PožInJna pfaSsna v eoibvlsl Leto V. — Štev. 17. Posamezna gtevfffia S 'dtn. IZDAJA FIZKULTURNA ZVEZA SLOVENIJE Dogodld prihodnjega tedna: II. liga: MORNAR i ODRED LJUBLJANA, 24. aprila 1949. FIZKULTURNI TEDNIK Ob 30 letnici KP3 342 udeležencev na prvenstvu Slovenije Dne 23. aprila je preteklo 30 let, kar je bila ustanovljena Komunistična partija Jugoslavije. Zgodovina KPJ je slavna zgodovina modernega delavskega razreda in socializma v jugoslovanskih deželah. V težkih bojih, ki jih je vodila Partija za življenje in politične pravice V stari Jugoslaviji, so se širile njene vezi z množicami, naraščal je njen vpliv in ob njem so. se vzgajale .množice delavstva vseh naših narodov. Pot KPJ je popisana s krvjo in trpljenjem naših najboljših sinov, ki se niso plašili žrtev za srečnejšo bodočnost svojih narodov. Naša Partija je popeljala deželo v zgraditev socializma pod smelim in doslednim mark-sistično-leninističnim vodstvom, ki mu je na čelu tov. Tito. Vzgojena od svojega vodstva v inter-naeionalizmu, ki ga je že nešto-tokrat izpričala, stoji naša Partija neomajno v vrstah svetovne antiimperialistične fronte in jo ne morejo spremeniti nikakršne klevete iz držav ljudske demokracije. Zahvaljujoč se ljudski revoluciji pod vodstvom Partije so narodi Jugoslavije dobili tudi edinstveno organizacijo fizkul-ture s socialistično vsebino. Organizacijo, v kateri se delovne množice vasi in mesta fizično, intelektualno, politično in kulturno dvigajo, razvijajo ljubezen do domovine, naroda, Partije in svojega vodje tov. Tita. Fizkulturna organizacija Ju- ' goslavije je do danes dosegla izredne rezultate, tako na množičnem vključevanju delovnih ljudi v njeno članstvo kot na kvalitetnem dviganju športov. Ljudska fizkulturna organizacija v Jugoslaviji je prežeta z naprednim stremljenjem. To je pokret mladih delovnih ljudi, ki s pomočjo Partije in ljudske oblasti dosegajo velike uspehe. Naši športniki iz dneva v dan visoko dvigajo zastavo' Federativne ljudske republike Jugoslavije doma in v tujini. Ti uspehi so jasen rezultat ogromne skrbi naše Partije, ki jo posveča fiz-kulturni organizaciji. Ti uspehi so odraz borbe za dviganje kvalitetnega športa, za napredek in novo vsebino dela športnih organizacij, ki se neprestano večajo iz množične vsestrane telovadne organizacije. Zmage naših športašev doma in v tujini so rezultat visoke patriotske zavesti fizkulturnikov nove Jugoslavije, ki žrtvujejo vse, da bi dostojno reprezenti-rali svojo domovino in dvignili njen ugled v tujini. Fizkulturniki, prežeti z ljubeznijo do domovine, Partije in njenega Centralnega komiteja komiteja na čelu s tov. Titom, Prežeti z jugoslovanskim socialističnim patriotizmom gredo neomajno naprej v nove zmage. To jim je omogočeno zato, ker se razvijajo v ljudski državi pod Pogoji, v katerih delovni ljudje dosezajo veličastne rezultate na vseh sektorjih javnega življenja, v kateri mora biti tudi kvaliteta športa na taki višini, da odgovarja ugleou socialistične Jugoslavije Delavski razred in vsi delovni ljudje Jugoslavije so danes bolj kot kdaj prežeti z neomajnim prepričanjem, da bodo pod vodstvom Komunistične partije Jugoslavije in njenim Centralnim komitejem izvojevali sijajno zmago v borbi za uresničitev socialistične družbe v Jugoslaviji. Danes dopoldne, t. j. dne 24. t. m. je bilo izvedeno republiško prvenstvo j v vajah na orodju za vse oddelke in kategorije. Z ozirom na veliko število prijavljenih je prireditelj porazdelil tekmo na tri glavne centre Slovenije — v Ljubljano, Maribor in Celje. Tako so v Mariboru nastopili člani in članice zveznega ter I. razreda, v Celju članstvo II. razreda, dočim so v Ljubljani tekmovali mladinci in mladinke v I. in 11 razredu. Vsega skupaj je nastopilo 342 tekmovalcev in tekmovalk, od tega v Mariboru 20, V Celju 120 in v Ljubljani 202. Vsi tekmovalci so nastopili v obveznih vajah na vseh glavnih orodjih, razen članic zveznega in I. razreda, ki so imele na nekaterih orodjih poljubne vaje. Poleg tega so letos udeleženci tekmovali še v obveznih panogah atletike, v tekih, skokih in metih, tako da so morali poleg izurjenosti na orodju pokazati še splošno [ fizično sposobnost v prostih panogah, predvsem hitrost in prožnost. Tekme so pokazale v splošnem razveseljivo sliko. Medtem ko je stanje pri članih zveznega ter I. razreda zelo slabo, saj so vsega nastopili 4 tekmovalci, je stanje pri članicah že dosti boljše in je nastopilo 22 telovadk. Poleg preizkušenih mednarodnih tekmovalk je nastopilo mnogo mladih, nadarjenih telovadk, ki se bodo z vztrajno in sistematično vadbo lahko v nekaj letih povzpele med naše najboljše orodne telovadke. Najbolj pa je razveseljiv pojav, da je pri mladinch nastopilo v I. in II. razredu 202 tekmovalca! To dejstvo je za nas najvažnejše, kajti danes je jasno, da bomo samo z dviganjem kadra mladih telovadcev lahko v nekaj letih rešili krizo, ki vlada po vojni v vrstah naših vrhunških mednarodnih telovadcev. Posebno je treba poudariti, da so se tekem udeležila zelo uspešno mnoga podeželska društva, kar velja zlasti za Novo mesto, Ptuj in Trbovlje, pa tudi Idrijo, Zagorje, St. Vid itd. Odlika letošnjega prvenstva je tudi v tem, da se je večina tekmovalcev kljub razmeroma kratkemu času dobro pripravila na tekme. Seveda pa je bilo tudi letos še dosti pomanjkljivosti. Tako mnogi vodniki niso dovolj pazili na razpis vaj in so se po njihovi krivdi tekmovalci učili napačne vaje. Izvedbe prostih vaj so bile zlasti pri mladincih komaj povprečne, izjemo so tvorili Zagorčani. V bodoče bo treba tudi stremeti, da bo vsaka vrsta imela svojega vodnika. Atletske discipline so bile znatno slabše od orodnih. Delno opravičilo je v tem, da je bilo malo časa za vežbanje, vendar bi se vsaj skok v višino lahko v telovadnici bolje uvežbal. Pohvaliti je treba Celjane, ki so se tudi v atletskih panogah dobro pripravili. Nekateri mladinci in mladinke so z nadpovprečnimi rezultati v atletiki dokazali, da imajo nadarjenost tudi za to panogo, zlasti nekaj metalcev krogle je bilo dobrih. v vajah na orodju Mladinci — I. razred (14 tekmovalcev): vrste: 1. TD Ljubljana I 376.40; 2. TD Trbovlje 358.10. — Posamezniki: 1. Dobrin Jože (TD Lj. I) 82.20; 2. Urbanc Marino (Trbovlje) 82.10; 3. Senica Viktor (TD Lj. I) 77.80; 4. Šlibar Ivo (TD L j. I) 77.50; 5. Šuštar Franc (Trbovlje) 72.70. Mladinci — II. razred (59 tekmovalcev); vrste: 1. Celje I 370.85; 2. Kranj 364.40; 3. Idrija 350.10; 4. Ljubljana II 339.70; 5. Celje II 334.10 (izven konkurence Okrajna vrsta Trbovlje 383.70), — Posamezniki: 1. Strniša Janez (Kranj) 86.20; 2. Maček Jože Karel Janež je zmagal v zveznem razredu (Celje I) 85.45; 3. Štiglic Zdravko (Celje I) 83.15; 4. Murn Jelko (Zagorje) 83.10; 5. Gorišek Janez (St. Vid) 83.05. Mladinke — I. razred (39 tekmovalk); vrste: 1. Ljubljana I 346.05; 2. Ptuj 293.55; 3. Trbovlje 289.35; 4. Jesenice 278.90. — (Izven konkurence Okrajna vrsta Maribora 347.80.) — Posameznice: 1. Lunaček Breda (Ljubljana I) 76.40; 2. Gorjup Breda (Maribor II) 73.30; 3. Kosi Milka (Mb II) 72.00 ; 4. Lubec Danica (Ptuj) 71.00; 5. Elvič Jelka (Mb II) 69.10. Mladinke — II. razred (90 tekmovalk): vrste: 1. Novo mesto 367.25; 2. Ptuj 350.90; 3. Ljubljana III 349.25; 4. Idrija 342.85; 5. Ljubljana I 340.65. — Posameznice: 1. Vran Vlada (Lj. III) 75.60; 2. in 3. Turk Metka in Gartner Majda (obe Novo mesto) 73.70; 4. Cav-lovič Mira (N. m.) 73.70; 5. Tutta Biba (Lj. III) 73.35. Letošnje prvenstvo je pokazalo, da se je v zadnjem letu orodna telovadba že precej zakoreninila tudi izven mestnih centrov in so prvi uspehi, čeprav še skromni, že očitni. Z vztrajnim In sistematičnim delom po začrtani poti, v vzposabljanjem mladih telovadcev, s prirejanjem najrazličnejših tekem, tečajev, dobro propagando itd. bomo v nekaj letih nedvomno uspeli dvigniti to lepo, a težko športno panogo na dostojno višino. Ob zaključku je treba poudariti, da so naši časniki posvetili tej prireditvi vse premalo pažnje. Tako niso dnevniki v nedeljo niti 3 vrstico omenili te prireditve. Smatram, da je republiško prvenstvo,. na katerem sodeluje skoraj 350 dobro pripravljenih tekmovalcev, vsaj toliko vredno, da se ga spomnimo s par vrsticami. S takim odnosom delajo naši športni novinarji tej fizkulturni panogi kaj slabo uslugo za »jen nadaljnji razvoj. Prešern Igor it Prvenstvo Slovenije v vajah na orodj u je odkrilo vrsto mladih nadarjenih tekmovalcev Spominska dirka padlim kolesarjem Položaj o obeh ligah je še vedno nejasen Nogometno prvenstvo I. in II. zvezne lige postaja vse bolj zanimi: vejše. Zaradi odsotnosti naših vodilnih moštev v tujini, so bile v I ligi na sporedu samo tri tekme. Najzanimivejše srečanje ie bilo med Partizanom in Našimi krili, v katerem Je Partizanu uspelo premagati borbenega nasprotnika šele v drugem delu igre. V II. zvezni ligi pa je še vedno ogorčena borba med Vardarjem Metalcem, Odredom in Podrinjem, kajti vsi štirje nasprotniki ki se nahajajo v središču lestvice, imajo isto število točk in vse kaže da bodo šele izidi poslednjih tekem odločili končni plasman vrhnesa dela lestvice. Poraz Podrinja ter visoke zmage Metalca, Vardarja ter Mornaria so vsekakor presenetljive. romarja TEHNIČNI REZULTATI: Člani — zvezni razred (3 tekmovalci): 1. Janež Karel (TD Ljubljana II) 71.71; 2. Subelj Jakob (TD Lj.II) 44.55; 3. Žigon Valentin (TD Lj. II) 34.80. Člani — I. razred (1 tekmovalec): 1. Oman Franjo (TD Maribor I) 78,70. Članice — zvezni razred (2 tekmovalki): 1. Rožman Milica (TD Kranj) 83.80; 2. Gerbec Vida (TD Lj. I) 79.00. Članice — I. razred (14 tekmovalk): 1. Bajda Mimi (TD Lj. II) 69.06; 2. Orehek Meta (TD Lj. II) 66.07; 3. Fatur Vera (TD Celje) 63.08. Člani — II. razred (90 tekmovalcev): vrste: 1. Ljubljana II 420.50; 2. Ljubljana II 405.00; 3. Kranj 397.00. Posamezniki: 1. Oven Milan (St. Vid) 87.40; 2. Pečnik (Lj. II) 87.20. — Članice — H. razred (30 tekmovalk): vrste: 1. Vojnik 244.80; 2. Kranj 239.10. Posameznice: 1. Stenovec Anda (Domžale). Prvenstvo dravograjskega okraj: v krosu Guštanj, 24. aprila. Danes je bilo tu tekmovanje za prvenstvo okrajnega telovadnega odbora Dravograd, na katerem so sodelovali TD Slovenj gradeč, Gimnazija Ravne, TD Prevalje, TD Žerjav, Industrijska šola Ravne, Gradis Vuzenica in Industrijska kovinarska šola Muta. Doseženi so bili naslednji rezultati: Člani 4000 m (21 tekmovalcev): 3. Cesar Pavle (Slovenjgradec) 13.35; 2. Dret-hik (Ravne) 13.36; 3. Konečnik' 13.39. Člani 3000m (8 tekmovalcev); 1. Nabergoj (Ravne) 10.56; 2. Jelšnikar (Ravne) n.01; 3. Konečnik (Sl.) n.36. Mladinci 1600 m (28 tekmovalcev); o-Kramžar (Ravne) 9.08; 2. Dokl (Sl.) ’ 3- Rutnik (Ravne) 9.26. Pionirji starejši 600 m (22 tekmoval-?r> b.^(hkler (Ravne) 1-29; 2. Vidol (Prevalje) i.31; 3 GOnther (Sl.) 1.33. Pionirji mlajši 400 m (4 tekmovalci): 1. Klemen (Prevalje) 1 43; 2. Sekavčnik (Prevalje) 1.54. ' Skupno število točk za moške: Kavne 31; 2. Slovenjgradec 28.5; Prevalje 10; 4. Gradis Vuzenica 10; 5. Žerjav 4; 6. Industrijska šola avne 3; 7. Industrijska šola Muta 2. Članice 1000 m (6 tekmovalk); 1. Nabergoj Dušica (Ravne) 4.41; 2. Premrov Milena (Ravne) 4.55; 3. Fužir Ema (Ravne) 5.18. Mladinke 600 m (7 tekmovalk): 1. Podpečan (Sl.) 2.24; 2. Grobelnik (Ravne) 2.25; 3. Ličen (Ravne) 2.28. Pionirke starejše 6000 m (6 tekmovalk); 1. Grobelnik (Sl.) 1.34; 2. Sin-reich (Sl.) 3.36; 3. Lorenzi (Prevalje) 1.39. Ljubljana, 24. aprila, Na znani podutiški progi so bile danes tradicionalne kolesarske dirke v čast padlim kolesarjem, ki so dali svoja življenja v borbi za našo svobodo. Velika množica ljudstva se je razgrnila po vsej krožni progi, da sledi borbam za vsakoletnega prvaka podutiške proge. Razveseljiv ni samo množični obisk, marveč tudi množični nastop kolesarjev, saj je 89 tekmovalcev rekordno število omenjene dirke. Poleg tega pa je razveseljiv start kar 20 mladih kolesarjev-pionirjev, starih od 6 do 14 leta, ki so startali na četrtini proge, to je na 2 km. Kot prvi so bili ob 14. uri izpuščeni omenjeni pionirji. Zmagal je z dobro minuto naskoka mladi Bezek, Železničar, v času 4:03,0; 2. Aršič Tone (Triglav) 5:01,0; 3. Rojina Milan (Triglav) 5:01,4. Med članicami, ki «0 startale na 8 km, se je vodila ostra borba med Gartnerjevo iz Ljubljane in Podmilšča-kovo iz Maribora. Na cilj je prišla z majhnim naskokom prva Gartnerjeva, vendar pa ji sodniški zbor ni mogel priznati prvega mesta, ker je kot edina tekmovalka vozila s športnim kolesom. Z ozirom na to ji je bilo odbitih od časa S«/®, tako da se je s tem časom plasirala na četrto mesto. Rezultati: L Podmilščak Mila (Polet, M.) 17:49,0; 2. Jarc Jožica (Triglav) 17:52,0; 3. Škerget Štefka (Polet Mrb.) 17:53,0; 4. Gartner Anica (Zel. Lj.) 17:58,0; 5. Kralj Marika (Polet, Mrb.) 19:01,0. Za članicami so startali turisti mladincev, ki so morali prevoziti 2 kroga, to je 16 km. Presenetil je Poženel Srečko, ki je dokazal, da se bo z uspešnim treningom lahko povzpel na vrhunec kolesarstva. Zmagal je v času 28:48,0; 2. Arčun Anton (Kladivar, Celje) 29:48,4; 3. Sume Franc (Ki., C.) 29:49,0; 4. Vidmar Boris 29:49,4; 5. Dovč Vinko (oba Zel.) 30:22.2. Med člani turisti, ki so startali v isti razdalji, je s skoraj 3-minutnim nasko-vkom zmagal Rojina Tine, član Triglava v času 27:53,0; 2. Boce Jože (Miličnik, Mrb.) 30:14:3; 3. Japelj Ignac, Kranj 31:06,4; 4. Jerina Tone (Triglav) sarjev prevozilo strnjeno ramo ob rami. Sele pri zadnji rundi se je mlademu in rutiniranemu Vidaliju uspelo odtrgati od grupe ter z majhnim naskokom zmagati. Gorše, je moral zaradi defekta odstopiti. Pri cilju je bil zabeležen tale vrstni red: 1. Vidali Ljubo (Žel. Lj.) 1:13,58,2; 2. Perne Vinko (Zel. Lj.) 1:14,15,0; 3. Vovk Jože (Krim) 1:14,16,0; 4. Zanoškar Zvone (žel. Lj.) 1:14,17,0; 5. Blatnik Slavko (Krim) 1:14,18,0. Zmagovalec Podmilščak Franc Kot zadnji so startali člani. Za to skupino je bilo med občinstvom največ zanimanja; saj je med 13 nastopa-jočimi bilo opaziti same kolesarske ase Slovenije, kakor so Podmilščak, Roz-man, Usar in Grajzer, za katerega je sam francoski trener ob priliki tre-ninga jugoslovenskih kolesarjev v Opatiji rekel, da je izvanreden talent ter bodoča nada Jugoslavije. Borba se je bila zlasti med imenovanimi in Polakom tja do osmega kroga. V tem krogu pa je doletela favorita Grajzer ja smola, ker je moral zaradi stalnih pa-dov verige odstopiti ter tako prepustiti borbo in zmago svojim sotovarišem. Po 80 km vožnje je zmagal Podmilščak Franc (Poleg, Mrb.) v času 3:33,03,4; I. Siga Metalac : Ponziana 4 t O Pulj, 24. aprila. V današnji prvenstveni tekmi I. zvezne lige šta tržaško in beograjsko moštvo nastopili v naslednjih postavah: Ponziana: Segala, Valcareggi, Rigotti, Benvenuti, Carlm, Pertot, Polak, Ptes-setti, Maluta, Mlakar, Tomasini; Metalac: Knezevič, Veiičkovič Vilo-Tic, Novakovič, Popovič, Mutavdžič, Ea0eV#č,.T^c?.Stantin0Vie’ SanC,iČ’ 2e v prvih minutah se je videla premoč Metalca, ki je bil boljše moštvo in zmago zaslužil. Odlična je bila obramba in krilska vrsta Metalca, ki je dobro zalagala napad. V 12. min. se posreči Stankoviču iz lepe dobljene žoge solo akcija, ki jo spremeni v prvi gol. V 18. min. Tasič poviša z lepim strelom na 2:0, razpoloženi Konstantinova pa v 30 min. na 3:0. V drugem polčasu se je Ponziana nekoliko popravila, vendar je bil rien napad razbit ter ni ustvaril nobene lepe akcije. Zaradi roke v kazenskem prostoru Ponziane, je prisodil sodnik enajstmetrovko, ki pa jo ie vratar Se-gala v krasnem stilu ubranil. Segala je bil sploh zelo dober ter je rešil svoje moštvo hujšega poraza. Ubranil je precej nevarnih strelov beograjskega naPada. V 23. min. je nastala pred vrati Ponziane gneča, iz katere je Valcareggi povzročil avtogol, nakar je Metalac še dosegel 1 gol. katerega pa sodnik ni priznal zaradi offsidea. Sodnik Damjani iz Zagreba je bil dober. Gledalcev 4000. Novak E. Partizan t Naša krila 3:2 ^Beograd, 24. aprila. Pred približno Partizan 15.000 gledalci je bila danes popoldne Crvena zvezda odigrana v Beogradu prvenstvena no- Hajduk gometna tekma med Partizanom in Dinamo Našimi krili, v kateri je Partizanu ko- Metalac maj uspelo iztrgati borbenemu na- Lokomotiva sprotniku obe točki. 2e sam rezultat Budučnost Prvega polčasa zgovorno dokazuje, da Naša krila bi moštvo Naših kril tudi to pot na- Sloga pravilo presenečenje. Moštvo jugoslo- Ponziana II. liga vanskih letalcev je v tem delu igre prevladovalo na igrišču, saj so s hitro in poletno igro često ogrožali vrata Šoštariča, ki je moral neprestano posegati v igro. V drugem polčasu pa se je i»ložaj na igrišču temeljito spremenil. Partizan, ki je sprva igral raztrgano, je s tehnično dovršeno igro popolnoma zagospodaril na igrišču. Za Partizana so bili uspešni Strnad, ki je dal 2 gola, zmagonosni gol pa je zabil Mihajlovič 3 minute pred koncem igre. Za Naša krila sta dala gola Panič in Mrvoš iz kazenskega strela. Sodil je Rakič iz Beograda. Lokomotiva : Budučnost 2 : I Budučnost je bila v prvem delu igre v premoči in jo izrazili z golom razlike, ki ga je dal desno krilo Darmsnovie. Po številnih ugodnih priložnostih, ki so jih imeli Titograjčani v prvem polčasu, bi moral biti rezultat v tem delu igre zanje ugodnejši. lokomotivi je uspelo šele Po odmoru urediti svoje vrste, ki je najprej po Krniču izenačila, tik pred koncem igre pa je Kapetanovič dosegel zmagonosni gol za svoje barve. Po stanju 1:1 je postala igra zelo ostra, k čemur je precej pripomogel sodnik Mrko-brad iz Beograda, ki ni vodil igre dovolj avtoritativno. V_ povratni tekmi so mladinci Lokomotive premagali mladince ljubljanskega Železničarja 2:1. I. liga: 13 13 13 13 14 15 14 14 14 13 11 9 8 6 4 5 4 3 3 2 28:10 27:13 30:14 23:19 29:27 21:30 21:30 18:22 11:24 7:26 22 20 19 15 12 11 11 10 8 8 Jl Pionirke mlajše 400 m (7 tekmovalk): L Gorenšek (Ravne) 1.S9; 2. Kavčil (Prevalje) 1.43; 3. Mlinar (Žerjav) 1.44. Zenske, skupno število točk: Ravne 20, Slovenjgradec 14.5, Prevalj 11, Žerjav 4. Končni vrstni red: 1. Ravne 51; 2. Slovenjgradec 46; 3. PreValje 21; 4. Gradis (Vizenica) 10; 5. Žerjav 8; 6. Industrijska šola Ravne 8, iviauj oi.uv,«, i. aerina ione rrngiav/ 2. Rozman Oskar (Polet, Mrb.) 2:33 04 o' 33:44,4. Juniorjev dirkačev je nastopilo 3. Polak Srečko (Krim) 2:33,04.1; 4. Usar 18. Prevoziti so morali 5 krogov, kar Zdenko (Krim) 2:33,05,0; 5. Stibernik znese 40 km. Prve tri kroge je 11 kole- Franc (Zel. Lju.) g. k Namiznoteniški turnir v Karlovcu ss,r,° sssrvmHfe: nje se ni končano in bodo še nocoj dost), ki je premagala bivšo državno odigrane nekatere finalne tekme. Do- Prvakinjo Paukovo ISpartak) 3’2 Dru-sedanji rezultati so naslednji: ga finalistka je Hama? (Spartak) So- “^‘hvaloje 28 tekmovalk. Slovenke ni- Odred je prvi premagal Sarajevo Ljubljana, 24. aprila. Za današnje prvenstveno srečanje med slovenskim predstavnikom in vodilnim moštvom II. lige Sarajevom, je vladalo med ljubitelji nogometa ogromno zanimanje, razumljivo, saj so odlični in doslej neporaženi Sarajevčani v spomladanskem delu prvenstva beležili pet zaporednih zmag. Čeprav je približno 10.000 glava množica, ki je 3 veliko pozornostjo spremljala potek igre, navdušeno bodrila domače moštvo, je malokdo verjel, da bodo Ljubljančani izšli iz današnje tekme kot zmagovalci. Odred : Sarajevo I : O — polfinale: Spartak : Moške ekipe — p__________ _____ . Železničar (Zagreb) 5:2, Mladost : Kladivar 5:0; finale: Mladost : Spartak 5:2! V najvažnejši partiji je Dolinar premagal Harangozo Vilima. Odlikoval c° tudi Horvat, ki je premagal Ha-zo Tiborja. Med Slovenci je do- --.Stosegle posebnega uspeha. _ Moški, posamezno: V polfinale so se Jvf.siraH Harangozo II, ki je premagal Val kovica Roza (Spartak), ki je pre-hiagal Bogataja ter Dolinar (Mla-Q?»st) z zmago nad Grujičem (Železničar, Beograd). Velik uspeh sta dosegla Bogataj in Coh, ki sta se plasirala med prvih osem igralcev. To je doslej največji uspeh slovenskih igralcev na povojnih tekmovanjih. Bogataj več nTeišnie premoči ‘in°1>“briaTorba 3e Y igri proti osmemu najboljšemu za zmagozelo* težim.1 Igraike^ Enobnosh na svetu Harangozi I celo i so se plasirale med prva štiri moštva, tesnim koncu lzgubl so brez borbe prepustile ^S^kFp^^Unale sta se plasirala osu' . ... Harangozo I. in II. ter Horvat in Uzo- o rmac, ki sta presenetljivo zmagala nad ist). 3. Mo- parom Dolinar-Kosi. Gramatčikov, se je rangozo _____ segel naivečji" uspeh Kladi/ar, ‘ki je dal zelo dobro igro :n je premagal med drugimi tudi Crveno zvezdo. Ženske ekine — finale: Soartak : Mladost 3:1. Igralke Spartaka nimajo z|ezmagonzeloP tlžkf.1 Ig"™^Enoir?ost1 JfriTn ie* JSe^orotP zmago Mlado; vo- s Tekma je bila tipično prvenstvena' in prav zaradi tega ni bilo videti posebno pri domačem moštvu lepe igre. Začetno potezo so izvedli gostje, ki so takoj prešli v napad, tako da je domača obra.m-ba, ki se še m povsem znašla, les težavo odbijala nevarne prodore Sarajevea--ie/a v četrti minuti krilec l ernaric z odločnim startom preprečil prodornemu Konjevodn. da bi iz u ir o rine jr a položaja strelja] na gol. Tudi naslednje minute so pripadale Sarajevča-( ?°. s*.x? hitrejšo kombinacijsko igro in točnejsim podajanjem pridobili rahlo premoč na igrišču, in večkrat obiejrali vrata Ljubljančanov. Vratar Bencik, ki je bil_ danes eden najboljših igraleev,. je nekajkrat z zanesljivimi in odločnimi" posegi v igro dokazal svojo sposobnost. Odred se je polairOma otresel začetne nervoze in je 9 protinapadi igro izenačil. Tako je Keržan v 10. minuti izvedel prvi resnejši prodor, toda namesto, da, ni iz ucrodnefia položaja streljal na sol, j© podal Georgi Jevškemu ki ni mogel več uspešno zaključiti te akcije. Kmalu za tem je imel prodorni Georkijevski lepo priložnost, toda ostro streljana žoga je bila plen vratarja. Ljubljančani so v naslednjih minutah izvedli nekaj zaporednih napadalnih akcij, ki pa so se zaradi neodločnosti pred solom neuspešno zaključile. Tehnična stran Sarajeva je prihajala vse bolj do izraza, posebno v polju, medtem ko so bili v kazenskem prostoru Odreda premalo od- Nadaijevanje na 4. strani F Rennesu Crv. zvezda : Rennes 4:0 F Parizu Crv. zvezda : Stad Red Star 3:2 F Marseilleu Hajduk : OJimpigue 2:2 (Poročilo na 4. strani) Pred zakttulkom sezone krosov Šest vaških deklet je osvojilo prvenstvo v krosu Ko je dal starter znak za začetek teka, tako važnega za šestorico, za bele hlačke in zelene majce oblečenih deklet iz zelene Koroške, ali njene neposredne bližine, se je od vseh najbolj zagnala mala Marija Lužnik, ki je hotela prav v tem teku pokazati, kaj zna, Temu se ne smemo čuditi iz več razlogov. Prvič zato, ker je Marija prvikrat letos tekmovala na državnem prvenstvu v krosu, drugič zato, ker ji je bolezen tik pred prvenstvom Slovenije preprečila tekmovati in tretjič, ker je hotela priboriti svojemu moštvu čim več točk. Cim več točk že zato, ker so ji njene tovarišice z zmago na prvenstvu omogočile nastopiti na prvenstvu v Beogradu. Marija pa si je tudi dobro zapomnila, da so ji tovarišice pravile o taktični napaki, ki jo je napravila ob prvenstvu Slovenije s tem, da so začele teči prepočasi in proti cilju niso mogle več prehiteti marsikatere nasprotnice. Bila pa je Marija tudi med favoritinjami tega teka, saj je zmagovala na vseh množičnih krosih, lansko leto pa je zmagala celo na krosu v Litiji ter osvojila v težki konkurenci na teku republike v Ljubljani četrto mesto. Z Marijo pa se je pognala s starta še štiridesetorica deklet prav tako kot ona stremečih za uspehom in najboljših med najboljšimi iz vse domovine. In tako se je zgodilo, da se je Marija v gneči nenadoma znašla na tleh in še predno se je dobro zavedla, je gledala v hrbet zadnji tekmovalki, ki se je hitro oddaljevala od nje. Vsaka druga bi na njenem mestu vrgla puško v koruzo in bušnila v jok. Marija pa se je takoj zavedla, da jo niso poslali v Beograd za to, da bo tekla 100 ali 200 m in odstopila, ampak da tekmuje tudi za ekipo, katere ime doslej v domovini na tem področju še ni ravno znano, ki pa ga naj proslave ravno one mladinke — in spustila se je v dir za pobeglimi. Gotovo si vsi, ki čakajo te vrstice, oelijo glave, kdo je ta Marija, ki jo je letos že dvakrat doletela smola in kdo je moštvo, katere članica je? Prav za prav še ni razen v svojem okraju med uzkultumiki ravno poznana, toda če bb vestno trenirala, jo bodo vsi fizkul-tumiki kmalu poznali in si jo zapomnili, kot so si zapomnili moštvo mladink TD Slovenjgradca, ki je letos z veliko pomočjo nepričakovano osvojilo prvenstvo Slovenije v krosu. In kdo so ostala petorica mladink TD Slovenjgradca? To so Lenka, ki je le za širino dlani ostala za prvakinjo Slovenije, Albinca, ki je Lenki zelo podobna in jo moraš pogledati vsaj dvakrat, da ju v bodoče razločiš, nekoliko večja Ivanka, ki je tudi že pobrala marsikatero lavoriko na množičnih krosih, vitka Milena in črnolasa Joža, ki je letos prvič izvedela, kaj je trening in da se tekmuje v krosu tudi za prvenstvo Slovenije in Jugoslavije. Parola, razširiti naše fizkulturno gibanje v naši vasi, je v tej ekipi dobila svojo pravo ureseničitev, saj je vseh šest mladink iz podeželja, štiri pa prav iz vasi v okraju Dravograd. Sicer pa kar poglejmo, od kod so: Lužnik Marija je iz Turiške vasi, Podpečan Ivanka iz Mislinja, Grobelnik Albina iz Zg. Doliča, Plazovnik Joža iz Podgorja, dočim sta Ličan Lenka iz Prevalj in Kavs Milena iz Slovenjgradca. To so torej dekleta, ki so osvojila prvenstvo Slovenije in dosegla v Jugosla-viij tretje mesto nad drugim tudi pred moštvi kot je Crvena zvezda iz Beograda in Mladost iz Zagreba, čeprav se je njihovi najboljši tekmovalki pripetila nesreča! Svoj prvi večji uspeh pa so dosegle predvsem zaradi discipliniranosti in vestnosti pri treningu pa tudi zaradi svoje skromnosti in elementarne fizične odpornosti. V. Z. Uspe! kros SŠD Grafičarja Rok za Izvedbo krosov končava, mnoga športna in telovadna društva kot razni aktivi, šolske in druge ustanove so priredili svoje krose; deloma bolj ali manj uspešno. Med društvi, ki so opravili svojo fizkulturno dolžnost ter z uspehom izvedli kros fiz* kulturnikov, je bilo tudi športno društvo Grafičar. Kros, ki je bil Izveden v sredo popoldne, je pokazal športni razmah in napredek med grafično mladino ter njeno voljo do uveljavljanja v fizkulturi. Start in cilj krosa sta bila na travniku za letnim telovadiščem v Tivoliju. Organizacija sama je bila odlična; kajti program teka se je vrstil v lepem redu brez zamujanja, tako da je bilo v slabi uri končano. Največjo udeležbo so tvorile vrste mladincev in mladink, po večini vajenci in vajenke ali tiskarski pomočniki. Nekoliko slabša je bila udeležba članov, dočim so bile članice zastopane slabo. Proge so tekle nad Tivolijem po Šišenskem hribu ter so merile: članska približno 1800 m, mladinska 1000 m, dočim so članice in mladinke tekle na progi iste dolžine, in sicer 800 m. Med tekmovalci naj omenimo zlasti Novaka Janeza, uslužbenca Ljudske ki je dosegel povprečno najboljši čas dneva, nadalje starega atleta Srakarja Ivana, ki je zaradi bolezni moral prenehati z atletiko, kljub temu pa je pokazal voljo ter nastopil na krosu. Največjo in po uspehih najbolj zado-dovoljivo udeležbo so dali člani Ljudske Pravice, dočim so bili drugi aktivi društva udeleženi le s povprečno udeležbo. Rezultati — Člani: 1. Novak Janez (Ljudska pravica) 3:48,000, 2. Srakar Ivan (L. Pravica) 4:01,00, 3. Stimar Jože (Triglavska tiskarna) 4:06,00, 4. Apfel Vlado (Slovenski poročevalec) 4:09,00. Mldainci: L Jordan Tone (Lj. Prav.) 1:53,00, 2. Mlakar Rado (Trlgl. tisk.) 1:55,00, 3. Bednafik Marko (Grafični tehnikum) 1:59,00. — Članice in mladinke: L Jeriha Ivanka (Lj. Pr.) 1:44,00, 2. Tepina Marija (Trig. tisk.) 1:47,00, 3. Berebič Sonja (Slov. poroč.) 2:01,00. K. B. V tekmi zmagovalcev *e Je Izkazal Završnik, ki je sigurno zmagal. Skoraj neverjetno pa se nam je zdelo, ko je kot tretji za Završnikom in Črnivcem pritekel v cilj Tone Iz I. razreda. Marsikdo se Je kesal, da ni napel več svojih moči, da bi bil lahko tudi on danes med zmagovalci, saj so dobili v dar brezplačno dobivanje Poleta, ki je na naši šoli zelo priljubljen list, saj nas je več kot polovica naročeno nanj. Videli pa smo tudi, da je med nami nekoliko tovarišev, ki bodo resno prijeli za delo pri S. D. Mengšu in s tem pokazali, da niso samo dobri učenci in vajenci, ampak tudi dobri fizkultur-niki. Tehnični rezultati so naslednji: 1000 m: L Završnik Janez 3,47 (II. b), 2. Černivec Ivan 3,49 (III. raz.), 3. Skok Tone 3,50 (I. raz.). D. Šfari goriške mladine Iz podatkov, ki jih je prejel pretekli teden Okrajni telovadni odbor za goriški okraj, je razvidno, da je tekmovalo do zdaj na krosu čez 600 tekačev. Do konca apr. bo število naraslo na 4000. Pri telov. organizacijah in šolah bo uspeh 100 Vo, slabše se bodo odrezale mladinske organizacije in sindikati. Najboljši tekači se bodo udeležili okrajnega tekmovanja čez drn in strn, ki bo v Solkanu dne 2. maja 1949. Med mladimi tekači vlada veliko zanimanje za ta pomladni kros, ki bo brez dvoma velikega propagandnega pomena za poživitev fizkultumega življenja v okraju. Isti dan popoldne bo na gradbišču Nove Gorice okrajna telovadna akademija. Nič manj živahne priprave so za okrajni fizkultumi zlet, ki bo v Solkanu 15. maja t. 1. Vse večje vasi okraj bodo poslale telovadne skupine, ki nikakor nočejo izostati za drugimi okraji. Navzočih bo 1500 telovadcev, K, B. Kros učencev v gospodarstvu iz Celja Sezona fizkulturnikov je oživela. Dan za dnem je videti urjenje v skupinah šol, fizkulturnih aktivov v sindikalnih podružnicah, telovadnih in športnih društev ter ostalih, ki tekmu-jejjo in manifestirajo za spomladanski kros. Sola učencev v gospodarstvu je 100 odstotno nastopila k tekmovanju ter se po razredih razvrstila takole: 1.-2. razr. 1500 m: 1. Heraus, 2. Bah, 3. Brinove. 1.-3. razr. 1500 m: 1. Jurak, Breznik 2. Deželak. 1000 m: 1. Kopitar, 2. Zupanc, 3. Smajner. I. mešani razr. 1500 m: 1. Krašovec 2. Potočnik, 3. Prah. 1000 m: 1, Pevšak, 2. Belina, 3. Krivec. l.b razr.: 1500 m: 1. Velenšek, 2. Knez, 3. Lešnik. l.a-4. razr.: 1500 m: 1. Rijavž, 2. Plenko, 3. Stropnik. Ostali razredi še tekmujejo. U. J. Kros SD Poleta Po nalogu Fizkulturne zveze Slovenije je Sindikalno športno društvo »Polet« izvedlo pomladanski kros decentralizirano po sekcijah, ki je bil v času od 25. marca do 15. aprila 1949 ter je bila udeležba tekmovalcev naslednja: 1. rokomet 27 udeležencev, 2. tenis 98 udelež., 3. košarka 63 udelež., 4. kolesarjenje 46 udelež., 5. boks 33, 6. nam. tenis 19, 7. plavanje 42, 8. smučanje 49, 9. odbojka 57, 10. sablanje 24, 11. ostali 102 udeleženca. Vseh je tekmo- W KUL1UR N FD Pfiiadost (Bjelovaa*) 3 SSD Polet (Maribor) 8 : 8 v boksu Dne 10. apr. 1949 je bilo revanž-no srečanje med Fd Bjelovarom in SSD Poletom. Tehnični rezultati in potek borb so naslednji: Mušja kategorija: Boldireo (M) -Pukšič (P). Borba je bila na višini. Pukšič je bil nekoliko boljši, kljub temu je bila zupaga dodeljena gostu. ugodnih prilik za plasiranje svoje močne levice. Zmagal je Furlan po točkah. Lahka kategorija: Forijan (M) - Pajk (P). V tej borbi Pajk ni prišel do izraz zaradi nizkih udarcev nasprotnika in se je borba razvnela šele v tretjem kolu. Zmagal je Pajk po točkah. Rušan (M) - Fabjan (P). Iniciativo za borbo je dajal Fabjan (P), ki je Veleslalom iz Luknje v Vratih Veleslalom iz Luknje v vratih je izvedlo športno društvo Dovje-Moj-strana za prvenstvo kluba v nedeljo dne 10. aprila 1949. To je bila prva tekma pod razi in stenami triglavske stene. Zaradi precejšnje oddaljenosti je bila udeležba dokaj zadovoljiva, saj se je zbralo na startu kar 29 tekmovalcev, a še več gledalcev-smučarjev in alpinistov. Proga je bila dolga 1200 m z 250 bil vsa tri kola v napadu. Zelo dober metri višinske razlike. Zaradi nekaj Bantam kategorija: Sertič (M) - Cakš (P). V vseh treh kolih je bil Cakš v vodstvu, glede nesporazuma sodnikov je bil proglašen za zmagovalca gost. Perolahka kategorija: Zvonar (M) -Furlan (P). Furlan je izpustil mnogo gost sL je borbo klub temu zelo težko pridobil. Zmagal Rušan po točkah. Welter kategorija: Novačič (M) -Pogačnik (P). V prvih dveh kolih je bil Pogačnik (P) mnogo boljši, popustil pa je v tretjem kolu, kar pa še ni zadostovalo za dodelitev zmage gosto, kot so to sodniki odločili. Zmagal je Novačič po točkah. Srednja kategorija: Spanja (M) -Tretjak (P). V revanžni borbi je zopet Tretjak, dokazal zmago nad gostom s svojimi močnimi udarci, ki so nasprotnika podirali že v prvem kolu. gorčic Jesenice) 1,03,4. Poltežka kategorija: Matijevič (M) -Volčič (P). Po inicijativi gosta je že v prvem kolu začel Volčič z silovitimi protinapadi ter že s prvimi udarci grogiral mnogo težjega nasprotnika ter ga po kratki izmenjavi udarcev knock-outiral v prvem kolu. Končno stanje točk 8 : 8. nevarnih mest je bila na terenu tudi gorska reševalna ekipa iz Mojstrane. Tehnični rezultati: Člani: 1. Krznarič Mato 1,13,4; 2. Ban Branko 1,19,.5; 3. Abruč Slavko 1,39,2; 4. Mrak Vitek 1,40. Mladinski so imeli 2000 m krajšo progo. 1. Razboršek Erko 1,12,3; 2. Košir Jože (Lipnik 1,22,9; 3. artinjak Ferdo 1,24,6; 4. Hlebanja Jože 1,39,6. Izven konkurence je dosegel najboljši čas dneva Huter Zvonko (Gre- Hrs NOGOMET V ZASAVJU nedeljo dne 10. aprila 1949 je Mia Borbe so bile na tehnični višini, zo- v Hrastniku odigrana prvenstvena nogometna tekma med S. S. D. Bratstvom (Hrastnik) in T, D. Hrastnik z rezultatom 6:1 (2:0) v korist Bratstva. Moštva sta nastopila trenutno v najmočnejši postavi ter je Mia ekma kljub temu nezanimiva. Najboljši del moštva pri T. D. Hrastnika je bila obramba a pri Bratstvu pa napad. _k.jer jo izkoristil vsako pet se je opazilo, da primanjkuje sod- J teifS,,3® nikov, katerih krivda je, da se boks ne razvija s tolikšnim razmahom kot je zaželeno. Gledalcev je bilo okoli 1200. ŠPORTNA NEDELJA V CELJU vajami. Mladinke gimnazije so nasto-Celje ima mnogo prijateljev fizkulture živahnosti dobro izvedle. Petorica i niti ni navajeno presenečenj — saj manov je s petorko skladno izvedla pro- in niti ni navajeno so Celjani znani širom Jugoslavije kot dobri fizkulturniki. Atleti so se podali v Ljubljano na republiško prvenstvo v krosu, od koder so se povrnili kot zmagovalci, vendar so Celjani, kateri so ostali doma na mno- žijo. Hojs Albina. ste vaje, katero bi prišle bolj do izraza, če bi bile v celoti izvedene. Kot zadnjo točko so članice in čini TD Lujtomera zaplesali češki narodni ples mazurko in vranjevko. OTO se pripravlja na letni zlet, kateri žičnih prireditvah, ostali razočarani. Po 'ir> v. meseca juniju, k sa društvav katera eni strani nas atletika ponosno zastopa so Plla do sedaj nedelavna, poziva, da po domovini — po drugi strani pa ima- 88 tega zleta masovno udeležijo, mo od ostalih sekcij oz. športov mnogo kritike, posebno se je ta pokazala minulo nedeljo. Zamisel prireditev kolesarskega krosa, ki je bil napovedan ob'9. uri, nato prireditve »dneva konjskega športa« in nogometne tekme I. slovenske lige — so bile lene — vendar v resnici prav žalostno izvedene. Kolesarskega krosa se je udeležilo 6 tekmovalcev. Kako je le do teh nvišlot Ali je krivda morda na kolesarjih, kateri niso vedeli, da se kros vrši. Brez Brunšek iz Celja je sodil zelo dobro. Nogometno prvenstvo v »Zasavski skupini«: 1. SŠD Bratstvo - Hrastnik • • , , , 8 7 0 1 29:11 14 2. SŠD Rudar - Trbovlje ( 8 4 2 2 21:16 10 S. ŠD Razlag - Brežice ■ , 7 5 0 2 19:16 10 4. ŠD Krško - Krško . , , 6 13 2 11:14 5 5. TD Hrastnik - Hrastnik 8 2 1 5 18:25 5 6. ŠD Cankar - Sevnica , 7 1 2 4 8:16 4 7. SŠD Proletarec - Zagorje 8 1 2 5 9:24 4 » » * * » • » • • • • • t t i O treningu namizno teniških igralcev na rana-listi naiboliših namizno teni- pravimo, da ima on taktično obrambo. SKih igralcev na svetu s nrošnio. da ker se lahko s tako obrambo igra tak-nam bi oodal osnovne noteze sistema- tično na nairazličneiše načine. Povda-ticneea treninga namizno tenižke iere. riti na moram, da se vse to nanaša na rov. iiDor s© ie naši Tvrosmi tnkoi od—ran irmluc-- gtifrc. kekTS-rrrr im n it» i- f- - zval in nam odgovoril v pismu, ki ca mer Haransozo V.. Roža. Voerinc. Bo-v celoti snodai navaiam. Ker se le gatai itd. namizni tenis nredvsem med mladino ker se a«.“Pro- š^ril^in1 keV* * VonaTith“da ^vseni0 teni nizke^žose težje3 »draifaio« mora na ?5S^v5e,m. Pra,vi:B?,a® ovh-a^nlisnrotnVa" onfrazvnanhi ^v na- TD Kozje je priredilo kros V nedeljo, dne 10. aprila 1949. je priredilo TD Kozje pomladanski tek čez drn in strn. Ob 8 zjutraj se Je zbralo na Startu, ki je bil na športnem igrišču TD Kozje, polno pionirjev in pionirk, fizkulturnikov in fizkulturnic, članov TD Kozje, v živopisanih dresih, pa tudi gledalcev je bilo mnogo. Proge so bile dobro izbrane in so vodile po mehkem terenu. Borbe za prva mesta so bile na vseh progah izredno ostre. Posebno presenečenje je pripravila pri članicah Ivačič Marija, ki si je proti pričakovanju v svoji skupini osvojila prvo mesto. Pri članih se je pa posebno izkazal Gabršek Alojz, ki Je v izrednem finišu pritekel kot pi*vi na cilj. Rezultati prvoplasiranih so : Pionirke 250 m: 1. žibret Majda, 2. Frece Lojzka, 3. Maček Rozika. Pionirji 350 m: 1. Planinc Anton, 2. Krivec Peter, S. Preskar Jože. Mladinke 800 m: Razveljavljeno, nepravilno pasiranje kontrol. Mladinci lOOOm: 1. Cater Ivan, 2. Ferlič Mirko. 3. Slivšek Franc. Članice 1000 m: 1. Ivačič Marija, 2. Ferlič Slava, 3, Novak Stanka. Člani 2000 m: 1. Gabršek Alojz, 2. šuier Franc, 3. Kolar Mihael. Razveseljivo dejstvo je, da Je fiz-kultura v Kozjem po dveletnem premoru zopet začela z aktivnim udej- stvovanjem In pomladanski kros je bil prvi viden dokaz tega obnovljenega delovanja našega TD Kozje. Pa tudi v telovadnici je živahno, kjer se redno vadijo in predelavajo proste vaje, pač pa se tukaj občuti pomanjkanje strokovnega kadra tako, da morajo priskočiti društvu na pomoč tovariši iz Celja, za čigar trud jim Je TD Kozje zelo hvaležno. Tudi na igrišču je živahno, posebno ob nedeljah, kjer Imamo priliko videti marljive flzkulturnlke in fizkulturnice pri raznih športnih Igrah. Tako smo lahko ponosni, da se Je fizkultura v našem Kozjem zopet razživela v polni meri, za dober napredek in uspeh društva pa jamči uprava društva, v kateri so agilni in sposobni ljudje. Mladina se Je z velikim veseljem oprijela svojega društva in upajmo, da bo z istim veseljem in poletom nadaljevala pričeto delo. Dijaki v Mengšu so tudi tekli Tudi na naši šoli smo prejeli obvezo, da bomo pripomogli k izpolnitvi naloge, ki $i jo je postavilo športno društvo skupno s telovadnim društvom pri izvedbi pomladanskeg krosa. Najprej smo izvedli kros po razredih, nato pa kros zmagovalcev posameznih razredov. Klasičen primer nevestnosti inštruktorja Z IS za odbojko Od 4. do 10. t. m. bi se moral v je inštruktor odpotoval Iz Ljubljane s Celju vršiti tečaj za vaditelje odbojke, popoldanskim vlakom. Celo tretji dan ki ga je organiziral SSD Kladivar in za katerega je bilo 55 prijavljencev. tečaja je 45 tečajnikov še pričakovalo prihod inštruktorja, ki ga pa le ni bilo Tečaj bi moral v sporazumu z ZIS vo- in je zaradi tega bilo prisiljeno vod-diti inštruktor iz Ljubljane. Prvi dan stvo Kladivarja tečaj odpovedati, tečaja, ki se ga je udeležilo 50 tečaj- Za inštruktorja je v Celju bila 3 nikov, je moralo vodstvo Kladivarja dni rezervirana soba za prenočišče, samo voditi tečaj in prepričevati te- Kladivar je dvakrat telefonično urgi-čajnike, da bo inštruktor iz Ljubljane ral v Ljubljano, ZIS je v tej zadevi sigurno prispel z naslednjim vlakom, prav tako imel telefonski pogovor s Po telefonskem razgovoru prvega dne Celjem. Vprašamo se — ali so bili ti z Ljubljano je bilo prireditelju žago- stroški potrebni? Se v večji meri se pa tovljeno, da inštruktor sigurno pnde vprašamo — kdo bo lahko popravljal naslednjega dne. Inštruktorja pa tudi moralno škodo, ki gre v glavnem na naslednjega dne ni bilo, čeprav je ZIS račun prireditelja, t. j. Kladivarja, telefonično obvestila prireditelja, da Stran 2 češ da nt znal organizirati enotedenskega tečaja. Postopek delegiranega Inštruktorja je vreden vse graje, dolžnost merodajnih činiteljev pa je, da prejme za svo-111 nevestnost najstrožjo kazen. J, K. valo 560 udeležencev. — Med temt je bilo mladincev od 14—16 let 36 tekačev, mladincev od 16 do 18 let 164, članov od 18 do 40 let 149, članov nad 40 let 12, mladinke od 14 do 18 let 108 udeleženk, članic od 18 do 35 let 82 in članic nad 35 let starih 9 udeleženk. Tako je SSD Polet zajel v tekmovanja v spomladanskem krosu dve tretjini aktivnega članstva, ki je s svojo udeležbo pokazalo, da je pravil-razumelo izvedbo pomladanskega krosa kot uvodi v športno uveljavljanje v novi sezoni. Kros I. gimnazije v Mariboru V sredo 13. t. m. ee Je vršil kros I. gimnazije v Mariboru ob lepem vremenu in valovitem gozdnem terenu. Proga je merila 3500 m. Iz vsakega razrda se je udeležila le po ena ekipa sestoječa Iz petih najboljših tekmovalcev. Skupno se Je udeležilo samo 35 dijakov, ki so pa dokazali dokaj veliko zmogljivost in uspeh Rezultati poedincev so sledeči: 1. Pernat Franc, 7 c, v času 16,15 2. Male Rudolf 7 c, v času 17 minut in 3. Struna Ljuba 8 a, v času 17.15 minut. Skupni plasman ekip Je sledeči: 1. 6 a razred g 104 tčkami, 2. 5 b z 81 tčkami in 3. 7 o s 64 točkami. Potek tekmovanja jn bil izvršen v najlepšem redu, kar pripada predvsem zasluga profesorju fizkulture tov. Mariniču. PONOVNA ZMAGA POLETOVIH ROKOMETAŠEV V CAKOVCU V nedeljo Je gostovala v Čakovcu moška rokometna ekipa Poleta in premagala nasprotnika GD Čakovec z rezultatom 8:5 (3:2). Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: Čakovec : Magič, Zuzel Grabar, Pletenac, Kovačič Benko, Janič, Vuk-šič, Roža II., Ledicki in Vereš Polet: Brumen I. Gulič, Šeidge, Detiček, Vagner. Litzingr, Bobek Vauhnik, Šimen, Kramar in -Jtabkar. Moštvo Poleta Je bilo ves čas tekme v rahli terenski premoči. Domačini so izvedli niz akcij in so bili včasih tudi uspešni z zgodltkom. često so se pa zaustavili pri dobri obrambi gostov z Guličem na čelu. Čakovec Je Imel naj-uspešnejšega igrala V Ledlckem, ki je bil trikrat uspešen. Vukšič in Ro*8 pa sta dala vsak po en gol. Pr) Poletu se je odlikoval srednji napadalec Simen. ki Je štirikrat zatresel nasprotnikovo mrežo ter Žabkar in Kramar z 2 zgoditkoma. Podil je dobro in ob-j-ktivno Kružlč iz Zagreba, s s&sr89s*!h4wk?ssSBt z ^tfl1mrmViLimi orglnizacDami »e nik.e namizno teniške Jare do neke drugi na. ki so med tem časom napa! ie zbralo SS «anov kX"X seiri mele- ki ie ne moremo nrestoui«. Zato dali nai s sistematičnim treningom ob-ntrariiiTlent n^cliskfm hirni’ ’ OTo"£ Ako Ima nekdo Jako obrambo, zvedeli za prireditev v soboto, t. j. dan pred tako važno manifestacijo. Aii naj takšna prireditev, kateri bi morala hiti masovna in bi moraln. pritegniti čimveč kolesarjev v te športno panogo, uspel Ne pozabimo tukaj s predpripravami in s sodelovanjem ... Popoldne jo množlen ljudi odhajala na napovedan »dan konjskega športa«. Program. ki je bil napovedan, je na igrišče bivšega. »Tekstilca« mnogo gledalcev: saj se je zbralo okoli 2.960 ljudi. Nekaj 'konjev je bilo videti — in sicer okoli 20 jahalnih in približno 6 vprežnih konj. s katerimi hi se dal iz- se alasi: vesti lep program, če bi bilo le nekaj organizacije. Ljudje »o čakali, kaj ho. Nekateri so zopet odhajali — drugi so pa čakali, kaiti na letakih je bila zasigurana tudi »pijača«. Program ie bil neorganizacij-sko Izčrpan — in 2.000 ljudi je razočarano krenilo proti domu — ali pa na nogometno tekmo, ki je tudi ta dan bila pod kritiko. Ker je zanimanje za konjski šport velike posebno med mladino in ker so vse možnosti za nadaljnji razvoj, je nujno. da se postavi prav te sekcijo na zdravo bazo 'in sistematično delo, kajti le na tak način bo uspela taka prireditev In nadaljnje delo konjskega športa. U. J 8PORTNI DAN V LJUTOMERU Okrajni telovadni odbor je skupne s kasaškim društvom pripravil v nedeljo dne 27. marca 1949 športni dan v Ljutomeru. Dopoldan se je odigrala nogometna tekma Ljutomer,Ptuj z rezultatom 3:1. Ob 14 urj so se vršile konjske dirke. Lep spomladanski dan je privabil polno število ljubiteljev tega priljubljenega športa v našem okraju. Po končanih dirkah je množica ljudi napolnila dvorano Titovega, doma, kjer se je vršila okrajna akademija, na kateri sta nastopali društvi Cven in Ljutomer. Društvo Mala Nedelja pa radi tehničnih ovir ni nastopilo na tej akademiji. Lepa vrsta članov TD Cven je nastopila na drogu in bradlji. Med vrs.. nov so bili novinci, kateri so v kratkem lare.'..t° T času vežbanja pokazali dobre uspehe, venili, in Tov. Sovič Anton je z »veletočem« in r'°' v Sloveniji v zadniem času močno razširil in ker ie onaziti. da vsem tem igralcem predvsem manika cravilnesa začeti igrati namizni tenis navodila Cenjeno1 doseže.^i^n^nSrebno.Vda Tbona Haransozo zelo koristila Pismo “go vedno udarite v onem trenutku. ko ona v svoiem odskoku ^doseže nai-višio točko. Nanačno na ie zoso pustiti, da nade z naivišie točke no odskoku in io šele tedai udariti. To ie , zelo važno, kaiti žoga. udanena na naivisu točki, se vrača nasnrotniku ^lo ostro in ga nri isri ovira, žogo na. ki se io pusti, da nade nod naivišio točko, se vrača v obliki parabole in ie zato mehka, velikokrat na tudi visoka in napadalec na ta način preide v veliko prednost. Obramba se mora trenirati na sledeči način: Partner nai vztraino toda ne preveč močno »draifa« 12—lo minut samo na backend stran igrača, ki se brani. Potem nai mu na isti brani. I način »draifa« 15—20 minut samo na forhend stran (ker ie forhend težu). sledi pa nai1 še pet minut draifa na obe strani meniaie nato na deset minut odmora. Igrač mora vračati zoae na zgorai opisani način, na tretjem ali četrtem treningu, ko že doseže nejco sigurnost, na mora vračame žoge masirati na vsako točko nasnrotnikove oolovice mize. Nanad: Napad se mora trenirati s takim soigralcem, ki zna vračati dosti močne udarce in ki zna po potrebi vračati žoae tudi na popolnoma določeno mesto mize. torei z igralcem, ki ima dobro obrambo. Za napad sta potrebni dye slavni odliki: sigurnost in nrobomost. Pri Lanski svetovni prvak Vana (CSR) Glede Vašega nadalinieea treninga »s«! pista ima - lepim izvajanjem^ dokazal, kgj lahko shlu 1Hre. •1 " “ do-seže vsak z vztrajnim treninšrom. . ^ . S simboličnimi vajami »Oj, le Šumi« sistematično in to nreko c in »Slovenka »sem« ro nastopile članice kaiti neko stvar trenirati tim lare. -pj-obennost. Kazen tega sre na mo- Predvsem moramo reči. da se trenira derni namizni tenis tudi za tem. da c+pmatično m to nreko dališe dobe. igro čimboli poenostavi in zato bazira — — - trenirati nar dni in nanad predvsem na enakih udarcih, istosra društva. potem prenehati, le naislabse in vec naičešče s forhend strani, dočim se Vso priznanje zaslugi TD Cven. ker je škoduie kakor koristi. Posledica ie. da backend udarci ne draifaio temveč pravilno zavzelo stališče telovadbe mno- stil igre postane polovičarski in ni v nadomeščalo z dobro tehniko nog. žičnosti kmečke mladine na vasi. niem nobene stalnosti. Pri treningu se tako da se s hitrim delom nos in Iz TD Ljutomera so nastopili pionirji držite treh glavnih stvari: 1. obramba, nremikaniem lahko draifa s forhe n dom z raznoterostmi in z zastavicami. 2. napad in S. tehnika nos. tudi tiste žoge. ki nadeio na backend Pionirke eo z zamislijo tov. Florjan- Obramba* stran mize. Za tako jero ie potrebna čičeve nastopile z lepo izvedenimi ve- velika kondicija, dobra tehnika nog jami »KoSaricc« in kolebnicami. Ppd Irenine nai se po možnosti nnene z in brzina. ie pa zato to naiefikasneiši vodstvom tov. Verbančičev« so nastopile ODramDO. Kazumluvo ie. da ne moreio način igre. Ako nekdo od vas draifa mladinke z dobro izvedenimi zletnimi vsi igralci naenkrat pričeti z obrambo backend in ima z niim uspehe ie popolnoma naravno. ^ da mora razvijati svoi backend draif. važno na ie pri tem. da mu mora potem backend biti glavni udarec s katerim bo dosegeh poene.. Sploh pa ie potrebno, da se tudi tisti igralci, ki udariaio z obeh strsni enako dobro opredelijo za eno vrsto draifa. ker bodo le tako dosegli m uvežbali svoi udarec do »mašinske točnosti«. To izsleda na prvi pogled nesimpatično, toda razvoj namiznega tenisa ie baš v tem: hiter, siguren in oroboien napad z osisurann dobro obrambo. Napad nai se trenira vse do tedai. prične utruiati. to- žoire' so postale plen zanesljivega vra- dokler se roka ne prične utruiati tq-sta pozdravila farja. V 2 so Enotni sindikati Jugoslavije za- — Ključ — Mrkonjič grad — Jajce težjega dela v grebenu na vrh Skute. geii polagati kolesarstvu kot važni te- (157 km); 5. Jajce — Travnik — Zeni-Bivakirali so v kotlu med Skuto in lesnovzgojni panogi našega delovnega ca — Sarajevo (174 km — tu bo dan Štruco. Drugi dan so nadaljevali preko ljudstva mnogo več pažnje kot se jo odmora); 6. Sarajevo — Rogatica — sasneženega grebena Dolgega Hrbta in je polagalo kdaj koli prej. To potrjuje- Titove Užice (192 km); 7. Titove Uži-Mlinarskega Sedla plezanje na sam vrh j0 tudi dejstva, da je ta vodilni forum ce — Valjevo — Obrenovac — Beo-zasneženega Grintovca. naših delovnih množic tudi letos vzel grad (159 km). Obe turi sta velikega pomena v naši nase (seveda s tehnično pomočjo Ko-. Za Ljubljančane bo ta velika kole- zimski alpinistiki, saj predstavljata ta lesarske zveze Jugoslavije) organiza- sarska prireditev še posebno zanimiva idealen trening za daljše grebenske tu- cij0 druge tovrstne ekipne kolesarske zato, ker bo cilj prve etape v Ljubija- delo kolesarskega kluba, vendar pa bo re Centralnih Alp. Se večjega pomena dirke, ka naj bi se izvedla na progi od ni, kamor bodo vozači prispeli v prvih napredek kluba predvsem odvisen ^ od je ponovitev obeh tur v celoti, kar pa pulja na skrajnem jugu Istre do pre- popoldanskih urah in v kolikor toliko jadralne sezone, ko vremenske prilike prva obveznost, ki so Jo izpolnili v i® še ena glavnih nalog mlade povojne st0lnice naše domovin Beograda. Tako celotnem številu, ki se seveda z vsako jadralnem centru v Vršcu. Naslednji alpinistične generacije v Savinjskih bj ta velika kolesarska prireditev za- nadaljnjo etapo vedno bolj krči. rekord sta preteklo sredo postavili -Alpah. ... jela pokrajine Istre, Slovenije, Hrvat- Slovenska kolesarska dirka je za to jadralni letalki Marija Krnjavac in Pomembnih novih zimskih vzponov v skei Bosne in Hercegovine ter Srbije, naporno dirko določila naslednje dtr- Novi odbor si je zadal nalogo, da čimprej uredi lasten poslovni lokal na Tržaški cesti 63 ter tudi mehanično delavnico, ki bo na razpolago vsem članom društva, predvsem za specialna dela na dirkalnih kolesih. Sprejet je bil že svojčas sestavljen plan tekmovanja za letošnje leto, na zvezne ter mednarodne prireditve bomo pošiljali klubske vrhunske tekmovalce. Upravo društva bo podpirala, kakor doslej, Jadralna letala so pripravljena na polet niti še niso bile tako ugodne, da bi bilo naprej možno računati na večje uspehe, se je posrečilo jadralnim le- talcem, da so dosedanje časovne ja- na Skenderova kot spremljevalka, ki te) z*mi ni bilo. Pač pa je bilo naprav- prireditev naj bi se pričela prav na kače: preizkušenega veterana sloven- dralne rekorde srednje vrednosti iz- sta z jadralnim dvosedežnikom tipa Ijeno nekaj ponovitev. Ze leta 1947. je boljšali v taki meri, da se naša nova »Žerjav« ostali v zraku 8 ur in 30 min. Marjan Keršič-Belač ponovil sam se- socialistična Jugoslavija prav lahko in s tem občutno izboljšali državni verozapadni greben Planjave. V tej pohvali z njimi. Novi rekordi, postav- ženski rekord na dvosedežnih letalih. z*mi 80 bili nadalje ponovljeni; Severo-Ijeni v začetku letošnjega leta, pričajo Oba nova rekorda kažeta, da se tudi za pari ni greben Jezerske Kočne (Kem* o visokem napredku naših jadralcev, naše jadralne letalke po svojih spo-bkrati pa tudi o izboljšanju našega sobnostih izpopolnjujejo in da obetajo domačega letečega parka, ki postaja prav kmalu nastopati z enakimi uspehi tak, da nam ga mirno lahko zavida kakor svetovno znane jadralne letalke mrsikatera večja država na svetu. Ja- Sovjetske zveze, kjer imajo prav žen- dralci so s temi rekordi počastili I. ske v jadralnem letalstvu največje kongres Ljudske tehnike v Beogradu uspehe. delavnosti in razumevanja klubskih odbornikov. Prepričani smo, da bo kolesarjenje v Mariboru na ta način doseglo še večji razmah ter upravičeno zavzemalo prvo mesto v naši republiki. Tri teta — za dve desetinke sekunde in izpolnili dane obveznosti tej doslej največji manifestaciji Ljudske tehnike v državi. Najpomebnejši med novimi rekordi je prav gotovo rekord Mije Pušiča, ki je prevzel obveznost, da bo izboljšal Bliža se 25. maj, rojstni dan našega časovni državni rekord za enosedežno ljubljenega maršala Tita in tudi njemu jadralno letalo. Zavedajoč se svoje na čast so naši jadralni letalci prevzeli dolžnosti do domovine in ljubljenega velike obveznosti, ki so jih z veseljem maršala, se Je minuli četrtek dvignil z vršačkega letališča in v ugodnih vremenskih razmerah -jadral od srede 20. t. m. ob 13.24 pa do četrtka 21. aprila do 11.29, kar pomeni, da je in veliko voljo začeli uresničevati. Ugodne vremenske prilike so jim pomagle, da so pred dnevi izboljšali vrsto dosedanjih časovnih rekordov za enosedežna in dvosedežna letala. Raz- ostal v zraku skupno 22 ur in 5 mldut ter s tem Izboljšal državni rekord za 4 ure 20 minut. veseljivo pri tem je dejstvo, da so se pri doseganju teh novih jadralnih re- Rado Kočevar: ZIMSKA ALPINISTIKA v Savinjskih aipah v zadnjih dveh letih Pred dobrim letom dni je izšel v drugi številki Planinskega vestnika Alp tako malo obiskovalcev. Prej so opravičili ta pojav predvsem radi pre- Pred dobrimi 10 leti, ko je bil še v Sverdlovsku, se je začel Nikolaj Karakalov ukvarjati s tekom. Njegova posebnost so bile kratke steze. Zel je lepe uspehe, sijajne za podeželje, toda videti je bilo, da ga čaka velika tekaška bodočnost. Takrat je tekel 100 metrov 11.3 do 11.4 sekund. Nikolaj Karakalov je veroval vase in nikoli ni nehal trenirati. Kmalu je prišel v Moskvo, kjer je začel trenirati pod vodstvom najboljših lahkoatletskih strokovnjakov. Njegov korak je postal lahak, zelo elastičen, Izredno je popravil stil, premikanj rok v sprintu je postalo bolj enakomerno, vskladeno. Karakalov je izoblikoval svoj posebni stil, največjo kulov čutil, da svojih možnosti še ni orkan pretekel ostalih 20 metrov in za izčrpal, da lahko doseže še boljši čas. cela dva koraka prispel na cilj prvi. Minili sta dve leti, toda vse je ostalo pred Golovkinom in ostaiiml. pri starem — Karakulov je premago- Vrhovni sodnik je prekinil pozdravne val vse nasprotnike širom po Sovjetski klice občinstva in razglasil izid: Kara-zvezi, nikakor pa ni mogel prekoračiti kulov je dosegel z 10.4 nov svetovni re-meje 10 sekund in 6 desetink. kord, najboljši čas v Evropi na 100 m Na evropskem prvenstvu leta 1948 na v letu 1948. Ta uspeh so dosegli le redki Norveškem je bil Karakulov najboljši tekači, ne le v Evropi, marveč na svetu šprinter: na 200 m je zanesljivo dosegel sploh. Golovkin je imel 10.5, ostali po prvo mesto, medtem ko se mu je zmaga 10.6. ir::— Poziv na 100 m izmuznila po golem naključju, zaradi grobe sodnikove napake. Toda tudi takrat ni bilo s časom boljše — na 100 m je imel v polfinalu svoj stari čas Prejeli smo od Komiteja za fizkul-— 10 sekund in 6 desetink. turo pri VLRS, gradbenega odseka Vsi so mislili, da je to skrajna meja navodila za gradnje v 1. 1949, ter po- pozornost je posvetil finišu, slovečemu možnosti Nikolaja Karakulova. Vsi, zivamo krajne odbore ter vsa telovad- (1948) moj članek pod naslovom: kra- kratkih in prestrmih sten. Imena ka-tek pregled razvoja zimske alpinistike kor so Špik ali Triglav so veljala več Gorski reševalec v sten) »karakulovskemu finišu«, zaradi katerega se ga_je pozneje, ko je nastopal v Evropi, prijel vzdevek »Orkan«. Kmalu se je približal uspehom najboljših tekačev. 100 metrov je pretekel v manj ko 11 sekundah. Njegovo ime se je v seznamu najboljših sprinterjev Sovjetske zveze omenjalo čedalje pogosteje. Končno, leta 1943, je postal Karakulov sovjetski prvak: na 100 m je dosegel čas 10.6 sekunde. Toda pri tem se ni ustavil. Čeprav je bil že v letih, o katerih pravijo strokovnjaki, da so za sprinterje »nevarna v Savinjskih Alpah. Namen članka je kot Planjava ali Skuta. Rajši so plezali perle) grebeni Zelenišklh Spec (Audio- - bllzal se je tridesetemu — je Kara-bil kakor je v njem naglašeno podati v tisoč metrske grušče Julijskih Alp ka- vic-Semrov) Severovzhodna Sija Brane splošnem le nekako golo registracijo kor 400 m zid kakega »brezpomembne- navez) Skuta z Malih Podov, Okno 1«! iSil tovih časovnih dobah. V zadnjih dvel letih se sicer ni dvig- V božičnih dnevih leta 1947. smo ple- Kocbekov greben. Izvršen je bil tudi zali Južni raz Turske gore v polede- pristop na Koroško Kočno direktno od nilo število izvršenih vzponov, kakor neli skali. (22. dec. Savelj Marjan in Suhaodinika in še več podobnih tur nejša. V zahodni steni Planjave sta bili pre- to beležimo v Vzhodnih Julijskih Kočevar Rado) Tura je ena prvih kar pa so vse lažjega značaja oz. brez PIezal1* dye smeri: Poletno smer Kem-Alpah. Ce pa pogledamo na kvaliteto podobne vrste pri nas. Sten, ki so večjega pomena. perle-Benkovič-Pressl sta preplezala vzponov pa moramo priznati veliki docela pokrite s snegom in ledom se V zimi 1948-49 je bila večina plezal- Plezalca \ avken Vido in Prosenc Ni-skok. Ture kot so Južni raz Turske pri nas v splošnem ne pleza. Tak teren cev zaverovana v zimske probleme kolaj, poletno smer Keršič-Svetel-Koče-gore v poledeneli skali oz. severna zahteva od plezalca izrednih naporov vzhodnih Julijskih Alp. Kljub temu so yar^pa^ Vidmar Silvan in Govekar^Jože. stena Škarij v tehničnem pogledu ali in potrpljenja. Vse stope in oprimke v tej zimi padli tudi v Savinjskih grebensko prečenje centralne skupine je tu treba sproti očistiti. Tura, kt je Alpah nekateri prvenstveni zimski Jerowšek Ivko pa je ponovil vzhodni steber Brane. Savinskih Alp oz preko 1000 m visoka severovzhodna stena Ojstrice pa so vzponi'dostopni le visoko kvalitetnim alpinistom. Tudi tu opažamo pojav, da se v zimski alpinistiki Savinskih Alp Udejstvuje le določena skupina plezal- le tretje težavnejše stopnje, je tako vzponi. Dne 30. januarja 1949 sta Bla- Kljub mnogim zimskim ozponom se postala skoraj skrajno težavna. žina Aleksander in Rado Kočevar opra- še danes naši plezalci niso lotili veli- Sredi zime meseca februarja so vila prvi zimski pristop po Južnem ra- kih zimskih problemov tega gorskega mladi plezalci: Škerl, Muk, Kiler in zu na Skuto. Plezalca radi mnogih kop- sklopa, kakor so to napravili v vzhod-Levstik opravili vzpon po južnem gre- nih detajlov v razu nista imela težav- nih Julijskih Alpak. Veliko pionirsko benu »Streži« v Skuti. V severnih ste- nega dela In sta ga preplezala v nor- delo še vedno čaka v severnih stenah razen njega samega. Pozimi 1947 je za- na in športna društva da se točno drže čel najbolj intenzivno trenirati, in vse spodnjih zahtev in navodil: svoje življenje je podredil najstrožjemu Pogoji za odobritev načrtov, režimu. Proučeval je trening in teh- V izpolnjevanju in smotrnem izva-niko najboljših šprinterjev sveta. In janju plana fizkulturnih gradenj za končno je prišla poletna športna sezona leto 1949 potrebuje Komite za fizkul-1948. Malodane vsak teden je Karaku- turo pri VLRS točne podatke o vseh lov tekmoval v raznih krajih Sovjet- gradnjah v letošnjem letu. Poedine ske zveze. Dobil je zelo nevarne tek- fizkulturne organizacije, ki namera-mece, ki so se že približevali meji nje- vajo, ali so že pričele, v tem letu gra-govih največjih uspehov. Dogajalo se diti kakršen koli fizkulturni objekt, je celo, da je kdo drug pred njim s prsi morajo izposlovati od gradbenega od-pretrgal trak na cilju. Tako je na tek- seka naše ustanove odobritev načrta, mah za prvenstvo Moskve njegov stari Da se načrte lahko strokovno preuči tekmec Golovkin prispel prvi z 10,6 in iu odobri, morajo fizkulturne organi-pustil Nikolaja za celo desetinko se- zacije predložiti gradbenemu odseku kunde za seboj. Toda Nikolaj Kara- Komiteja za fizkulturo LRS naslednje kulov ni klonil. Svoje sanje je uresni- tehnične dokumente: čil takrat, ko tega nihče več ni verjel. 1. Dovoljenje od merodajnega urada Lani 9. julija so bile na stadionu za urbanizem (institut za urbanizem »Dinama« v Moskvi velike tekme. V PH Komunalnem ministrstvu), da se polfinalu sta Karakulov in Golovkin .na dotičnem mestu sme graditi objekt, dosegla po 10,6. V finalnem teku so te- 2. Program celotne izgradnje objekta, kli najboljši sovjetski šprinterji, drug 3. Situacija, tako velika, da je mo-kraj drugega so tekli Karakulov, Go- goče preštudirati In namestiti najugod-lovkin, Korojev, Ponomarjev, Derev- nejšo namestitev objekta, ščikov in Dvorjančikov. Vsak izmed 4. Načrte objekta v tako velikem njih bi lahko pretekel 100 m v 10,6 se- merilu, da je razvidna celotna kon-kund. Tribune so bile polne do zad- strukcija z vsemi karakterističnimi njega kotička, — 100.000 ljudi je v na- Prerezi. peti pozornosti pričakovalo start. S. Tehnično poročilo (opis), s kate- In končno - strel! Kakor vedno, je re6a je razviden sPložcn P°tek grad-bil v zaletu s starta prvi Golovkin, za nje> ter drugi važni P°datki: Preskrba njim pa Karakulov in ostali. Tretjino 2 vodo' razsvetljava, opis posebnosti steze so že imeli za seboj tekači, ki so terena in razne utemelPtv® izbili v skupini, nekoliko pred njimi pa 6’ Aproksimativne (preizmere) in sta bila stara nasprotnika Golovkin In ^en* Prora^un objekta. Karakulov, toda Golovkin za prsi pred Obvestite o gornjem vse k vam spa- cev isto kakor pred dvajsetimi leti v nah vzhodnega dela Savinjskih Mp so malnem poletnem času. Tretje ture sta nad Jezerskem in Okrešljem z Logar- kopni skali. Večina plezalcev pa je zaverovana v zimske probleme Vzhodnih v istih dneh padli prvi zimski vzponi. Najprej Kocbekova grapa v severo- niesec dni kasneje napravila mlada sko dolino. Pričakovati je, da bodo v Celjska plezalca Ciril Debeljak In Stan- prihodnjih letih tudi tu cepini utirali dajoče fizkulturne organizacije. Komite za fizkuituro bo izvajal kontrolo nad fizkulturnimi gradnjami v LRS, Karakulovom. Desetinke sekunde so minevale, polovico steze so imeli že za seboj — in nenadoma, stadion je . , , , završal, začel se je sloveči »karaku- i3to,tak° uaJ yasi gradb®ui odseki stro- lovski finiš«. Na pol zatisnjenih oči in razširjenih prsi je Karakulov liki Julijskih Alp. Ne vem v čem je vzrok, vzhodni steni Ojstrice. Nato ^schadova ko Kokošinek v vzhodni skupini Sa- pota preko snežnih strmin gornikov na da imajo zasnežene stene Savinjskih smer v isti steni. Zadnja smer je vi- vinjskih Alp. Preplezana je bila nova na vrhove. iriiiiiliBiiiiiiiiiiiiiiiiigiiMiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliailiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM .. V nadaljnjem razvoju sabljanja na- sojenje s Pravilnikom za mednarodna borilne razdalje. Sestavljeni napadi iz ^I^InnrnčiH ^knltkn™ vedena pravila sojenja, katera so te- tekmovanja 1936 mednarodne Sabi jaške velike razdalje so zaradi nevarnosti m@?šesmega saMiaškegts špovia Ho preporodu italijanske borilne šole krajem prejšnjega stoletja se je razvil in trajal do prve svetovne vojne klasični način borbe. Temeljil je na strogo poudarjenem načelu »Zadeti, ne da bi bil tudi sam zadet«. Samo izredno malemu številu izvoljencev je uspelo približati se temu idealu. Italijanski velemojster Greco je nastopal proti vsem nasprotnikom brez zaščitne maske na glavi. Francoski šampion Kirchhdfer na svoji propagandni tur-neii po Evropi ni bil zadet, dokler ni Prispel na Dunaj. Tu se je srečal z velemojstrom Mica Neraličem. našim ožjim rojakom iz Slunja v Liki. V tem srečanju je bil Kirchhofer, ki je Prejel prvi zadetek. V nadaljnji borbi slabila protivnika enaka. Velemojster Neralič je bit učitelj sabljanja na vojaškem fizkulturnem zavodu v Wiener Neustadtu. Bil je velemojster svetovnega formata in slovesa ter prvi znameniti predstavnik sabljaškega športa naše domovine. V dolgih letih svojega delovanja je vzgoji! veliko število borilcev svetovnega slovesa in odličnih učiteljev, kakor tudi poklicnih mojstrov, ki so ponesli njegovo metodo širom centrale Evrope. Klasični način borbe se je razvil zaradi takrat veljavnega načina sojenja. Načela sojenja so upoštevala, posebno pri odločitvi pravorka pri obojestranskem zadetju, v prvem redu zamisel, pripravo in izvedbo akcij, v zelo podrejeni meri pa čas in s tem učinek in veljavnost obeh zadetkov. Tempo sunki in udarci so bili vedno, tudi pri izvedbi v pravilnem času, ocenjeni kot nepravilni in neveljavni. Pri pravilni razliki v času se je veljavnost zadetka priznavala samo pri predudarcu. Način sojenja, ki je že načelno izločal iz borbe tempo sunke in udarce, je omogočal najširšo uporabo vseh, tudi sestavljenih napadov, v obrambi pa vse redne tempoakcije do protitempa. Širša uporaba akcij je pa vodUa, posebno pri borileih-rnislecih do povečanega proučevanja nasprotnika, njegove taktike in akcij, do izrdno zanimivih in duhovitih kombinacij in do logičnih zaključkov. Raznovrstnost n tehnična dovršenost akcij so dajale borbi v tej dobi umetniško raven In estetsko obeležje. Poglobljeno In vse razčlenujoče umsko delovanje je pa ustvarjalo iz mladih borcev človeka fizično sposobnega, duševno in moralno doraslega vsem zahtevam boja za obstanek. meljila na teoretičnih izvajanjih in katera niso upoštevala vsa stvarna dogajanja in izkušnje pravega resničnega boja, niso mogla ustrezati novim, povečanim zahtevam sojenja. Ta okol-nost je prišla posebno do izraza pri vedno večji uporabi bliskovitih Fleš-napadov. Izkušnje resničnega boja, da napadalec vedno uspešno dokonča za-početl napad, ako ga je tempo sunek alt udarec zadel med dokončevanjem zadnjega giba ali zamaha, kakor tudi, da napadalec ni več sposoben dokončati napada, ako mu je po zadetju s temposunom ali udarcem potreben še nov gib ali zamah, so v vedno večji meri zahtevale dopolnitev in preureditev načel in pravil sojenja. To stremljenje se je pojavilo že po prvi svetovni vojni širom vse Evrope, povsod, kjer je bil sabljaškl pokret v novem razmahu. Tudi v naši domovini je zaslužni italijanski mojster Toricelll Angelo, ki je v dolgoletnem, Izredno uspešnem delovanju vzgojil celo vrsto znamenitih borcev Vojvodine, predložil leta 1932 predlog za preureditev sojenja. / Nekatere države, posebno kjer je sabljaški šport čvrsto zasidran v narodu in v vojski, so kmalu po vojni zavedle nov način sojenja. Splošno in zveze. Toda tudi ta pravilnik še ni do- temposunkov in udarcev skoro popoi-končen. Skladno z razvojem prihajajo noma odpadli. Napade II. namena vsako leto novi predlogi in nove do- opažamo samo pri vrhunskih tekmo-polnitve. ^ valcih. Obramba z umikom ali tempo- Načela in pravila novega načina so- akcijam prevladuje. Obrambo z za-jenja so povzročila velike spremembe vestno parado riposto uporabljajo samo dekateri izkušeni borilci, ostali pa v glavnem, kadar nimajo drugega izhoda. Navedeni realistični način boja se je na videz sicer poenostavil, zahteva pa od borilcev mnog oveč fizičnega in tudi duševnega napora. Borba je, po- ... ^—-2 go kontrolirajo spredaj postavljene pogoje. Obenem sporočamo vsem Okrajnim odborom ter telovadnim in športnim v najkrajšem času sporočili, koliko razpoložljivih finančnih sredstev imajo pri nas v te namene in koliko dotacij za njih je na razpolago pri Glavnem odboru enotnih sindikatov. Opozarjamo vsa gradlltšča, ki bodo pri nas imela po investicijsko-finanč-nem planu za gradnje razpoložljiva finančna sredstva, da račune za nabavljeni gradbeni material ne pošiljajo njihovi dobavitelji direktno v poravnavo na FZS, gradbeni odsek, ampak morajo račune za dobavljeni material od dobavitelja sami dvigniti, oziroma nase nasloviti. Po prejemu ra- v načinu borbe. Nastal je nov, realističen način borbe. Osnovno načelo »Zadeti, ne da bi bil tudi sam zadet« je ostalo nespremenjeno. Bilo je pa dopolnjeno še z načelom »Zadeti nasprotnika toliko prej, ds bi v pravem boju z ostrim orožjem bil nesposoben dovršiti započeto akcijo«. Moderni, realistični način borbe izraža v napadu: z zeio enostavnimi, toda bliskovito izvedenimi napadi ne sebno z ozirom na iskanje ugodnega čunov jih morajo preveriti, ako se trenutka, za izvedbo akcij postala zelo ujema z dobavljenim materialom, pod-pokretna. Stalna fizična koncentracija je, da se prepreči vsako iznenadenje, potrebna od prvega početka do konca. V proučevanju je zaradi uporabe samo malega števila napadalnih akcij posvečti vso pozomos* načinu pripra pisati, oziroma potrditi prejem materiala in potem poslati v opravdanje, oziroma v poravnavo FZS. gradbenemu odseku. Nadalje pozivamo vse Okrajne telovadne odbore, telovadna in portna ve in načinu iskanja ugodnega trenut- društva, ki bodo v letošnjem letu kaj ka za Izvedbo akcij. Bliskoviti razvoj gradila, da formirajo gredbene odseke, akcij zahteva poteg fizične tudi veliko ki bodo vodili ta dela, ter točen se-duševno koncentracijo, brzl pregled In znam omenjenih tovarišev pošljejo oceno situacije in nasprotnika, hitro takoj nam! obvezno veljavo je pa dobilo moderno samo iz velike, temveč tudi iz srednje odločitev in doshkrat tudi takojšnjo izvedbo odgovarjajočih akcij. Vse to so pa v glavnem lastnosti In sposobnosti, ki so potrebne poedincu, še v večji meri pa vodniku-oficirju v obrambi domovine. (Dalje) Fizkulturna zveza Slovenile gradbeni odsek btrge 3 muutNM in m Odred ! Sarajevo Nadaljevanje s 1. strani Prvenstvo srednjih in strokovnih šol v krosu je v 27. minuti drugega polčasa dal ločni. Nenaden prodor Sra-ake po desnem Dvomič, osvojil obe točki ter zmagal iSf;fL.?wC£ !o+!sWŽ0 nad DinMnom z rezultatoni 1:0 (0:0). V soboto 23. IV. je bilo v Ljubljani na Elhofer pa je zasedla šele 4. mesto. Ifefin noSS žog-o nred 4ata Tetani.ie prisostvovalo 8000 gledalcev, v Tivoliju prvenstvo srednjih in stro- Zmagovalka Slovšak kot novinka zre- Ljubljančanov, toda Bencik se je tudi Sodil je Nikolič iz Beograda. kovnih šol v krosu. Takoj uvodoma mo- zultatom 1,56 kaže velike sposobnosti to rpot izkazai. Zaporedni prodori Sara- m« c ______, , — n ramo poudariti, da je to tekmovanje po za tek. mmU mS° , Spartak 5 : 0 svoji organizaciji, izvedbi in po kvali- Pri pionirjih ni mogoče pokazati po- Ze v prvi minuti po odmoru se je Split, 24 aprila. V današnji prven- teti izpadlo proti pričakovanju silno dobne primerjave, ker so letos prvič Elsner sam znašel pred nasprotnikovim stveni tekmi je Mornar z visokim re- dobro. Prijavilo se je 332 tekmovalcev, tekmovali. Pač pa se je tudi na teh tek- w ^ st«1?u ®a.se ^ jav“0 2®8 tekmoval- movalnih progah kazala silna borbe- je odlični krilec Mantula spretno pre- Pa ie b1^ v P°l3u dokaj dober. Toda cev. Ako primerjamo to število s šte- nost naših najmlajših in posamezniki igral naspronega igralca, podal žogo Mornar je izkoristil sleherno priliko, vilom startujočih na jesenskem krosu so zelo zgodaj pokazali svoje tekaške f^fI^?O^e''^ncffe0idm8iniri!31r?nrn Spartak ie bil tehnično sicer boljše t. j. 84, tedaj vidimo, kako rapidno ra- talente in vrline. Nekaj St kasneje je Ml Bencik po-' moštvo, toda njegov napad je bil ne- ste med našo mladino zanimanje za Tekmovanja se je udeležilo 10 ljub-novno uspešen. Igra postajaj vso bolj uspešen. Gole so dali Vorgučin 3 ter kros in kako tudi kvalitetno napreduje Ijanskih gimnazij, učiteljišče in 11 za- ^minuti Smole in Marketič po enega. Pred 3000 naš srednješolski kader. Dovolj jasen vodov gospodarske stroke. Tudi v tem jo hranilec Brozovič zaradi’ poškodbe na gledalci ie sodil Matovinovič z Reke. dokaz za dvig kvalitete nam služi pri- beležimo lep napredek, saj je povojna nogi zapustil igrišče, tako^ da so Sara- _. merjava rezultatov jesenskega krosa z fizkultura dejansko zajela velik del *^©*^*®© S DmamO (P) 45 8 rezultati, doseženimi na sobotnem tek- naše obrtniške in gospodarske mladine, viča se kmalu pokazala. Pet minut Zagreb, 24. aprila. Z mnogo boljšo movanju. Zmagovalci na jesenskem Kezultati prve šestorice na vsaki pred 'koncem igre je Georgijevski hitro igro je danes Metalac visoko premagal krosu, oziroma na spomladanskem, so progi so: horabinacUp domačega _moštva spretno sj^opjiji Dinamo z rezultatom 4:1 (2:1). dosegli na posameznih progah sledeče Pionirke___________ 250 m (15 tekmovalk)" Š“efni Tif^i SSi^ri Gole so dali za Metalca Pažin 2 ter rezultate: naep»rctnika, da! bi rezultat izenačil, so ^ «nn r« bili brezuspešni. Tekmo je sodil Jelinek Mednarodne šporfne vesfi Velik iisfeli Crvene i¥eiie M f Eti! m gustevaEftt v Frai£d|i Moštvi Crvene zvezde in splitskega Hajduka sta se na povratku iZ Belgije ustavili v Franciji, kjer sta se pomerili s tremi najmočnejšimi francoskimi klubi. Crvena zvezd a je igrala včeraj v Rennesu proti istoimenskemu klubu, katerega je p oraziia z visokim rezultatom. Danes pa so Beograjčani nastopili v Parizu proti domačemu klubu Stad Red Star, katerega so prav tako premagali. Lep uspeh je dosegel tudi Hajduk, ki je igral danes v Marseiilu proti domačemu 01ymiqueu neodločeno. Zaporedni uspehi naših vodilnih moštev v tujini dovolj jasno pričajo in potrjujejo velik sloves jugoslova nskega športa v svetu. C$*W. zvezda S stad Red v Bordeauxu je danes B-reprezen- ^ tanca Francije premagala B-reprezen- ® sai* O I 2 tanco Nizozemske s 5:0. Pariz, 24. aprila. Na stadionu Co- Češkoslovaško moštvo Zidenice je v lombes J. d-es Crven, “pa zvezda proti domačemu klubu Stad s Tatabanyo. Red Staru. Beograjčani so tudi v da- Ujpest je na gostovanju v Košicah Belin in Canjuga po enega, za Dinamo - . - . pa Djordjevič. Tekmi je prisostvovalo ^SSi’ nt 1500 šledal<^. Sodil je Machiedo iz sprotnika. 2 r? oin,ni«n Splita. danaKajo zmas:o sf ie Odred! -nrecej izboljšal položaj v lestvici. V njihovih vrstah so se najbolj izkazali vratar Bencik, branilca krilec Pelicon in Hacler 600 m jeseni 2,19, spomladi 1,56; 800 m jeseni 3,22, spomladi 2,29; 1000 m jeseni 3,30, spomladi 2,44; 1500 m jeseni 5,11, spomladi 4,37.2 r-iu.iir.ie - m v m leKmovaiKK nok " „ siiaino tehniko premagal domačega Dinama z 1:0, 1 desenovec 6. glm„. 0,45; 2. Melinc S T P V Blrnu je S_ervette_v finalnem 6. gim. 0,47; 3. Grum 7. gim. 0,48; 4. Usenik 2. gim. 0,52; 5. Strel 6. gim. 0,53; 6. Cerar 5č gim. 0,54. jugoslovanskega nogometa, ki je prišla clZa“ ŠvicamlU %okaf“premaSgaI do izraza posebno v prvem polčasu, Grasshoppersa s 3:0 in tako drugič po ki so vodili s tremi goli razlike. V 21 letih osvojil pokal. _ _ . drugem polčasu Crvena zvezda ni po- , V Italiji je vodilno mostvo v švicar- ¥ardar s Posfrinje 3 : O Skoplje, 24. aprila. Pred 8000 na levem krilui medtem ko so smiselne dalci je včeraj Vardar z visokim _ ______ ___________ poteze Keržana ostali napadalci često zultatom 3:0 (0:0) premagal Podrinje. dinski državni prvak v krosu Bar-upcropaščah. čloitvo^ SaTa:ova 3e odhi^ ^ sta dala janevski 2 in Cincijev jcse... 0,1. »pum.au. 4,Pionirji - 300m (14 tekm.): skem prvenstvu Lugano na gostovanju - prMhVmLr^v]LSt: oPdrefe- 5 IT' 0’4^ " “T « deFonds gle- senskega zmagovalca. Na mladinski / o ' ?bar?^č f™" 0’4®’ pred "Vrati nasprotnika neodločeni. Go- je na gostovanju v belgijskem rnestu re- progi 1500m je startal letošnji mla- aTt"- r nT T6' n' Ve kle za Crveno zvezdo so dali Takač, Mi- DremaealoTa^je* belgijsko moštvo la .. :.. 9- S™- °-47; 6. Dobnikar 8. gim. 0.48. Hx c:+ad Red Premagalo^pa je De.gijsKO moštvo La valal lepa kombinacijska igra, o .. . so v polju prevladovali, medtem ko so skl enega. Sodil je Jovanovič iz Kra. bili v 'nasprotnikovem kazenskem pro- gujevca. štoru -neuspešni. V njihovem moštva je ugajal zlasti krilec Mantula, branilec Alajbesovič. v napadu P a Konjevo d in Lovrič II. Sarajevo: Pejak. Brozovič, Alajbegovič, Mantula, Kozak, Glavo,evič. švraka, Ko-njevod, Ijovrič I., Lovrič II., Arih. Odred: Bencik. Medved, Rupar, Piskar, Perharič, Pelicon, Georgijevski, Elsner, Žigon, Keržan, Hacler. Proletet* s Dinamo S : 0 Skoplje, 24. aprila. V enakopravni Igri je Proleter z edinim golom, ki ga II. LIGA Sarajevo 15 9 5 1 22: 9 23 Mornar 15 8 2 5 37:15 18 Metalac 14 6 3 5 19:19 15 Vardar 15 5 5 5 25:26 15 Odred 15 6 3 6 16:19 15 Podrinje 15 5 5 5 15:20 15 Proleter 15 5 1 8 16:22 13 Spartak 14 3 6 5 21:22 12 Dinamo P. 15 4 4 7 22:30 12 Dinamo S. 15 3 4 8 13:24 10 gim. 0,48. Pionirji — 350 m (29 tekm.): _______L Turk 3. gim. 1,00; 2. Bulc 7. gim. pričevalna, toda razveseljivo je dej- Miglič klasič. g. 1,01.5; 4. Me- stvo, da mu je v presledku 10 do 20 m g™- Miklavčič 10. gim. sledila destorica najboljših tekmoval- •*'’94’ Naglič 1. gim. 1,05. dutzky, ter si osvojil prvo mesto s časom 4:37,2. Njegova zmaga je sicer pre- cev. Drugo in tretje plasirani na tej progi sta mu sledila z razliko 6—7 sekund. Približno ista slika borbenosti je bila na progi 1000 m. Jesenski zmagovalec na tej progi Gasperič si je ponovno osvojil prvo mesto in z rezultatom 2,44 zboljšal jesenskega za dobro minuto. Mladinke — 600 m (34 tekm.): L Slovšak Ek. teh. 1,56; 2. Jeršič 8. gim. 1,57; 3. Mekinda učitelj 2,00; 4. Elhofer 6. gim. 2,02; 5. Cerer Ek. teh. 2,03; 6. Gasparič učitelj 2,04. Mladinke — 800 m (17 tekm.): tič in Vukosavljevič, za Stad Red Star Gmitois^s 3fl. pa Abdesaraka in Jalijoni. Na turnirju v Bruslju je zmagala _ „ _ r. dunajska Austria, ki je prvega dne Crv. zvezda S Rennes 4sU premagala Odensee iz Kodanja z 10:2, Moštvo Crvene zvezde se ie na po- drugega dne pa reprezentanco Bruslja vratku iz Belgije ustavilo v Rennesu, s 7:4. T . kjer so včeraj odigrali tekmo proti isto- V Belfastu je Severna Irska prema-imenskemn klubu. Beograjčani so tudi gala svobodno državo Irsko s 4:1. tokrat odlične reprezentirali jugoslovan- Racing je v ponovljeni polfinalni tek-ski nogomet v tujini, saj so s tehnično mi za francoski pokal premagal Metz dovršeno igro visoko porazili enega iz- z 2:0 ter se bo srečal v finalu z med vodilnih francoskih klubov. Kckor Lilleom. so bili igralci Crvene zvezede na tur- V Genovi je na turnirju juniorskih nirju v Belgiji neodločni v streljanja moštev, na katerem so sodelovali To- na gol, je njihova realizatorska spesob- rino, Juventus, Vienna, Lazio, Lugano, L Blaž 6. gim. 2,29; 2. Demšar učitelj nost prišla do izraza na včerajšnji tek- Marseille in Barcelona, zmagal Torino, 2,31; 3,Gabrijel fiz. šol. 2,33; 4. Benčič m>- Med najboljšimi je bil Mitič, ki je jjj je v finalu premagal Marseille z ’ ^ .. Z X_Z __„ T fT-,, r- X A, VT -i Ti n -?/v --v/tCT-tl V-I O • ^ zboljšal jesenskega za dobro minuto, 2^5 5 Cuder Tsl 2 8 dS W gol^r Tomlše^ p» je števil £:1. Drugo in tretje plasiram sta sledila 11Z; s0}/ Guaer T^S 2}36, 6. Po- končni rezultat. No^ametao poročila Rudar s Branik I ; 0 Trbovlje, 24. aprila. Danes popoldne je bila v Trbovljah pred 2000 gledalci odigrana nogometna tekma med Rudarjem in Branikom. Igra je bila_ ti; pično prvenstvena in' sta se obe moštvi zmagovalca tesno za petami v časovno razliki 1, oziroma 2 sekundi. Na progi 800 m je morala lanska zmagovalka Gabrijel prepustiti prvo mesto nadarjeni mladinki Blaževi s časom 2,29 in se zadovoljiti s tretjim mestom. Drugo plasirana ji je sledila v časovni razliki 2 sekund. apECgue Prijetno prese- Plavanje Nnv rekord Meškova Košarkaši iz Karlovca v Mariboru Maribor, 24. aprila. Na telovadišču TD Maribor I sta bili odigrani dve „___. _________ _ .. _ tekmi v košarki med moško in žensko „„ daTT ostal Sta^dJVoncTmk^e Yrstov Slavf j,2 Karlovca 'f* mo,!ko in na 800 ie"seasko drugo plasira- neizoremenjen. Edini gol je bil dose- zensko vrsto domačega Poleta. V prvi žen že v 9. minuti prvega polčasa, ko tekmi so ženske Poleta po nelepi igri je Rudarju uspelo izsiliti taktično autp- zmagale z rezultatom 0:6 (2:0). Obe Sfcffe&fS JSR« tibSS ™“ « bili tehnično precej Šibki in zgoditkov. se v odločilnih trenutkih nista znašli. gača fiz. šol 2,37. Hv?“fdluis * ©lifSIIJj 1. Gasperič klasdč!*gim. 2TT2.’ Ton- Marseille, l^ff^Tsmitski^H^iduk Moskva, 24. aprila. Na prvenstvu Moči" 2 gim 2 45- 3 Milavec želez teh necenle J® Pripravil sp,-tsiti Hajduk, skve je Leonin Meškov preplaval 100 m 9 1 n zIT,tah" ki je danes nastopil v Marseilleu m je v »metuljčku« z 1:08.8. Na 400 m z »me- z,4b, 4. ueiac 1. gim. „,47; 5. Jelačin z domagim OIympiqueom igral neod- tuljčkom« je Meškov postavil nov vse- veterin 2,47.5; 6. Vagner TSS 2,49. ločeno. Uspeh Hajduka je toliko po- ^ezni rekord s ^3.0" Vsi posedanji Mladinci - 1500 m (45 tekm.): _ membnejši. ker je njegov današnji na- razveljavljeni !Tse bodT odT 1. j3arQutzky 8. gim. 4,37.2; 2. Dimi- sprotnik eden izmed vodilnih franco- t. m. registrirali posebno za klasični, Na progi 600 m je v ogorčeni borbi trovski fiz. š. 4,44; 3. Grošelj želez. teh. skih klubov, saj se nahaja na tretjem posebno pa za metuljčkov stil. Edina ........................... prvenstvene lestvice. Splitčani =•- igrali mnogo boljše kakor Fran- ga drži Mešlrov z 1:05.1, ker/- za prvo mesto bilo opaziti nekaj novih 4,44.5; 4. Dolinšek gozdar, teh. 4,46, talentov. Lanska jesenska zmagovalka 5. Štrukelj fiz. š. 4,49; 6. Radelič turiz! na tej progi Blaž je postala zmagovalka gostim 4,50, K. D. cozi, toda napad ni izkoristil več ugod- slej vsi ostali Kvalitetni km& i#D Slovana 'VTrninuti drugega polčasa je Bra- V drugi tekmi moških vrst je zmagal Spolzek in težak teren na stgndartni Članice 1600 m: 1. Matos Marička nik zastreljal lepo priliko. Igra je pa- Polet z rezultatom 44:18 (24:3). Igra je P10^1 v Mostah je jasen, sončen dan (Enotnost) 6,40/). stajala vse bolj m bolj ostra, Maribor- mja zelo hitra in so se zlasti domači P°vsem osušil, tako da je bil ob star- Ciani 2400 m: 1. Pavšič Janez (Mi- tu mladincev, ki so n ih priložnosti. Gola za Hajduk dala Andrijaševič in Vukas. Bs*£»3S3e zanimivosti Nogomet Evropska prvenstva ZSSR — I. kolo: Dinamo (Tb) : Tor- r z 1:05.1, ker so bili do-rekordi doseženi meša- sta no z obema načinoma plavanja. Službene objave OBJAVA DISCIPLINSKEGA ODBORA NZS POVERJENIŠTVO LJUBLJANA Kaznujejo se: 1. Dečman Anton (Odred) zaradi tekli prvi, zelo ličnik) 7,30,0, 2. Kovačič Janko (Enot- peuo (M) 2:2, Dinamo (ErivanL Zenit než'p0rtnega ponašanja na mladinski -n___________________,, o t,_____ .t____(L) 0:1, Dinamo Usj _. umamo iL,; rs-o^^i^nr- • Odesa dne. 10. IV. V LCIUliGU-CUl UZ-iiU, UG/Gilil JC Ulld CllctJ- storica Rudarja bolj požrtvovalna. Občinstvo je odobravalo vsako lepo akcijo, nekateri posamezniki pa so kvarili splošno razpoloženje z neumestnimi medklici. V dopoldanski predtekmi je mladina Rudarja visoko porazila mladino Usnjarja (Šoštanj) z rezultatom 14:0 (4:0). Verbič Miha. ŽELEZNICAH (M) : SOBOTA 2:8 (2:0) Maribor, 24. aprila. Pred 1500 gle- kem času znižali rezultat na 44:18. Sodila sta Rozina in Vončina. Kancler. Tsarnir v odbojki v Gušianju nešportnega ponašanja na tekmi Slovan : Domžal© di© 10. IV. po čl. 22 d. p. z ukorom; 3. Vodstvo nogometne sekcije Slovana zaradi slabo organizirane rediteljske službe na tekmi Slovan : Domžale dne 10. IV. po čl. 52 d. P. z ukorom; 4. Hacler Stane (Partizan) zaradi obrambaPRudarm fe& sToti čistila Tse odlikovali z dobro premišljenimi akci- . . . .. ■ — u., i)mamo uvi : i/mamu • v- ,— k in T„ nevarne akcije. "Proti Imncu igre je bil jami in izrazili svoje znanje v visokem ?n™e,rerL,za tekmovvanle- Proga sama nost) 7,40,0, 3. Pernat Janez (Železni- 2:1, Lokomotiv (riarkov) : Spartak (M) ooTl1 onomlnom ne blesiran igralec Rudarja Koritnik. številu košev. Posebno sta se izkazala )e blla dobro označena, tako, da je čar, M.) 7,43,0. 0:0, Torpedo (St) : Dinamo • p 2 gebenik Vincenc (Slovan) zaradi '»ttzr&zssszssi s? r| v tehničnem oziru, dočim je bila enaj- 38:5 ostro napadati in so v tem krat- udeležili tekmovalci Enotnosti, Milic- Doseženo je bilo nekaj prav dobrih nom so bili doseženi naslednji rezui-n..j t__i. x „ ..... ... nika, Železničarja (M), Slovana, Pa- rezultatov, med katerimi so omembe tati: Neftianik : Zenit 0:0, Lokomotiv pirničarja, Krima, TD IV in Ljub- vredni zlasti časi zmagovalcev med ,(M.\ n^amo /lTlT 3:°’ 'i:'orpecl0 Ijanskega garnizona. Številčna ude- mladinci, članicami in člani. Najbolj Bolgarija — 12 kilo: Lokomtiv : lezba na progah za člane in mladince je navdušil gledalce Pavšič, ki je raz- CDNV 2:3, Slavija (Sofija) : Marek, grobe'TgrV na tekmi Partizan : Pa- je bila zadovoljiva, medtem ko je bilo meroma dolgo progo pretekel lahkot- 4:3> Bevski : Slavija Plovdiv) 1.0, p.niičar dne 10. IV. po čl. d- P. s Štavdo, naStopajoSih pri članicah in no, brez sledu mučenja in stilno lepo. Bofev^vkrnT)? Bitev Tlfurgis) 2:'l.’ UairmTpoTSTo VI T"! •meSeCa’ Guštanj, 24. aprila. Danes je bil tu mladinkah porazno. _______________ Lestvica: Levski 22. Slavija (S) 18, r e£, “Y Jan 1 ^ra,1 i „ro- izveden okrajni turnir v odbojki, v V teku mladincev na 1600 metrov je SD Liu!blj3ffia Se dlf^kl*at CDNV 16, Spartak, Botev (V) 14 Itd. "igre na tekmi PaudTŽTm : P^mr- SSBP 50 “ *"** "• =»»•> »»■»fn IM. Rudolf, Ul. ,MMewil Los SoSoJi Te- ivianoor, a. apnia. Pred lauu gle- Slovenjgradec : Ravne 2:1 (15:17, v IsP1 borbi, katera je trajala ves cas Liubliana 24 anrila Snortno društvo S:1’ Pro Patria : Palermo 1:0, Bari : DOVed1o igranja za en mesec kazen dalci je bila danes odigrana prven- IS-ll.lSLL Slovenjgredec : DravograJ teka, premagal Ljubljančana Gašperiča. Ljubljana ie medPredkimi d-uštvi ^lo Torino 1:1, Lazio t Triestma 4:0, Ata- mu poteče 10. V. t. 1. stvena nogometna tekma med maribor- V1 a5:io’ ,18:9,’A Slovenjgradec : Za mladinci so tekle mladinke na Gjupijana je med ledkimi društvi Slo- ianta : Sampdpria 2:4, Juventus : Bo- DoP nadaljnjega se suspendira mla- sivena noguinetna teknid rnea maripor Žerjav 2:0 (15:10, 15:5), Slovenjgradec : ono rr j --u vemje, ki je na pobudo svojega elan- logna 1:2 (prekinjena zaradi mciden- /finsko moštvo Predilca, ker ni na- skim Železničarjem m Soooto iz Mur- Fužinar 2:0 (15:8, 15:5), Fužinar : Rav- 800 metrov dolgi progi. V zadnjih me- stva prire(jii0 spomladanski kros dva- tov)- Lestvica: Torino 51, Inter 47, Mi- stopilo na prvenstveni tekmi z želez- ske Sobote. Železničar si je takoj v za- ne 2:0 (15:13, 15:10), Fužinar : Dravo- trm je uspelo mladi Porenta Danici krat prv.-f; ;p jmp]„ p-rns v 7ačp‘kn tp lan 44 iW. ničarjem dne 17. IV. ter se pozove četku priboril rahlo terensko premoč §radMH (A5£> Fužinar : Ze/iaX (Slovan) prehiteti svojo društveno to- kočesa tedna medtem kLe bil vTetli o n^ŽP ~ 20f, k?lo: Locarno : Basel na zasiisanje predstavnik nogometne . . .. j 2:0 (15:8, 15:5), Ravne : Dravograd 2:0 __Kocega teana, meatem ko je du v petek 2:0, Urama : Belmcona 1:0, Grasshop- .pkciie Predilca m je po Kovačiču v 7. minuti dosegel (j5;6, 15:10), Ravne : Žerjav 2:1 (15:11, varlsI£cl Breznikovo. kros zamudnikov, to je članov, ki se iz pers : Biel 4:3, Ziirich : Chaux de Pozivata se na zaslišanje na NZS na prvi gol. Igra' se je tedaj še bolj raz- 15:1, 15:3), Dravograd : Žerjav 2:0 Najbolj zanimivo je bilo tekmova- katerega koli vzroka niso udeležili Fonds 3:3, Lausanne : Chiasso 1:3, Lu- Taboru stanejčič Aco (Miličnik) in živela in so se vrstili ostri napadi na Uo:9 lo:7) nje članov, ki so morali preteči 2400 prvega nastopa v krosu. Društvo s tem ||no-isS!T L^Tc?TuMno= sFZti? Lorbek Karel (Papirničar). vrata Sobote. V 28. minuti je Fismger TTaTe^^Tlavosfra^ 23 T^er- metrov" Konkurenca je bila. številna, ni doseglo v popolnosti zaželjenega ci- rich 24. Locarno 23, Basel, Chau’x de dosegel 2 gol za železničarja. Gostje jav ‘ j P^ končanem tekmovanju je ^agal pa je favorit Pavšič Janez Ija, kajti tekmovanja se je udeležilo Fonds 22 itd , , . TT SilT teTToVTTamo oTažTlfvraT fca'vTko TaT^ko^azdeluTma^ovat .(Mi'ič,nlk)- ki ^ ^velikim optimizmom okoli 50«/o vsega članstva: kljub temu st^rl^o^Austrik : Spo^tSb 3:2 Ral Disciplinski odbor je izrekel nasled- Krmn ter ~o nevarno ograzan vrata oora Vinko L-ajnko razdelil zmagoval- Ze takoj po startu prevzel vodstvo, pa je za društvo, ki je bilo ustanov- -nid • FC Wien 6T Waokpr • Vipnna Va7nr keTTTdia’ rndTPa f Sv:ajghofer’ kl?aFda j?el^bofka ve'dJaUv^rajfk?m Sledili so mu Kovačič, Pernat in Ko- Ijeno med zadnjimi, tudi to uspeh. 1:0, FAC : Oberlaa’2:0. Lestvica: Wa- 'j. Tov/Bajt Franc, član Gorice se ki je bi. aanes v odlični formi, vse na- 0kraju precej močno razvita. Vsi igral- gej. Po prvem krogu, ki je meril 800 Teklo je samo članstvo prireditelja ?ker 23, Austna, Rapid 21, Admira 20 gj 22 in v zvezi z čl. 16 D. P. NZJ paae zanesljivo obranil. V drugem pol- ei so se zeio,potrudili, posebno pa je metrov, sta se Pavšič in Kovačič od- in to teniške, hokejske in drsalne sek- Anglija — Včeraišnie knln- Amerml • kaznuje z ukorom; času je imela rahlo premoč^ Sobota, P^enetd F^aaG kisemuobeta 0b makniIa nekoliko od ostalih, vodil pa cije, med njimi tudi naši poznani te- Chelslal:2, Aston Villa : Stoke C. 2:1,' 2. tov. Nagode prago, član Jadrana, vendar pa jo m znala izkoristit!. Njem vztrajnem vežbanju lep razvoj. je -e vedno pavši- 0staIa dva ^ nisaši in hokejisti 2 državno prvakinjo Blackpool : Middlesbrough 1:1, Boh se po 51. 22 in v zvezi s čl. 16 D. P. TP^iT°iSčTTZ Cestna kolesarska dirka nista spremenila vrstnega reda. Proti V člani 2588 m- 1 Velikonia ^tvT BirTfnlhaTT.^Lol^HSdde^s- NZJ kaznuje z ukorom -oba v zvezi clilju je Kovačič zmanjševal razliko Rezultati, dam 2506 m. 1. Velikonja fjeld ; Everton 1:1, Liverpool : New- s tekmo Gorica : Krim dne 17. apr. med seboj in vodečim, toda bilo je Marjan (drs. sek.) 7.40,0, 2. 'Velikonja castle 1:1, Manchester U. : Preston NE 1949. že prepozno. Z lahkimi koraki je Pav- TiP® (drs. sek.) 7:38,0; 3. Janežič Milko 2.2,^Shefield^U. : Burnlev Na predlog sodniškega odbora Ljub- OBJAVA DISCIPLINSKEGA ODBORA NZS. bi Železničarja, medtem ko Sobota ni imela sposobnih strelcev. V sredini V iHagrelbu drugega polčasa je bila igra enako- Zagreb, 24. aprila. V čast 30 letnice pravna in so se naglo menjavah med- KPJ je bila prirejena cestna kolesar-sebojni napadi. V 25. mm. je prišlo do ska dirka, na kateri je nastopilo 39 incidenta, zaradi česar je sodnik izklju- članov na 120 km dolgi progi Zagreb čil Fišingerja. Proti koncu igre je bila —Novi Matof—Zagreb. Zmaga! je Ant. Sobota zopet v rahli premoči, vendar strain (Dinamo) v času 3:27.30. Drugi pa je ostal rezultat do konca tekme ne- je p0redski (Jedinstvo), tretji Solman spremenjen. Sodil je Presinger iz (Jedinstvo) oba v času 3:27.31. Juni-CeIia- orji so tekmovali na 60 km dolgi progi šič pretekel cilj in zmagal. Med članicami na 1600 metrov je V predtekmi je mladina Železničarja Zagreb—Sv. Ivan Zelina—Zagreb. Na- lezničar — Maribor) 5.24.0, 2. Gašpe- mene (tenis) (hokej) 8:01,0. — Člani 2099 m: L Ce- >and ^..Ch^on J-:0,a WoAYeI?amTDtOT1 bular (tenis) 5:10,0; 2. Saksida (hokej) , , 5212,0; 3. dr. Nagy (tenis) 5:16,1. — unty 46 itd. Matosova (Enotnost) brez konkurence MJadinci; L Babnik 4:16,0; 2 Lesjak 4:21,0; 3. Jemec (vsi hokej) 4:25,0. — Članice: 1. Kavšek Tatjana 4:07,0; 2. Lorger Breda 4:37,0; 3. Palme Silva (vse drs. sek.) 5:00,0. zasedla prvo mesto. Tehnični rezultati tekmovanja so naslednji: Mladinci 1608 m; 1. Male Rudolf (Ze- W. : Manchester C 1:1. Lestvica: Port- liana kaznujejo: smouth 56. Newcastle 51, Derby Co- 1. tov. Krušnik Slavko, sodnik III. kategorije po čl. 78. in 80. sodn. pra-■ Fnartiriia Vilnika s Hdnevno prepovedjo sojenja; reizoaemssea “ *-raras«jis 2 tov^ Mikluš Lado, sodnik n. kate- 4 ! I gorije po čl 79. sodn. pravilnika, upo- Rotterdam, 24. aprila. Pred 60.000 števajoč olajševalne okolnosti s 14- premagala mladino Pesnice 1:0 (0:0). Rigenlnik. Grsg©ržič : Tekstilec 5:4 šeiezsiišss* (Ljaitbijana) s Udarnik 3:3 stopilo je 40 tekmovalcev. Zmagal je Stepan Tanko (Jedinstvo) v času 1:42.32. Nsins-safte se na „PoIetM! " — ------- XXVX».|.V^l M i*su, ZJl, XX k/ X X1 cx. J. x v.vx O V JJ Uv «XXiXV- Pionirji: 1. Kle- gledalci je bila tu včeraj reprezentan- dnevno preoovedjo sojenja; 3:54,0; 2. Volker 4:01,0; , ^ea j^nčal^zTepriSakoT^o 3. tov Kos Hinko, republiški sodnik B. K. visoko zmago Nizozemske s 4:1 (3:0). po čl. 80. v zvezi s cl. 102 sod. pravilnika s preovedjo sojenja za dva 1. Porenta Danica meseca. (Slovan) 3,22,0, 2. Breznik Mira (Slo- fisk Tiskarne .Slovenskega poročevalca« v Ljubljani — Odgovorni urednik Mitja Kazni tečejo od dneva objave v van) 3,28,0, 3. Anžič Nada (Enotnost) Prešeren — Uredništvo in uprava: Ljubljana, Tabor — Telefon 54.19, ob nede- Poletu. 3,38,0. Ijab popoldne 55-22 do 26 Čekovni račun uprave št 6-90603-6 Disciplinski odbor NSZ. rič Jože (Enotnost) 5,26,0, 3. Zajc Hen- 3. Čuček (oba hokej) 4:20,0. rik ((Papirničar) 5,26.5. Mladinke 800 m: Kdcu bomo gledali olimpijski film P Sijajne Zaiopkove zmage ni v filmu! Pod gornjim naslovom objavlja pariški dopisnik češkoslovaškega ilustriranega tednika »Ruch« daljši članek o filmu, ki prikazuje XIV. olimpijske igre v Londonu in osvetljuje vzroke, zakaj so reakcionarni angleški filmski producenti namenoma ’ izpustili najlepši prizor zadnjih olimpijskih iger, — zmago Cc-hoslovaka Zdtopka v teku na 10.000 metrov. Vsebina članka je naslednja: Naj odkrito priznam, da prav za prav ne vem, kje bi začel. Stvar je namreč v tem: olimpijskih iger v Londonu nisem gledal, videl sem jih šele sedaj v pariškem kinematografu v filmski izdaji. Toda to, kar sem videl na barvnem bežečem traku, ni povzročilo v meni samo razočaranje, ampak tudi potrtost. V lanskem poletju sem imel namreč priliko spremljati olimpijske igre v francoskem tisku. Dnevno sem čital v francoskem tisku obširne reportaže o poteku londonskih olimpij- !ran MidHTUONnFBM skih iger ter se tako seznanjal o številnih izvrstnih uspehih in celo prvih zmagah češkoslovaških reprezentantov. Največ je veselje pa je napravil vsem Cehoslovakom — tako v domovini kot zunaj njenih meja Emil Zatopek s svojo krasno zmago na težavnih 10.000 m. Lahko rečem, da so bili na dan Zdtop-kove zmage tudi francoski listi v znamenju njegove zmage. Ime Emila Za-topka ni bilo najti samo v obsežnih poročilih na športnih straneh časopisov, ampak se je pojavilo celo na vrhu uvodnih člankov na prvih straneh. Zatopek je resnično postal junak XIV. olimpijskih iger in njegovo ime se je še dolgo pojavljalo v francoskih listih, posebno v zaključnih člankih pri končnem ocenjevanju celotnega poteka olimpijskih iger. In sedaj si predstavljajte moje razočaranje, potrtost in odpor, ko sem ob zaključku filma ugotovil, da režiser tega celovečernega filma ni posvetil tej verjetno najzanimivejši točki sporeda, niti en meter filma! Da, morda se vam bo zdelo neverjetno, morda celo nemogoče, toda to je resnica: edinstvena olimpijska tekma v teku na 10.000 m in krasno Zatopkovo zmago v tem teku v tem filmu ne boste videli. Emil Zatopek je enostavno iz- padel, bil je popolnoma zradiran s tega zgodovinskeg filmskega dokumenta. Film se oficielno imenuje: »Olimpijske igre 1948«, in ga je snemala privatna angleška filmska družba Arthur Rank. Pri snemanju je bilo zaposlenih 17 kameramanov in 51 operaterjev, ki so posneli več kot 130 km filmskega negativa. Film se začenja z nekaj posnetki z grškega Olimpa, kjer je bila dne 15. julija opoldne prižgana po tradicionalni ceremoniji bakla, ki so jo nato v štafeti prenesli na sam olimpijski stadion jj ,Wemblf3$t. Prvi športni posnetki pa so iz zimskih olimpijskih iger v St. Moritzu. Tu vidimo zlasti defile delegacij posameznih reprezentanc (češkoslovaške seveda ne vidite), nato pa posamezne tekmovalne discipline. Priče smo zanimivega finalnega dvoboja v hokeju CSR : Kanada, posnetki s tekme v umetnem drsanju, spusti, slalomu in skokih, nadalje nekaj krasnih prirod-nih posnetkov, dokumentirajočih tako lepoto švicarske zimske prirode, kot tudi lepoto smučanja in ostalih zimski hšportnih panog na splošno. Nato nas z obratom kamera in barvani filmski trak prenašajo na obsežni wembleyski stadion, napolnjen z 80.000 nestrpnimi gledalci. Pred našimi očmi se odvija otvoritvena svečanost, defile delegacij najboljših športnikov 50 narodov z vseh koncev sveta, slavnostna olimpijska prisega, z zelenega travnika stadiona vzleti 7000 belih golobic, v stadion pa priteče zadnji tekač štafetne verige z baklo z olimpijskim ognjem... In potem se že vrste posamezne športne discipline: ženske mečejo disk, prvi predteki na 100 m in tako dalje: skok ob palici, veslanje osmerk, tekme na konjih, plavanje, kolesarstvo. Seveda ne smete misliti, da boste v tem celovečernem filmu videli vse discipline, ki so bile na sporedu olimpijskih iger. Nikaor ne. Samo angleški bog ve po kakšnem ključu in merilu so angleški režiserji delali ta olimpijski film. V filmu n. pr. sploh ni tekpih v vajah na orodju, manjka pa še več panog. Vsekakor pa nihče ne more z ničemer pojasniti, še manj pa opravičiti ostudno dejstvo, da sta tekmovanje v teku na 10.000 m in Zatop-kova zmaga, o kateri je takrat govoril cel svet, iz filma popolnoma izpadla. Saj vendar nihče ne more stvari razlagati tako, da bi se v vsej metraži filma ne moglo najti mesta za Zdtopka, če na drugi strani vidimo, da so avtorji filma žrtvovali dragocene metre filma številnim finalom nekaterih športnih panog, ki v mednarodnem merilu niso niti zdaleka tako popularne in ki pri poteku olimpijskih iger v Londonu niso zabeležile toliko popularnosti in znanja, kot Zatopkova zmaga. In kaj še dalje! Nikar si ne mislite, da Zatopka v filmu sploh ne boste videli. Filmski režiserji so uvrstili v svoj celovečeerni film prizore s tek: na 5000 m, v katerem je kot znano — končal Zdtopek kot drugi. Tako postane vsa stvar popdlnoma razumljiva, kot na dlani! Avtorji filma hočejo gledalcem filma ponarediti vso resničnost. Tisti namreč, ki bo gledal le ta neslavni olimpijski film, bo odhajal s kina s prepričanjem, da Zatopek na londonskih olimpijskih igrah sploh ni dosegel kakšno zmago, ampak da je bil nasprotno v teku na 5000 m, ki mu film posveča precej prostora, premagan, čeprav je ves premočeni stadion — kar priča zvočni del filma, vihral in brez prestanka skandiral: »Zdtopek ... Zatopek... Zatopek!« To so torej važne, neodpustljive in neopravičljive napake filma z zadnjih olimpijskih iger. To je sploh nepopoln film in to celo v mnogih ozirih. Iz športnega stališča se mu mora nujno očitati, razen kar je že bilo omenjeno, še naslednje: ni popolna slika vsega olimpijskega dogajanja, ter je ubog torzo, dočim bi moral biti zgodovinski dokument. Drugič: film je slab v tehničnem pogledu. Številni prizori so izbrani neprimerno. Tako je n. pr. pri pogledu na nekatere teke na kratke proge — 100 m in podobno — kamera statično postavljena nekaj metrov za ciljno črto, tako da gleda gledalec na vrsto tekačev od spredaj, namesto da bf kamera zdramatizirala celoten potek teh napetih športnih borb s tem, da bi sledila tekače s strani in bi bila tako vidna dramatična borba v poedinih delih teka. mnogo. In končno je največji nedo-statek že omenjena 'napaka, bolje rečeno sramota, pri čemer mislimo namerno potlačenje zmagovalca, ki prihaja iz dežele, ki verjetno nekaterim gospodom z zapada ni po volji. Seveda, človek bi mislil, da zapostav-Ijenje — v kolikor ga prakticirajo nekateri politični krogi — more biti nekako razumljivo na političnem in gospodarskem področju, da bodo šli ti ljudje v svojem sovraštvu proti demokratični Češkoslovaški tako daleč, da črtajo z olimpijskega filma sploh in popolnoma Zatopkovo zmago, SC je zdelo le neverjetno. In vendar je tako! Sicer pa je to za nas zopet enai zdrava izkušnja več in popolna po4 učitev — kaj je Zapad! .