Friderik Brandstetter.
Molčimo!
Pri cerkniškem jezeru tabor je bil,
Molčimo!
Tam stopil na oder Obreza je prvi,
Molčimo!
In Razlagu je prvosedstvo delil,
Molčimo!
A narod zagrmel takrat je krepko, Da Zamiku se je bliskalo oko, Ter Kosta srdit je zaviiinil obrvi,
Torej Molčimo!
Kar koli se dalje vršilo je tam,
Molčimo! — Tako je podravski prijatelj ukazal,
Molčimo!
Katerega zvesto je slušati nam,
Molčimo! Če tudi udrihal on sam je popred, Da šib je njegovih premnogi še sled, Ki zdaj bi ga z oljem rad mazal,
Vendar Molčimo!
Vse, kar se po kranjski deželi godi,
Molčimo!
Ker k zmagi najprvo potreba je zloge,
Molčimo!
Naj v prsih nam bridko srce krvavi,
Molčimo! — €e staro ošabnost iu puhli ves red Z molčanjem pohlevnim utrdimo spet,
Potlej kričimo!
Friderik Brandstetter.
Moje rojstvo je bilo tako brez mojih zaslug, kakor zdanja moja slava. Oči sem odprl v znanem „Lerchenfeldu," dunajskem predmestji, kjer je na svet prišlo uže nekatero zrelo seme, po nemški rwienerfruclitel" imenovano. Po učenost sem se bil pozneje premišljeno obrnil k vojakom, kjer so me naredili za topnika ali kanonirja. Ko so moji poglavarji videli, da mi narava nij poklonila tistih darov, kakor Aleksandru, Cezarju ali Napoleonu, s katerimi so ti možj^ slavno premagavali svoje sovražnike na vojski, za tega delj so me postavili, da sem v vojaškej učilnici pri Mariboru vsaj družim dajdl to, česar sam nijsem imel; učil sem namreč male deč&ke tiste umčteljnosti, katere sta se neke-daj učila Benedek in Žulaj. S tem imenitnim delom sem se vendar ukvarjal samo do tiste blažene dobe, v katerej meje z vezjo svetega zakona za vselej k sebi privezala zdanja moja gospd, nekdanja grofovska vdova.
SWkel sem vojaško suknjo, da bi po vsem spodnjem Štajerskem razlil svetle žarke svoje neizmerne modrosti, kakoršne je treba velicemu nemškemu možu in slovečemu ljudskemu zastopniku v zelenem nunterlandu." Imel sem vsega z vrhom, kar spada k temu težavnemu poslu; samo v deželni zbor so mi bila vrata zaprta, ker mi je manjkalo tistih priteklin, ki se od njih plačuje davek, brez katerega pri nas nikdo nij po polnem politično izobražen. Izobrazila me je torej moja gospd, ko mi je od svoje velike imovine v Rotvajnu v last zapisala košček njive, od katere se zdaj imenujem „včliki posestnik" in plačujem po cela dva goljdinarja, dvanajst krajcarjev in pol davka na leto. Vsa maja politična teža se torej opira na dva goljdinarja in poltrin&jsti krajcar. Kader sem bil takisto oborožen soper vse svoje sovražnike, tekal sem po mariborskem mestu, dokler me nijso izvolili za deželnega poslanca. V zbornici sem se odlikoval od vseh, ker sem vedno znal tako izvrstno govoriti, kakor bi o-
trobe vezal. Mene in mojega prijatelja Seidla so torej po krivem grajale te proklete gradske novine „Tagespost", v katere celo tudi jaz pišem, očitaje nama, da samo dragi čas trativa.
Ko sem bil zlezel na ta vrhunec svoje velikosti, zač^l sem resno premišljati, kako bi se dali z nemško omiko in svobodo-ljubnostjo izobraženo pojesti vsi Slovenci po zelenem „unter-landu". Meni in prijatelju Seidlu, kateri je tudi star voj&k, pride torej visoka misel, da sva v ta namen koračila v Slovensko Bistrico, sklicevat „verfassungstag", ter na njegovo zdravje spodobno pit. Zalibog, da Seidl ali nij hotel ali res nij znal nič pametnega govoriti, in tako je prišlo, da slovenstva z bistriško pijačo nijsva mogla še po grlu poplakniti. Zaradi tega vendar nijsem obupal. Osnoval sem še dva taka „verfassungstaga" : enega v Celji, druzega v Rotvajnu, na svoje gospe domu. V Celje mi je bil prišel navdušen iz Ljubljane pomagat sam Dežman, ki je gologlav v klobuk prestrčzal nemške cvetice, katere so nemške nfrave" in „jumprve« z nemškimi prsti iz nemških oken trosile nam na slavo in večno korist. Vendar je bilo vse to zastonj. Slovenci so tiščali, kakor sršeni, da se nam je bilo naposled celo treba zapreti v ograjen vrt, kakor za »bogbodivaruh". V Rotvajnu sem bil nekoliko srečnejši, ker sem nekaj demačega vina iztočil na drobno, kakor je v „Lerchenfeldu" navada tistim, ki imajo „eigenbau-weinschank".
Moje srdito gaslo je: „vsacega nasprotnika uničiti;" zato sem jih bil do zdaj uže toliko in tako neusmiljeno zgrabil, da nijsem še nobenemu nič bridkega mogel storiti. Ko mariborsko sodišče v nekej tožbi nij tako sodilo, kakor sem želel jaz, naglo sem pisal V&zerju, da je sodišče Slovencem prijazno, ker mi je znano, da v tacih okoluostih ne bi mogel najti na vsem voljnem svetu večje pregrehe, nego je prijaznost Slovencem. Samo to mi je žal, da s to tožbo vendar nijsem bil toliko opravil, kolikor sem se nadejal. Kader je bil razpuščen deželni zbor, milo sem vzdihoval, premišljaje, kako lehko bi še dve leti bil sedel za deželnega poslanca! A zdaj? Oh, bojim se, da me niti nemškutarski niti nemški Mariborčani ne bodo hoteli zopet voliti, ker me lež-njivo črnijo, da sem povsod vtikal nos, kamer ga nij bilo treba. Celo notri gori na Dunaj v „nemški shod" sem bil zastonj popo-toval, kakor se mi dožd^va. Obupal vendar še nijsem. S politične modrosti sem v zadnjej dobi zač^l Slovencem kazati malo prijaznejše lice, ker se jim pojdem za poslanca ponujat v Maribor, v Slovensko Bistrico in k sv. Lenartu; kajti Slovence je tak, da tujca vselej rajši izvoli nego domačina. Torej, štajerski Slovenci! bodite tako preprosti in v deželni zbor izvolite mene, Seidla, Lohningerja ter vse take, kateri so do zdaj ali govorili ali delali ali pisali soper vse, kar je slovenskega. Ce to naredite, slovesno vam obetamo, da pojdemo vaši dozdanji najhujši nsprotniki s hvaležnosti vaše pravice —• pobijat.
Potočki in Avstrija.
Potočki. Zdaj bodeš vendar zadovoljna, Avstrija! V državni zbor pridejo v nemških deželah, kakor kaže, malo ne sami novi poslanci.
Avstrija. Kdo vč, če ne bodo tudi novi taki, kakoršni so bili stari ? Meni se godi, kakor na kmetih ščetinastej živali, kader je zaklana. Od vseh stranij priteko črevlj&rji, krtačarjiin ščetinarji, da vsak sebi izruje ščetin, kolikor more: kdor prej, ta prej, — kdor več, ta več.
Pavliha,
Tolminskim Slovencem.
Kaj Toakli? Skrbite najprvo, da zopet izberete v deželni zbor grofa Pačeta; ako ne, vse vkup naj vas od kraja pobere hudič!
C. k. Winkler.
Potrebnik.
Ko smo se vrnili z Gorenjskega,	— LLj
pridemo nazaj v jibljansko mesto. Ljud-
je so nam za trdno pripov'd'vali, da so	S^^Jp
zdaj v čitalnici ravno spet po konci po-	/H^^jHv
stavili tisto ^Slovajnijo", ki so jo bili
pod Šmar'no goro lani podrli. Časi jo
postavljajo, časi podirajo. Se tak<$ so
rekli: „sama Slovajnija denes nareja
postlance za deželni zbor." Jest sem se ufl^S^^nPK. oglasil: „ razloži, razloži, Kurji strah! \ razloži, kako je vendar to? Kamor člo- Bg|M8||Hj|Bv. \ vek stopi, povsod toliko sliši od Slo- JgSiflESa^^ ^L \ vajnije, katere vendar nikjer ne najde, » če okol' sebe pogleda". Žukov Matijček (mh SlU je odgovoril: „jest vem, kako je to, jest. fejjl f^M Veš, to je takisto, kakor tisti meh de- ^ffSgjSKSjPjM narjev, ki pravijo da je ondi zakopan, .•"^^toHF TJi ^ kjer se ena ali druga krivina božje rTj^i r ^ fe^ mavre na tla spušča. Pa sem uže šel in rs. _ šel, hitro in tudi počasi, kakor se mi -
je treba zdelo, samo da bi meh zalezel. Ce sem se bolj primikal, bolj se je mavra odmikala; do denarjev le nejsem nikoli mogel priti. Taki je tudi Slovajnija, lej. Kamor se pokažemo, povsod nam pravijo, da je tam in tam, in kader pridemo tjakaje, pa je nej nikjeri videt'". Kurji strah je rekel: nkaj boš ti vedel, ki nejsi študiral? Slovajnijo res imajo. Zaprta je v jib-ljanski čitalnici, veš; zato je nihče nikoli ne more videt'! Kader je čas, pa jo hitro namažejo z mazilom, ki slovajnskim nosovom lepo diši, nemšku-tarskim pa tako smrdi kakor noben dehur; potler pa okna odpr6, da nekoliko te dišave gre po božjem svetu. Eni so tega duha veseli, eni se ga ustrašijo, za tisto, ki nej treba, da bi vsi ljudje bili zmirom veseli, drugi pa zmirom žalostni. Kader spet okna zapro, takrat so pa tisti veseli, ki so se poprej bali, in takisto imajo vsak nekaj dobička, od Slovajnije. Ce pa ne verjameš, pa pojmo pogledat." Žukov Matijček je odgovoril: „samo, če nam jo bodo teli pokazat', ki jo taki skrivajo, kakor kača noge?" Jest sem d'jal: „če je nečejo nikomur pokazat', kdo se bo ž njimi pretepal? Naj jo pa sami gledajo!" „Nej takisto, ne!" reče Kurji strah. „Ti gospodje ne bodo od Slovajnije sami „tikeljmenzov" imeli. Mi smo tudi še na svetu. Službe nejsem na vsem Gorenjskem nikoli nikjeri dobil, morda me v čitalnici postavijo za postlanca, tebe tudi, Gregor! lej; saj še Žukovega Matijčka." Jest sem odgovoril: „Matijčka bi morda še na Dunaj poslali za-volj njegove modristi. Posebno za tiste „kolajse" je kakor nalašč ustvarjen. Ko smo še krave pasli po „mrzlih doleh" in po "malem vrhu," nej ti ga bilo mej nami, kateri bi poprej bil zalezel tičje gnjezdo, če je bilo še taki skrito v grmovji; — sami da bi sirota kaj pisat' znalo, pa nežna!" Matijček je bil pa hud. „Beži, beži," reče „beži! Po kaj si v „ Pavlih i« počesnal, kar te nej nikoli nihče vprašal? Nejsi mogel tudi mene brez križca podpisat', kakor si Kurjega straha in samega sebe?" Kurji strah je d'jal: „ka lepi z nama pojdi: saj narnaprvo ostanemo zdolaj, veš, kjer se pije, da zvemo, ali se kaže oglasit' za postlanstvo, ali se ne kaže. Ce se kaže, ga bomo po dva poliča na moža, če pa ne, ga bomo pa po tri —- za-stran lepšega."
Toreje stopimo v čitalnico. Sedelo je okol' miz tu nekaj gospode tam nekaj, pa po nemško so se menili mej sebij. Kmalu je prišel sam gospodar k nam. Imel je mustafe pod nosom, dobro velike, treb'šate spodibi je bil, kakor vsak „birt«, če je ko'lkaj za kaj, in prav po gosposko se je. nosil, da se je preceje videlo, koga ima človek pred sebij; smijal se nam je tudi. Saj se je lehki za svoj dobiček. Potler nas je pa vprašal: „gospodje! kaj bi radi?" Žukov Matijček je odgovoril: npolič vina bi popili, če ga daste za gotove denarje." Kurji strah je bil pa tako zrastel, da ga je bili za poldruzega človeka, zati, ki se nam je reklo gospodje.
Ko se takisto z vinom otepljemo, jest, kakor od strani, rečem gospodarju: „kaj mislite, kaki bi kaj bili? Mi trije bi se dali radi v Slo-vajniji za postlance postavit', če bo katerega kje priinanjk'valo." Žukov Matijček pritakna: „vstajat' znamo, sedat' znamo tudi, po plačilo bomo tudi zvedeli, kam se hodi, — to je naša mala skrb, pa za Slovajnijo se bomo potezali. Bes te šestaj te! Taki se bomo zanjo metali, kakor tista
dva možička na pratiki, ki pravijo, da se za vreme trgata. Jest vržem dva nemškutarja, Potrebnik tri, pa še Kurji strah pade vrhu nas, če bo treba, da bo kakor živa kopica."
Zdaj nas gospodar na tdnko pogleda, vsacega posebe, kakor nas bi mislil kupit', pa se začne smijat' na ves glas. Jest sem d'jal, da je vsaj en mernik orehov raztresel, če ne več, — taki se je hrohotal. Kurji strah se zadere: „nu, komu se smejete? Ali veste, kdo sem jest? — Jest sem dohtar Kurji strah! Sam ta stari Ahacič se trise, kader jest „uršrifto" položim na „gn'intepiihintestrat," ali kamor bodi. Pa tudi vi recite, da ste dohtar, če morete!"
Gospodar odgovori: ,,just sem tudi jest na Dunaji študiral, pa vendar še nejsem dohtar, ampak že sedem let samo dohtorant, kar ostanem na večne čase; ali ne smejem se za tisto, temuč zati, ki ste vi vsi trije iz „Pavlihe", če se ne motim." — „1 nu, če smo, pa naj bomo!" rečem jest. „Ka je to ka slabega, lcali?" — „Slabega nej nič," odgovori on, „za postlance vas pa vendar ne bodo teli. Vse je tegitno in hudi na „Pavlihotf in na vse vas tri, posebno pa na Potrebnika." Na to se oglasim: „če je takisto, plačajmo, pa pojmo!"
Plačali smo, in potler se nejsmo do dima ustravili nikil' nikjeri, kakor samo pod Turjakom pri županu v Latvici.
Komaj je mnilo sedem dnij, kar pride k meni Žukov Matijček, in reče: „veš kaj, Gregor, pojmo na tabrh v Cerknico, pojmo! Kaj se ve? Morda se ravno tamkaj kteri za postlanca vrine!" Jest odgovorim: „ne vem! Kurji strah je dal črevlje šivat; saj veš, da jih je bil brez podplatov prinesel — — — — — — — — — — —
Prvenski govor.
Prva dva koraka Novega prvaka Z n&rodne police
Omivalnica.
Prvič:
Drugič: —
Tretjič i — —
Paša Rauch.
Ti hrvatski „petlari" govore, da sem poslušal javno mnenje, ko sem dr. Davida Starčevica odstavil. Da bodo videli, kako malo me peče javno mnenje celil zdaj, ko mislijo, da se banski prestol maje pod menoj, hočem še denes odstaviti dva taka profesorja, da hrvatski „petlariu tega mojega dela nikakor ne bodo veseli; baš tudi Jagica hočem pognati, ker ima za hrvatsko slovstvo zasluge.
Noblesa.
Grof Slezovski. Marko! daj za goljdirar drobiža, pojdem v čitalnico k „Besedi", in kakor sem čital, treba je nocoj plačati 50 kr. vstopnine. Marko. Nemam. Ali vam ne morejo tamkaj menjati? Grof Slezovski. Vse debelo gleda, če o takej priliki gospod moje vrste drobiž jemlje iz goljdinarja; saj vero, kako je bilo on dan.
Latinščina na novem trgu v Ljubljani.
Hic mger est, hunc tu Komane eavetoi	oi-
Po slovenski:
Ta npreljubljeni" mož je, kot bi imel okrog sebe vse polno taj; kdor kedaj pride čez prag njegove hiše, vsak ide, kakor dimnikar od njega, tako ga očrni njegov jezik.
Ognjegasna pesen.
Oj, Rauchovi Hrvati Z nemškutarskimi brati V ljubezni gorkej zbrani Pri Kozlerji v Ljubljani Plamen hladan gasili Ter jedli so in pili Na vrtu pri kazini, Hrvatski napijali, Po nemški odzdravljali Gasečej so družini, Gasečej žejo vročo. Ko bil je delopust; Na vseh napitnic tovor
Z besedo grkajočo Cel<5 slovenski govor Iz Dežmanovih ust Nemškutarska ušesa Nel.jubeznjivo stresa.
Kedar je prazen lonec, Okrožnik bil in sklede, Ter suha vinska čaša, Odšla je družba naša Na kolodvorski zvonec Domii iz kranjske srede, A hrupa bil je konec.
Marušičev samotovor.
„Ciapa su, Marušič!" — O bebec ti! Zakaj še zdaj ne izdajem „Domovine?" Ako bi človek vse vedel in znal, še zdaj bi jo izdajal in po domače ozmerjal te kandidatke, katere postavlja „Soča!" Kdo jih je kedaj učil visoke politike? O nesramnost vseh nesramnostij! Mene da narodnjaki mislijo odstaviti? Zakaj li? Katoličan sem dober, Slovenec tudi po rodu in po dejanji, kajti v zboru sem uže enkrat v tako kratkej dobi slovensko interpelacijo čital, — to se ve, da je predgovor bilo treba laški narediti, ker — sam ne vem, zakaj? A kdo so moji nasprotni kandidatje? Imenovati čujem necega Faganela. rudno je to! Kmet za deželnega poslanca! Saj sem rekel: kmet bodi kmet z motiko in z lopato! Koga še priporočajo namesto mene? Ali ne dr. Lavriča? Hem! hem! Taborci so zdaj nekako veljavni. A Lavrič je ultrovec, ter da ne bode izvoljen, poskrbe uradniški vohači in drugi njegovi prijatelji. Izpodkopavajte me, kolikor vam je koli drago, vendar hočem biti soglasno izvoljen! Morebiti ceh' solkanskega Doljaka glas dobodem.
V Šmidovej kavarni.
Dr. Bleiveis. — — — — — -— — — — Dr. Kosta. — — — — — — — — — Svetec. — — — — — — — — — — Dr. Poklukar. r— —
Dr. Zarnik. Vaša je moč in oblast. Delajte, kakor hočete, samo toliko pazite, da bi tega Vašega početja Vam še ne bilo kedaj bridko žal.
Dr. Kosti v Cerknici.
nen se ne, ter
AVLI H A je slavnim eitateljem dolžan povedati, kako je to, da je denes prinesel toliko praznega prostora, toliko črt namesto besed. Stvar se je tako godila. Ves list je bil uže postavljen; samo natis-Pavliha" je v božjem strahu mirno počival. O polunoci' pred njegovo posteljo stopi dolga, v belo ruho zavita podoba, ter ga strašno ostro ogovori: ,, Pavlilia! Pavlilia!" On se predrami in oglasi: „govori, kdor koli si! Pavlilia, tvoj hlapec, postusa!" Prikazfen reče: „gorj6 ti na tem in na onem svetu, ako prineseš, kar si napisal zopet zabavljivega na slovenske može, kajti znanega imena zdaj celo rabiti nij svobodno. Vstani ter izbriši vsako vrstico, ako neČeš v nesrečo pokopati vse domovine!" Pav-liha ustrašen pogleda, kdo z njim govori, in vidi, da se iz rulie izvije dolg, mlad mož, velicili, rjavokodra-stili las, ter pleteno šibo je za hrbtom srdito a nalašč tako držal, da se je vendar nekoliko videla. Ker Pavlilia nikakor neče domovine pokopavati v nesrečo, snčl je iz lista vse, kar je bilo zabavljivega ter obljubil, da bode v prihodnjem listu same slavodatke prepeval.	_
Oznanilo.
C.estitim gg. naročnikom oznanjamo, da naše stanovanje uže nij III. Ungargasse 39., nego III. Neulinggasse 6., kar naj blagovoljno pomnijo zaradi dopisov.	______
Listnica. Gosp. A. v. Lj. Mark, izrezanih od pisemskih zavitkov, pošta ne jemlje za veljavne; prejemniku je od njih kazen plačati, ako hoče list prejeti in razpečatiti. — Gosp. C. „Sveti Vid črešenj sit." — Gosp. O. P. na — a. Pišete nam: „dozdanjega poslanca Pintarja pri nas ne mislijo zopet voliti, in radovljški okrajni glavar Wurzbach mej kmeti zelo po tihem dela ter jih podpira celo z novci, in ima uže vse župane okrog Bleda, okrog Kadovljiee, na Koroški Beli, na Dolzem (Dovjem), v Gozdu in v Kranjski gori na svojej strani. Zmogel bi tukaj edini dr. Toman izmej narodnjakov, a zdaj so ga tam nasvetovali, kjer ga nij treba, in kjer je poprej bil dr. Zarnik izvoljen. Morebiti bi dobro bilo, da bi se to razglasilo po nSlov. Narodu." — Tukaj je težko svetovati. „Slov. Narod" je ljubljanskim bogovom dal oblast, da „zaradi zloge" delajo, kar koli hote, in če dr. Zamika odrinejo, potlej bodo z veseljem do komolca boga hvalili, ako s tem početjem tudi trijem nemškutarjem vrata odpro v deželni zbor. Grozno žalostno je, kar se zdaj godi po našej domovini. — Gosp O. L. Z. Nijsem še pozabil niti Vas niti Pasjega broda, kjer ste mi iz valov oteli življenje; z radostjo se ustreza Vašej želji.