Neuspešnost. Kadarkoli nimate uspeha pri vašem dejanju ali na¬ črtu sploh, tedaj ne dolžite radi tega vaše usode. Posku¬ šajte vedno pronajti vzrok neuspeha in razočarani bodete ko spoznate, da ste večkrat sami krivi. Vselej, če je le mogoče, odstranite vzrok in glejte, da se ne bo ponovil ' prihodnje. Ako ni vaše zdravje tako, kot bi moralo bi- « ^ X._ 1 __ _ l i* i * ti, posebno če niso varala vsa druga z prebavljal dravila, tedaj poskusite ni organi v redu, in so vas TRINERS b ITTER-W1NE TAINIHOVO UORKE VIKO /J0«Ph TRlHt* S liMia« A»« TRINERJEVO ameriško zdravilno grenko VINO katero je redkokedaj neuspešno. To je dobro zdravilo proti neprebavnosti, kajti to zdravilo najprej popolnoma izčisti drnhnvio __t. . i- r 1 • izčisti drobovje, izloči vse prebavljene snovi ter ga ojači, (la je sposobne opravljati svojo nalogo brez posebne po¬ moči. To moderno zdravilo ima prijeten grenak okus ter deluje hitro 03^ Tako zdravilo bi morali rabiti takoj, ko -ubito njega posledice. J '-Minite in gotovo. as nadleguje zaP r ni telesu in kadarkoli trpit° 118 Dobi se v lekarnah. JOS. TRINER _ vazevsuec in Izvaževalec 33-39 s - Ashland, Chicago, NE POZABITE ! bolečinah, kakor TudiT 1 , d °V rw v levmatičnih in Ud * v otrplosti mišic in členkih, oteklin in '»P " 0 - m* Pueblo, Col. Zastopnika za južno Colorado t »Prokleta...! Roman, spisal Emile R Poslovenil Janko I Nekaj minut so bile vloge zamenjane. Služabnik je bil prevzel avtoriteto gospodarje¬ vo. On je zaukazoval in izra¬ žal želje; n krivec je zaman poskušal si zopet pridobiti obla3t in moč svoje volje. Bil je premagan, ukročen, in ne- hoteč se je uklonil tej novi sili, ki ga je bila tako srčno ujela. Mellier zastoče. Kmalu u- gasne ogenj njegovim očem, sklone glavo ter se spusti Da stol. Rouvenat odstrani oba sa¬ mokresa, Potem reče z gla¬ som, ki mu je zopet postal mil in ljubezniv: ,,Mora biti blizu polnoči, morava gledati nato, da se odpočijeva. Lahko noč, Jacques, da se vidiva jutri. Kadar vstaneš, bode trava na tvojih travnikih že pokošena“ In Pirre Rouvenat zapusti sobo svojega gospodarja. Dva dni pozneje je bila rav¬ no nedelja, ko si obleče Rou¬ venat po zajutrku praznično vtakne dobro napolnjeno mo¬ šnjo denarja v žep, vzame pa¬ lico ter ubere pot pod noge proti Civryu. Hotel je obiska¬ ti ženo Jean Renaudovo. V treh dneh se je bila Ge- nevieve strašno izpremenila. Bila je senca same sebe, ubo¬ ga žena. Ko jo ugleda tako bledo, suho, z vdrtimi očmi, začuti Rouvenat rezko bolest v svo¬ jem srcu. ,, Dober dan, Genevieve," pravi. ,,Nalašč sem prišel v Civry, da bi vas videl- “ Ona udari v jok. ,,Nu, le pogum 1“ nadaljuje — ,, Vi imate prijatelje, Gene vieve, ki vas ne zapuste. “ — ,, V aša navzočnost, gospod Pi erre, mi dokazuje, da imam vsaj še enega prijatelja. “ — ,,Vi pozabite gospoda Mellie- ra, Genevieve.“ — Ah ne, pozabim ga ne, saj je bil zme¬ rom tako dober za me, za na¬ ju... kajti tudi on, nesrečnik, se je imel zahvaliti dobremu gospodu Mellieru za vse. Ah Bog, vso mu je bilo naklonje¬ no, ubogo in bogato. In ven¬ dar ga to ni odvrnilo... O gospod Pierre Rouvenat, za me je vse, vse proč!“ — ,,To so zle misli, Genevieve." — ,,Mogoče; pa meni je srce ka kur počeno, gospod Pierre. V tem trenutku bi v istini ne ži¬ vela več, da ni malega bitja, ki se giblje pod mojim srcem in ki mi veleva, da naj dalje trpim. In vendar gospod Pier re, časih se sama sebe vpra¬ šam, ali je vredno, da ga po¬ stavim na svet: saj mu bode življenje žalostno darilo... Otrok zločincev, morilčev I" — ,.Genevieve, vi §te preostri proti Jeanu Renaudu." — ,,Preostra! Za Boga, gospod Pierre, bili se nahajal sedaj v zaporu v Vesoulu, da ni kriv? Jean Renaud je nesrečnik. Ubil je moža na deželni cesti in z istim strelom zadel tudi srce svoje žene 1 “ — ,,če bi pa vendar bil po krivem zato¬ žen, Genevieve?" ,,0, vi ga pa zagovarjate, vi ste dobri, hvala vam. Pa jaz vem, kaj se je godilo v Fremi- courtu pred sodnikom. Jeana Renauda ni bilo vso tisto noč doma, in ko so ga vprašali, kje je bil, kaj je delal, ni si upal odgovoriti. In tudi tukaj pred mano, ko sta žandarja našla izstreljeno puško, misli¬ te li, da je imel le besedico,da bi se zagovarjal? Ne, nič,prav nič ni rekel, strah ga js bil prešinjal. O, on je izgubljen, povsem izgubljen ! Pa ropal ni, ne, ropal ni, na to bi pri¬ segla. Saj bi sicer denarja, zla¬ ta, dragotin moral prinesti do- movin hi t(! 8tvari 8kri) . ,,Nedvojbeno. “ ,.Nu, tedaj včeraj je bila policija tukaj, povsod je iska¬ la: v omari, v skrinjah, v skednju, celo v slamnjaku po steljnem in vendar ni našla ničesar." ,,Brdki Jetrn Renaud! “ mi shl si je Rouvenat. ,,Ti si se¬ žgal pisma." Mlada žena zopet priče jo¬ kati, zakrivajoč si obraz z pred pašnikom. ,.Genevieve," izpregovori zopet Rouvenat, ,,naSeuillo- nu pomilujemo vas srčno vsi zaradi nesreče, ki vas je zade la, in gospod Mellier noče, da bi [trpeli pomanjkanje. Tu vzemite to mošnjo, sto in pet¬ deset frankov je v njej!“ Branila se je vzeti denar. ,,Jaz pa hočem, da vzame¬ te denar!" reče Rouvenat od¬ ločno. ,,Jaz tako hočem. Si¬ cer pridem še večkrat, da vas obiščem, Genevieve; zakaj ponavljam vam: gospod Mel lier noče, da bi živeli v bedi Pozneje bode skrbel tudi za odgojo vašega otroka." 17. Pravda Jeana Renauda, se je kmalu končala. V osmih dnevih je bilo vse pri kraju. Zatoženec je bil krivim spo¬ znan zaradi zlodejstva premi¬ šljenega umora z roparskim namenom; sojen bi imel biti od bližnjih porotnikov. Jean Renaud se je vedel zmerom enako: ostal je pri sistemu, da hoče molčati na vsako vprašanje, na katero, kakor je dejal, ,, ne more od - govoriti". Mali odgovori, ki jih je dajal, so bili zmerom enokoglašni. Človek bi mislil da sojih je naučil na pamet. O identiteti žrtvini niso mo¬ gli odločit ničesar; umorjenec je bil in ostal neznanec. Po kop mu je preskrbela občina fremicourtska- Mnogo občin stva se je udeležilo ceremonij. Mrtveca so pokopali v kotu vaškega pokopališča. Nekaj dni pozneje so mu položili na grob velik neobde¬ lan kamen s sledečim napisom: Umorjenec. 24. junija 1850. Po koučani preiskavi so za¬ htevali od Jeana Renauda, da naj si poišče zagovornika. ,,Zagovornika?" odgovoril je. .,Čemu li? Ne potrebujem nobenega." Hoteli so mu dokazati, ka¬ ko zelo potreben mu je tak. Pač nič ni moglo pregnati nje gove svojeglavnosti. Primora¬ ni so bili postaviti mu za zago¬ vornika sodnijskega uradnika Bil je to mlad mož iz ene naj¬ boljših rodbin tega kraja, o- mikan, inteligenten, poln mla dostnega ognja in poln ljubez ni do svojega stanu, a pri tem tudi poln globokega čuvstva. Afera, ki jo je imel zagovar¬ jati, je bila po skrivnosti, ob- krožujoči žrtvo in po nedoum nem molčanju zatoženčevem, nenavadna. Mladi advokat je umel, da se mu tu ponuja pri¬ lika, da se izkaže. Ko se napoti k Jeanu Re-: naudu, ga sprejme le ta jakoi hladno. I ,, Dragi mi gospod, reče ujetnik, ,,zaman se hočete truditi. Ne morem vam dru¬ gega povedati, Rego to, kar že veste in kar sem povedal tudi gospodu instrukcijskemu sodniku. Ker vam ne bode mogoče gospodom porotnikom dokazati, da sem nedolžen obsojan bode Jean Renaud navzlic vsemu vašemu talentu in kljub vsej dobri vaši volji 1 , Mladi advokat mu je hotel staviti nekaj vprašanj. A ujet ni k /ivo žavrne: ..Rasem ho J te odgovarjati, mislite, bili bd čakal do danes? Jaz nisem ničesar zakrivil, kar sem lab ko povedal; če sem molčal, godilo se je to, ker se mi zdi, *la nimam pravice govoriti In če tisočkrat trdim: ,,Jaz sem nedolžen“! in če tisočkrat o petujete: ,,On je nedolžen 1" — ne bodo verjeli ni meni, ni vam. Ker ne morem dokazati svoje nedolžnosti, moram os¬ tati kriv." Zaseuknil je besedo ter gin- Ijivo govoril o svoji ženi ter o malem bitju, ki ima kmalu priti na svet. Mladi odvokat ga zapusti ves poparjen. Notranji glas mu je pravil, da mora biti ta mož nedolžen. Potrudil se je za stvar ter jo študiral potrpljivo in resno v vseh njenih podrobnostih; marljivo je sestavljal zagovor v interesu svojega klijenta. Seveda se ni nadejal, da reši zatožen ca; pa s svojim govo¬ rom lahko dokaže svoj talent. Znal se je kazati govornika v vsem blesku in lesku, v vseh niansah se je odlikoval, znal je buditi bolest, solze, navdu¬ šenje. Naposled pride odločilni dan. Bil je to za mladega ad¬ vokata pravo zmagoslovje. S svojim govorom je občinstvo zaporedoma elektriziral in va¬ bil mu solze v oči; posebno je mnogobrojno zbrano ženstvo nad eno uro kar presunjal s svojim govorom. Kar se Jeana Renauda tiče, je bil obsojen k dožitnemu pri silnemu delu. Ko sliši strašno obsodbo, sklene roki ter pogleda proti nebesom. V tem položaju rfiu na uho udarijo besede pred¬ sednikove: ,,Imate dni časa, da vložite apelacijo." Na to pogleda zopet proti sodišču ter z žalostnim smehljanjem pravi: ,,Čemu?" Žandarja,ki sta bila za njim vstaneta; eden njiju odpre mala vrata aa zatožence, adru gi rahlo položi roko na ramo obsojencu. Jean Renaud ume, da je vse končano; pa predno se oddal¬ ji, si hoče še enkrat to veselje privoščiti, da pogleda pošte¬ nim ljudem v obraz. Počasi preletava njegovo oko po urad nikili in zbranih poslušalcih. Vidi, kako si mnoga ženska briše objokane oči. Kar pa o- pazi razločenje od vsega dru zega, in kar ga nemalo strese, je to, da ugleda PierraRouve- nata v sobinem kotu na steni slonečega, bledega in milo jo¬ kajočega! Pozdravi ga, prikimavši mu in Rouvenad, videč, da ga je obsojenec opazil, stegne proti njemu roki. Jean Renaud odide med obema žandarjema. Četrt ure pozneje zapre jet- ničar celična težka vrata za njim. Renaud je bil morda na mo litve, ki ga je otroka učila ma ti, davno pozabil. Zdaj pa pa de na kolena, spomni se svoje žene, ki o njej ni nič bil slišal in domišlivši se vsega, kar je ljubil, povzdigne duha k Bo¬ gu ter prične moliti... Še je bil na kolenih, ko se zaslišijo v koridoru koraki. Skoro istočasno zaškriplje ve¬ liki ključ v ključavnici celič nih vrat. Hitro skoči na no ge. Vrata seodproin in tedaj zavpije iznenaden in vesel, ko ugleda Pierra Rouvenanta vs-, topajočega. Objame ga ter poljubi na j obe lici. Vrata celična se zopet zapro in zapiralec se odstrani. ,,Vi tedaj prihajate k me¬ ni," pravi Jean Renaud glo¬ boko ginjen. ,,0, to me jako osrečuje, gospod Pierre, in vendar ste ravnokar slišali, da se... da sem zdaj kaznjenec. — ,,Da, pa le, ker si sam ta¬ ko hotel?" — „ Kakci kaj hočete s tem reči?" — ,>Jean Renaud, misliš li, da nič n« VftJn, da si nedolžen?"-,,Bolj tiho, tiho!... Če bi vas kdo slišal!" — Dragi moj Jean Renaud, naj o tebi mislijo in pravijo, karkoli hočejo; jaz pa, jaz te občudujem, ker ti si velik in plemenit človek ; jaz (Nadaljevanje na 4. strani.) Bolje kol zdravniki. To pravi kar gosp. John Drahota v nastopnem pismu: ,,Moja žena je bolehala ves čas vendar odkar je začela rabiti Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, se počuti dobro ter je zdrava. Za njo je Tri nerjevo ameriško zdravilno grenko vino več vredno, kot zdravniki. Vam udani John Drahota, Sarona, VVis " Za hvaljujemo se za to pismo, ka¬ teremu pristavljamo, da je ta izdelek povse Čist ter ima naj¬ bolje učinke v mogih boleznih ki se zamorejo ozdraviti brez zdravniške pomoči. Pri nena dnem nerazpoloženju, zgubi teka. slabostih po jedi, bi ju valnih napadih, je zelo pripo¬ ročljivo. V lekarnah. Jos Tri n er, izdelovalec, 1333-39 S Ashland A ve., Chicago. 111. Pri vseh bolečinah v mišicah iii sklepih, rabite Tiinerjev linimeut. Cena 50c, po pošti GOc. — Adv. Zavarvujte Vaše zdravje kakor tudi Vaše imetje. Xe vemo časa ko nas bo zadela ne¬ sreča, zato je umestno, da smo ved no zavarovani z raznovrstnimi za¬ varovalninami, kot za poškodbe, bolezen in življenje ob enem pa tu di proti ognju. Podpisani zasto¬ pam različne in najboljše zavaro- valninske družbe. Xadaljna pojas¬ nila vsakemu uljudno dam. Malt Jerman Plione Red 4782 321 Palm Street, Pueblo, Colo. Pohištvo po zelo nizki ceni Raznovrstno pohištvo, kot postelje modroci, stoli, omare, šivalni stro¬ ji, peči, shrambe, štedilniki, mize, itd. se dobijo najceneje pri SAM NELSON TELEPHON UN1N 1660 203 SO. UNION AVE. PUEBLO, COLO. +~f++4-+-t-+ + » + ♦ + ♦ ♦+♦•»+♦+♦++>+ McGovern Coal Co. prodajalci premoga TELEPHONE MAIN 881 Corner C and Plum Street 44 4 4 + + ♦ + + ♦+++♦-* ♦♦♦♦♦♦ PIJTE PIVO! STANKO & SAJBEL Slovanska Trgovina z grocerijo in sve¬ žim mesom. Pri nas se vedno dobe fine kranj¬ ske klobase, suha rebra In drugo prekajeno meso. Imamo obširno zalogo Špecerij¬ skega blaga (grocerlje). Domače pecivo je naša posebnost. Zastopamo Slovencem dobro zna¬ no manufakfcurno družbo \V. I«’. SEVERA CO. in imamo polno za¬ logo SEVEROV1H ZDRAVIL. V naših prostorih se nahaja po¬ štni urad, kjer se dobijo poštne znamke In Postal Money Orders. Postrežba Je točna. Slovencem se najtoploje priporočamo. PHONE MA1N 137 314 PARK ST., - PUEBLO. COLOL Vsakovrstne pijače prodajamo na drobno in na debelo ‘ Slovenski delavci — unijaši — razvažajo naše blago. H. LEVIN & SON lastnika The Chicago ■ LIQUOR HOUSE Oglejte si našo novo zalogo Jesenskega pohištva, peči, preprog, itd. Prodaja ¬ mo po najnižjih mogočih cenah proti lahkem izp la čevanju. Vedno več Slo¬ vencev kupuje od nas. _ me moja žena ima za zrnci nega zlobnih činov? Ona zna pisati. In mislite li, da sem le vrstico dubil od nje? One meje že pozabila.V. se motite, Jean Itenaiid; Ge nevieve misli zmerom ua vas ter joka neprenehoma.“ Oči se ujetniku zasvetliji iu na obrazu se mu poknž izraz neskončne miline. ,,Vi ste jo videl.?“ povpraša t tressoč m glasom , Kako s< li kaj ima? - — „Oua trpi, brezupna je...“ — ,,Uboga GeneVievel Da je sama, izve- stno bi lažje prenašala; pa kmalu bode otročiček tu, in potem .. kaj-li hoče začeti potem! “ ,,To naj te pa nič ne skrbi odgovari Rouvenat. Tvoja žena in tvoj otrok ne bosta trpela pomanjkanja. Zato sem jaz tukaj! 1 ' Ujetnik prime rokeRnuve- natove ter jh krčevito stis ne med svojimi. ..Ali! “reče, „vi ne veste, kako dobro mi denejo vaše besede. Zdi se mi skoro, ka kor da nisem več pomilovan ja vreden. In, če pomislim da sem oče, da bodem imel otroka!... Težko je vendar to prenašati, gospod Pierre Uboga stvarica! Nikdar je ne bodem videl, pa kako bo¬ dem vedno mislil nanjo, in kako jo bodem, ne da bi slu- iSd.tekmoiema^otrSku in j Ta '"^et nn Pacific ocanu w J - - ~TT*ai-a mu _ . __ /.» noro Iz Berlina ™aU*ubili:"io. 080 mrt.ih, Skupno 0-3.440. japonsko brodovje sedaj fu F a-.... Pacific oceani mu porečete, in poveste mu Tjean* Renaud, ko hitro doraste tvoj otrok in bode mogel varovati skrivnost, hočem to storiti - pnsam ,Takrat bodem pač težko še živel; pa vsaj ne bode moj otrok proklinjal spomina svojega očeta! — Pa zdaj se eno, gospod Pierre; kako se kaj ima gospodična Lucila po vsem tem, kar se je pri godilo? 11 Rouvenat, ves v zadregi, povesi oči.—,, 1 ’redno ine odvedo na moje pokoriščebi rad videl gospodično Lueilo, ker imam jej nekaj povedati" nadaljuje Jean Renaud. ,,Gospodične Lucile šezme i-orn ni domov, 11 odvrneRou venat. Stvar se tiče pisem, ki si jih vzel v Saint-Irunu v sobi mladega moža, ne li?“ ,'Da. So li bila pisma? Te¬ ga ne vem. Saj ne znam Ci¬ tati; in da prav znam, ne bi jih pogledal. 11 ,,Si li jih sežgal? 11 Po kratkem obotavljanju odgovori Jeau Renaud: ,Da‘ ,, Ali mi ne moreš zaupati, kaj imaš povedati gospodič¬ ni Lucili? 11 povpraša Rouve¬ nat. ,,Ne. Jaz imam naj večje zaupanje v vas, gospod Pi erre, pa tega ne emem ; prise¬ gel seml“ Čas, ki je bil dovoljen ob¬ iskovalcu v ječi je potekel. Ključ zaškriplje v ključavni¬ ci, vrata se odpro in zapira lec se molčeč prikaže na pra¬ gu. Oba moža se jokajoč ob jameta. ,,Ne zapustite mi žene in otroka, 11 zavpije Jeau Re naud, „in ne pozabljajte kar ste mi obljubilil -1 i,Računaj name!- 1 odgovo¬ ri P,erre Rouvenat ter osta- vi celico. Dalje prihodnjič. Iz Bordeaux (Bordo) poro Čajo, da je nek mlad nemšk vojak, ranjen m na smrtui postelji, poklical protestaa- tovskega duhovnika. Irifie! -- . - j ie k njemu nek francoski du- • — kini bil vešč nemšči¬ ne in ni mogel kaj dopovedo ti umirajočemu. Nek katolis ki duhoven je opazil tega ministra v zadregi in mu pri šei ua pomoč ter umirajoče- ■ 1 2 I __ r. XI mu vojaku tolmačil protes tantovsko tolažbo za umira joče. Grška vlada je poklicala svoje rezerviste iz Amerike. Iz Ne\v Torka se jih je ta te den odpeljalo 700. Država Virginija je pri tor¬ kovih volitvah sprejela pro- hib cijo z 35.000 večino. General Vlila, voditelj usta- ške armade v dosedanji me¬ hiški revoluciji, nikakor n' zadovoljen z Carranzatom, katerega je postavil na pred¬ sedniki stol. Viila se sedaj pripravlja na novo listajo, kljub temu, da mu Currauza dovoljuje [»omagati imeno¬ vati novega provizoričnega predsednika. Razvidno jeto- raj, da mir še ne bo tako na glo zavladal v stari Mehiki RAZNE STVARI. Požar avstrijski veterani! $. ir; Ci tanje imen odbor« n. odboru ii-„ jcbillmli Ki. podp*Jj\$»£ Ua/.ie.- (_,tanje seje m se sprejme na n! Predoviča. - Novič,?^ mejo na predlog br. Vid«-?*£ predlog br. Kluna sesp^! sile«-Mihael Jeršin 21 -^^ nika dr. št. 7 KSKj.'® 0 ^ 11 ni nrcko ... * Ut-D da ni preko 45 let želi pristopiti k dr. Sim- ^ Bolna podpora se iznlr,?.J St -K star. p S N, se izplaf a „„ log br. Prijatelja. — ja sc vrši dne 4. oktobra ob 8. uri zvečer. - SprejJN sledeči novi.člani in članico- * št. I Karl Hočevar; k ^ ^ Frank Kadunc, Alojzija K,.?-! Kikel, Anton Jeločan. p ra 5 J me. Mihael Jeršin; k dr. 4 , K Mihelčič; k dr. 5 Frank p Joe Keržan. Martin Ponikva, p Križman, Frank Levstek j Levstek, John Valentinčič;’]/^ Marko Lukič; k dr. 14 P e LjJ let ič. k dr. 16 John MesciJ' Katarina Klobučar. Naznanjam, da bodemo ustano¬ vili novo društvo z imenom „Av- strijski veterani". Kdor je bil vo¬ jak v stari domovini in kdor želi pristopiti v to novo društvo, naj se zglasi v nedeljo dne 27. septem K ra popoldne ob 2. uri na 1251 South Santa Fe A ve. Pristopnina je sedaj prosta, kolikor bode pa pozneje se bo pa dogovorilo na zbo rovanju. Vsi avstrijski vojaki ste uljudno vabljeni, ker to društvo bode vpeljano v resnici. Ako bodo vsi člani zadovoljni, tedaj lahko priklopimo to društvo h kaki jed- notl. Toraj na svidenje v nedeljo dne 27. septembra. Z pozdravom JOHN GABER 1251 S. Santa Fe. Dohodki za avg: 1. Sv, Martin 2. Zapadni Vitezi 3. Slovan 4. Zapadni Junaki 6. Planinski Bratje 6. Zvou 7. Kr. sv. rož. Venca 8. Biser 9. Napredni Slovenci 10. Slovenski Bratje 11. Sv. Janez Nep. 12. Zgodnja Danica 13. Junaki 14. Sloga Slovencev 15. Triglav 16 Mladi Slovenci 17. Hrabri Slovenci Obresti Skupaj Izdatki za avg: Bolna podrora: Dr. 1 Petar Samac Mato Canjar 52.00 11.00 Oper. Petar Starešinič 75.00 Nemški cesar je poslal šest sinov v vojno, in štiri teh je bilo že ranjedh. Noben ni umrl, kakor se je že večkrat poročalo. Angleški kralj ima sedaj to¬ liko korespondence, da pora bi vsaki teden pisalnega pa¬ pirja v vrednosti $100. Franc Josip ie pričetkom te dna že v tretjič umrl. SULPHER BATHS Žveplena para, katero ra¬ bimo za naš kopelj, izčisti kri. Ni boljšega, kot kopel; v taki pari. Pomaga v sluča ju revmatizma, bolečinah v križu, povspešuje prebavlje nje, itd. Sanitarij je v zdrav niški oskrbi. Cene so nizke 3 Louis Pelc Jolin R$bol Ciril Mavar Joe Novak Andrej Erman 4 Frank Blatnik 5 Joe Lunka Luka Vidmar Mirko Klarič Fr. Trinajstič 8 Joe Pilili 6 3L.00 20.00 11.00 16.00 20.00 23.00 23.00 26.00 30.00 17.00 28.00 Matt Darnulovc 28.00 16.00 16.00 59.00 31.00 75.00 12.00 31.00 12.00 Vojna poročila bomo kmalu morali priobčevati pod na¬ slovom : ,,Smešuice“. Vsako poročilo trdi, da je bil so¬ vražnik hudo poražen,potem naj pa poročilo pride od ene ali druge strani. Pravijo, da je v vojski vse dovoljeno, tu¬ di lagati in pretirati novice. Vsaj nekaj pojma o pravem stališču vojne bi lahko dobi¬ li, ko bi vedeli katera stran¬ ka najbolj pretira. Iz Pekina so v sredo poro- čali, da so Nemci hudopora- z'h japonske oblegajoče čete pri Kiao Uhan. Z podzemelj¬ skimi minami so poslali v zrak cel bataljon Japoncev. Francoski topničarji še ved¬ no obstreljujejo Kattaro v Dalmaciji. Phone Main 1029 9th & Main St., Pueblo (En blok od okrajne hiše) John Trlep Anton Divjak Neža Pečnik 9 Jakob Turk Oper. M. Javornik 11 John Slak 12 John Intihar 13 Frank Trlep (Skupaj $663.00) Vrhovni zdravnik 2.70 Prvi tajnik 50.00 Drugi tajnik 10.00 John Predovič (rent) 2.10 Skupaj izdato- • - Preostanek.t Imovina prošle s«-je- - avgusta ' Imovina koncem avgusta Z bratskim pozdravom FRANK CANJAR. gl. zapisnikar Premične vojne slike iz bojišča POVZETE V BELGIJI se bodo kazale prihodnji torek dne 29. septembra. Sli ke bodo slehernega zanimalo. Najnovejše vojne slike bodemo odslej kazali vsaki torek’ Vstopnina sanici Novo gledišče na Bessemer-u, Routt & Northern CRITCHERS OPCIMRA — Prihodnjo nedeljo bomo kazali izvanrd" 0 lep program. Film ene slike je dolg 6000 čevljev. Vstop* Iz Londona so v sredo poro- čah da je avstrijska križar- £n»tnJ l,a rerezi i a k>ila hudo poškodovana m morala kati zavetja Sabanica. Rojaki! Podpirajte »Slovenski Nai< Nemški vojaki imajo poseb- UO piko na častnike zaveznih »rmad iu teh so že usmrti neverjetno veliko število.Tu. d'Nemci so že zgubili tri g*. J]® rale ’ n P° le 8: sta bila d^- druga hudo ranjena. a Gra kek-a) Trgovina z raznovrstnim - kor tudi ob 1 slrno zalogo možkih oblek in potrebs J d . rivala, kovčegov. pohištva, železne robe. • d . Prodajamo Trinerjevo Vino na debelo- Gostilničarji! Naročite to vino naravnost od n as! Co\°' k 12 »l -3 S. Santa Fe! TELEPHONE MAIN 1094 Pueblo,