Slovenski List:
Neodvisno slovensko krščanskosocialno glasilo.
Štev. 35.	V	Ljubljani,	v	saboto	31.	julija	1897.	Letnik	II.
»Slovenski List“ izhaja vsako sredo in saboto. - Naročnina mu je za vse leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold. Posamične številke se prodajajo po 5 novč. — Dopisi pošiljajo naj se uredništvu „Slovenskega Lista" v Ljubljani. — Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Naročnina, reklamacije in oznanila naj se pošiljajo upravnistvu ..Slovenskega Lista“ v Ljubljani, Resljeva cesta štev. 6. — Oznanila in poslanloe se računajo po ceni, navadni v Ljubljani.
Vabilo
XII. redni veliki skupščini
družbe sv. Cirila in Metoda
v Škofji Loki
četrtek, dne 5. avgusta 1897. leta. Vspored:
I. Sveta maša ob 9. uri v mestni župnijski cerkvi.
, II. Zborovanje ob 10. uri pri „Zlati kroni11.
1.) Prvomestnikov nagovor.
2.) Tajnikovo poročilo.
3.) Blagajnikovo poročilo.
4.) Nadzorništva poročilo.
5.) Volitev*') jedne tretjine družbinega vod-
stva.
Po pravilih izstopijo letos naslednji udje družbinega vodstva: 1. Ivan Murnik, 2. dr. Ivan Svetina. 3. dr. Josip Vošnjak, 4. Andrej Z a meji c.
6) Volitev*) nadzorništva (5 Članov).
7) Volitev razsodništva (5 članov).
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
Ljubljana, 20. julija 1897.
Prvomestnik:	Podpredsednik	:
Tomo Zupan.	Luka Svete c.
Pristavek.
1.) Predvečer, dne 4. avgusta t. 1, naj se ob 8. uri p. n. skupščinarji in p. n. Ljubljančanje prijateljsko snidejo na vitu gostilne gospoda Ferlinca (pri »Zvezdi«). - Pevske točke bo izvajalo družbi sv. Cirila in Metoda posebno naklonjeno slavno pevsko društvo »Ljubljana«.
2) Dne 5. avgusta odhod iz Ljubljane z navadnim vlakom ob 7 08 uri zjutraj.
*) Iz § 14. glavnih pravil: Velike skupščine se udeležujejo s posvetovalno in glasovalno pravico b) pokrovitelji ; c) udje družbinega vodstva; d) udje družbinega nadzorništva in razsodništva in e) podružnični zastopniki.
Število podružničnih zastopnikov se ustanavlja tako, da je na vsacib 50 družbenikov eden zastopnik; vender pa mora vsaka podružnica najmanj po enega imeti.
Iz § 16 : Podružničnim zastopnikom je dovoljeno pooblastiti namesto sebe kogarkoli izmed družbenikov.
Iz § 16.: Vsako leto izstopi ena tietjina družbinega vodstva Nadzorniki in razsodniki pa se volijo vsako leto iz novič.
3.) Po zborovanju skupni obed na Štemarjih pri g. Val Sušniku ob 1. uri. Radi obeda t,e je udeležencem zglasiti do 3. avgusta pri slavnostnem odboru v Škofji Loki. Kuvert brez vina stane 1 gld 50 kr.
■4.) Ob 5. uri koncert na Štemarjih. Vstopnina 60 kr.
6) Odhod iz Škofje Loke proti Ljubljani z navadnim vlakom ob 9’20 uri zvečer.
Po dijaškem sestanku.
Lepo je bilo. a bi bilo lahko še lepše! — to je sodba krščansko mislečega dijaštva, ki je napravilo dne 28. julija v dvorani katol. rokodelskih pomočnikov v Ljubljani sestanek. Ni bil pa to sestanek za navaden dijaški razgovor, ampak bila je skoro mala kopija katoliškega shoda, nekaka govorniška akademija: šest slavnostnih govorov z resolucijami in zvečer komerz. Navzočih je bilo okoli sto dijakov, namreč akademikov, bogoslovcev in gimnazijskih abiturijentov. Važen je sestanek krščansko mislečega dijaštva iz vse Slovenije in zato bi bilo želeti še večje udeležbe.
Zakaj je bilo lepo na sestanku? Že misel sama, da se med počitnicami snidejo, spoznavajo in za vzvišene ideale navdušujejo slovenski dijaki, ki so študirali ločeni po raznih zavodih, in to dozoreli dijaki, kateri bodo kmalu dobili v roke Usodo naroda, je lepa. Prava slast je za rodoljuba,
gledati navdušeno dijaštvo, ako isto v odločilni uri, ko se kristalizujejo značaji, soglasno kliče: „To so naši krščanski in slovenski nazori in tako le bodemo kot možje zlate uzore neomahljivo uresničevali v življenju. Tudi mal narod ne propade, ampak ima najboljše nade za bodočnost, ako pokaže mladeniška pomlad tako lepe cvetove. Proti krščanski in slovensko - slovanski ideji na sestanku ni bilo ugovora, pač pa se je odločno povdarjalo, da ima vsak dober Slovenec dva uzora: sv. vero in slovensko narodnost. In vrh tega ti govorniški talenti, ki so se pojavili na sestanku! Ne menimo samo večinoma izvrstno sestavljenih, dobro opiljenih in naučenih slavnostnih govorov, temveč še bolj smo občudovali govorniško spretnost, jasno, logično mišljenje tistih, ki so govorili „ex abrupto". In prav takih, dno duha in srca odkrivajočih govorov, seveda stvarnih in mirnih, bi bili želeli toliko več, kolikor je bilo naučenih preveč, oziroma predolgih. S ponosom lahko rečemo : Slovencem je dal Bog med mladim naraščajem toliko bistrih glav^ da se nam v umov boju ni treba bati nobenega navala tujih narodov. Gotovo je, da se niso pokazale vse izvrstne mlade moči na tem sestanku, a že med temi mladimi možmi jih je nekaj zrelih za parlament. V tem obziru je bilo na sestanku res lepo.
In zakaj bi bilo lahko še lepše? Očitanja, da niso dobili vabil vsi krščansko misleči dijaki akademiki in abiturijenti in da je bil sestanek umetno uprizorjen v strankarske namene, so se čala, a nam ni znano, v koliko so utemeljena. Gotovo je pa, da je bilo v govorih sploh preveč politike. Določevati so se hotela najbolj kočljiva kranjskopolitična vprašanja in njih najfinejše nuance ter obdelati celo osebe. To je vspeh sestanka oslabilo in požrlo ob sklepu potrebno navdušenje. Pač se da nekoliko opravičevati, ako hoče mlada kri poskusiti, da bi razvozljala, kar se stari ne ljubi. A vspeh dijaškega sestanka bi bil za slovenski narod izdatnejši, da so se očrtala in potrdila samo glavna načela našega skupnega političnega programa, na drobno pa se določilo delo dijakov pri izvajanju slovenskega programa v blagor naroda.
Živo potrebo pa čutimo Slovenci, da stari, praktično izvežbani politiki obeh, na mižeče oko bojujočih se strank prav kmalu napravijo v Ljubljani sestanek in temeljito prerešetajo raz-porna vprašanja, da potem pride, ali boju konec, ali pa se saj bolj jasno določi, čemu je boj. Zdi se nam, da je sporazumljenje mogoče, ako se ne gre samo za „komandoK. V prvem slučaju porečemo: hvala Bogu, jedini smo! V drugem slučaju naj pa odstavi narod obe „vladi".
Nejasnost v nekaterih političnih vprašanjih in v sredstvih za dosego cilja ter odtod izvirajoča strankarska strastnost sta žal iz prepirajočih se političnih časnikov odsevali le preveč tudi na dijaškem sestanku od te in one strani, kar obžalujemo. Sumničenje in tudi indirektna obsodba, da kdo ni krščansko misleč, ako v dvomljivih političnih vprašanjih, in tudi v nedvomljivih vprašanjih, če je osebno razžaljen, ne zaploska s slučajno večino, nista umestna in prinašata, kakor kaže javno življenje, slabe posledice. Mi smo mnenja, da so ne le bogoslovci, ampak tudi slovenski akademiki in abiturijenti sploh (brez plev ni nikjer) še krščansko misleči, in da
se to krščansko mišljenje, če je prešibko, od strani človeka ne da utrditi z drugo silo, kakor z razlogi uma in besedo srca. — V tem oziru bi bilo lahko še lepše.
Ker se je govorilo na sestanku veliko premalo o poskusu za skupno organizacijo krščansko mislečega dijaštva, in posebno o nalogi dijaštva med ljudstvom v naših resnih časih, zato bi prav nič ne škodovalo, ako se napravi, če je mogoče še letos na koncu počitnic, še jeden dijaški sestanek, sklican pod geslom: „Krščanski slovenski dijaki združimo se vsi! Živela složna Slovenija v dijaškem taboru!"
Izvirni dopisi.
Z Iga, 25. julija. Oprostite, gosp. urednik, da se zopet oglasim v našem cenjenem listu. Čast in slava Bogu in Vam, da je jel „Slov. List" dvakrat na teden izhajati. Bog daj, da bi list vsaj čez pol leta postal dnevnik, da bi tem čvrsteje pulil ljuliko iz zlatorumene pšenice. Zares, koliko dobrega in koristnega bi bili že lahko Slovenci dosegli, da so vsi stanovi zje-dinjeni v boju proti našemu smrtonosnemu nasprotniku. Sedaj pa nas še vedno vežejo ptuje spone radi nespametnih zvez nekaternikov, ki hočejo na videz veljati za prave, navdušene narodnjake, a se za našimi hrbti izdajsko bratijo z Nemci. Toda „Zora puca, bit de dana.“ Na obnebju Slovenije se dani, duhovi se bistre, Slovencem se oči odpirajo.
Dragi Slovenci, ne bodimo šalobarde, ne obračajmo plašča po vetru, bodimo značajni ljudje! Ljubezen do naroda bodi odkritosrčna, čista in stanovitna. Proč s hinavci, ki se danes kažejo navdušene narodnjake, a to le, ker jim narodnjaštvo nese dobiček, komaj pa potegne nasprotni veter, jih vidimo takoj v taboru naših klevetnikov. Takih ljudij opažamo z -žalostnim srcem dovolj tudi v Ljubljani. 'Očistimo najprej bolo Ljubljano,srce Slovenije,teh laži narodnjakov! — Pred nekoliko dnevi sem bil v Ljubljani. Radi mnogih opravkov in neznosne vročine utrujen, stopim v bližnjo gostilno, da bi se nekoliko pokrepčal. Prav presenetilo me je, ko slišim, da pri sosedni mizi trije vrli ljubljanski narodnjaki pošteno tevtonsko klepetajo. 0, Ljubljana, ti nisi slovenska, dokler imaš take sinove, ki se materinega jezika sramujejo!
Da se drevo krepko razvija in močne veje poganja, mora jedro zdravo biti. Isto tako morajo Slovenci v središču biti v resnici pravi Slovenci, vrli domo- in rodoljubi, da bodejo našim hrabrim bratom ob meji zaslomba v njih težavnem boju. Posnemajmo v narodnem boju severne brate Čehe, bodimo trdi kakor jeklo, ne udajmo se! Kadar se gre za občni blagor, vsaj tedaj se moramo vsi stanovi združiti in kot jeden mož stati na braniku za narodne pravice. V takem slučaju naj nam bodo vzgled Nemci. Kadar se gre zoper kako slovansko stvar, tedaj so vsi Nemci jedini,
Ptujci hodijo v naše dežele ter se pri nas bogate, dočim zapuščajo domačini svoje ognjišče in svoj krov in si hodijo iskat sreče in nove domovine v daljno Ameriko. Našim ljudem se ne more dopovedati, da ni z Ameriko nič več. Če ima pri nas več tisoč Lahov dovolj dela, zakaj bi ga ne imeli tudi domačini? Vzlasti iz iške župnije je šlo dosti ljudij, mnogo celo z
družinami v severno Ameriko. Sedaj pa pošiljajo žalostna poročila, kako hudo se jim godi. Vender se ljudje ne ostrašijo in vsak mesec jih več odhaja. Zadnji čas je odrinilo par družin od nas v Brazilijo. Tužna nam majka! Ptujci pri nas bogatč, domačini pa v ptujini stradajo.
V Gorici, v dan 29. julija. (Vipavska železnica. Ceste in mapopisci.) Po tolikih naporih in neprilikah prišli smo vender do tega, da se prične pretrgano delo vipavske železnice nadaljevati. Italijanski podjetniki, ki so vtaknili v žep lep dobiček pri furlanski železnici, vpeljali so tudi delo za vipavsko železnico tako, da so bili gotovi svojega vspeha tudi pri tej železnici, ki pelje povse po slovenski zemlji. Najeli so že svoje inženerje, najeli svoje ljudi v Furlaniji in še nižje doli, da bi delo začeli. Ob 11. uri za-pazali so to naši poslanci in po hudem boju iztrgali zadeve Italijanom iz rok ter izročili na-šincem. To hudo boli nasprotnike, in njihov voditelj v deželnem zboru goriškem in v deželnem odboru poskusil je še tu delati nečuvene ovire. Deželni zbor se je zavezal ob jednem, da vzame za 50.000 gld. osnovnih akcij za furlansko in za 100.000 gld. za vipavsko železnico. Prve je dežela izplačala brez ovire, denar si je za to izposodila, ker ga sama ni imela. A znani lisjak je hotel sedaj ugovarjati, da dež. odbor ni kompetenten izplačati 100.000 gld. za vipavsko železnico, ker ni pooblaščen, da bi vzel denar na posodo; zato je pa hotel zopet spraviti to zadevo pred deželni zbor, kateri bi jo sedaj pri naših okoliščinah gotovo zaprečil. To se je videlo celo našemu mehkemu in Italijanom zelo naklonjenemu glavarju preneumno, zato je sam refe-riral v drugem smislu in s pomočjo slov. dež. odbornikov preprečil hudobno nakano znanega lisjaka v Gosposki ulici. Taka je poštenost, tako pravicoljubje naših nasprotnikov, in vender jih vlada podpira!
Geografični institut na Dunaju je imel do sedaj večino svojih močij, katere ima na razpolago, v Galiciji, kjer so se bavile s prireje-vanjem zemljepisnih kart. Pomenljivo je, da so dobili dotični gospodje nenadoma ukaz, da priredijo mapopisno dovršeno delo na Primorskem. Sicer pa je bilo tudi potrebno, ker dosedanje karte so že 30 let stare in torej zastarele. Ti gospodje se pa zelo čudijo, da je mogoče dobiti v Avstriji kronovino, katera je gledč cest tako zanemarjena, kakor je Primorska. Naši poslanci vpijejo, prosijo pomoči v tej zadevi, vlada jo tudi vedno obeča, toda stvar venderle ne pride z mesta. Ali ni denarja, ali ni inženerjev, vedno so izgovori; sedaj se vlada vender lahko prepriča po objektivnih činiteljih, da imajo naši poslanci prav, in nadejati se je, da na to stran kaj dosežemo. Sploh pa je pričakovati, da prisilijo razmere našo vlado v to, da se bode odslej isto tako intenzivno zanimala za naše ob-mejine pokrajine, kakor se je zanimala do sedaj za Galicijo. Časi se spreminjajo in odnošaji med državami tudi.
Politiški pregled.
Med Turki in Gerki bode baje pogodba o miru kmalu gotova. Evropski poslaniki so pričeli zopet pridno delati. Turki hočejo poprej dobiti plačano odškodnino, preden zapuste Te-šalijo in v tem jih podpira Nemčija.
V ogerski zbornici je ponehala obstrukcija. Zbornica nadaljuje razpravo o sladkornem davku.
Srbski narodno-cerkveni zbor v Karlovcih je dne 26. julija prenehal zborovati, ker je kraljevi poverjenik baron F. Nikolič sklep o dnevnem redu proglasil kot „nevažen in neveljaven". Lepa prostost cerkve!
Hrvatski sabor se je otvoril dne 29. julija Predloženih je mnogo pritožb zoper volitve.
Domače novice.
| f Janko Kersnik. I
Neizprosna smrt je zadnjo soboto pokosila v Ljubljani zopet moža v najboljših letih, moža, ki je žrtvoval s prepridnim delom svoje življenje
v blagor naroda — Janka Kersnika. Kot politika ga ne moremo posebno hvaliti, pač pa si je Kersnik s svojimi povestmi pridobil odlično mesto v slovenski književni zgodovini. Kolikokrat je brlela lučica črez polnoč v sobi brdskega grada, kjer je slikalo Kersnikovo pero z nedosegljivo natančnostjo kmetske in uradniške značaje. Prav slovesno so ga pokopali včeraj dopo-ludne na Brdu. Piše se nam o tem iz Lukovice. V zadnji številki sem poročal, da smo izrekali še pred jednim tednom srčne želje, da bi skoro okreval naš ljubljeni Janko, a danes — kdo bi si bil mislil — želimo že njegovi duši večnega miru in počitka. Janka Kersnika ni več! Zagrebli smo ga v prerani grob, ko se tako naglo še nismo tega nadejali. Vzemi krop vode in popari mravljišče, završalo in zacvrčalo bo, potem pa postane zopet vse tiho. Tako nekako je zašumelo med ljudstvom, ko se je raznesla žalostna novica, da je preminil najodličnejši naš rojak; zašumelo je, nato se je pa udalo vse, kar čuti in ve, kaj nam je bil nepozabni Janko, globoki, odkritosrčni žalosti. Po celi okolici je zavladala smrtna tišina, človeku se je zdelo, kakor bi hodil med živimi grobovi. Narava sama je žalovala ob smrti moža, ki je znal njene pojave in življenje v njej tako mojsterski opisovati in risati. Nebo je bilo oblačno, zrak miren, a ob uri pogreba rosil je malo dež, nebo se je le solzilo, od prevelike tuge jokati ni moglo .... Pogreb je bil dostojen moža. Zbralo se je vse, kar se je le moglo, da spremlja nepozabnega rajnika na zadnji poti. Od blizu in daleč, staro in mlado, učeno in neučeno — vse je prihitelo izkazat poslednjo čast pokojniku, ki nam je bil vsem tako mil in drag. Nayzoči so bili: deželni odbor z deželnim glavarjem na čelu, več državnih in deželnih poslancev, župani mest, trgov in vasij, različne korporacije, katerih član ali podpornik je bil, gasilna društva, zastopniki akad. društev »Slovenija" in „Sava“, mnogo profesorjev, uradnikov, drugih prijateljev in znancev njegovih in občinstva veliko. Krsto je dičilo nebroj vencev. Žalostinke so peli pevci kamniške „Lire", moravskega pevskega društva in domače „Zarje“. Po cerkvenem opravilu povzel je besedo ob odprtem grobu prijatelj Kersnikov, gospod dr. Tavčar, ter govoril, zvest obljubi, ki sta si jo dala on in rajni Kersnik, da tisti, kdor druzega preživi, govori prijatelju nagrobni govor, krasne besede v slovo drazemu pokojniku, Zrčči, kako so padale gruče prsti na njegovo krsto, da ga nam zakrijejo za vselej, uvažujoči, koliko je on storil za našo okolico posebej in za slo venski narod v obče, upoštevajoči, koliko zlatega sadu bi še smeli pričakovati od njega, morali smo vzdihniti: ^Slovenec nima sreče“! Ob njegovi Smrti tolaži nas le zavest, da dela njegova, ako tudi njega sicer ni več med nami, ostanejo, in da mu je trajen spomin med Slovenci zagotovljen. Janko Kersnik je umrl, da živi!
Kje ste?! „Slov. Narod" se trudi na vse mogoče načine zagovarjati zvezo z nemškimi veleposestniki. Zadnji Čas trdi, da bode nemške liberalne veleposestniške poslance (Schafferja, renegata Schwegla i t. d.) pridobil za slovensko narodno stvar. Menili smo, da bode splošna veselost, katero je izvabila ta trditev, „Narod“ izmodrila in da bode lepo tiho s takimi neumnostmi. Ne! Ob Kersnikovi smrti zagovarja svojo „zvezo“ češ, da je že Kersnik hotel „pridobiti“ veleposestnike za narodno stvar in da je radi tega ustanovil politično strančico „Triglav-ovo“. „Narod“ hvali torej „Triglav" in zagovarja kot jedino pravo tako nesrečno opurtunistiško politiko. Ali je res že tako dolgo, kar je dr. Tavčar, stoječ še na odločno narodnem stališču, odločno pobijal ter s „ kamenjem obkladal11 Kersnik-Šuklje-Višnikarjevo frakcijo „Triglav-ovo“? Prosimo, razložite nam natančno, zakaj so načela politične strančice „Triglav-ove“ postala tako dobra, da se jih je sedaj treba oprijemati, in kdaj, pri kateri priliki in za koliko časa menite pridobiti kranjske Nemce za narodno stvar?! Ali mislite tako delati za slovensko slogo, za katero, kakor pravi „Narod“, delate iskrenejše, nego somišljeniki „Slov. Lista"?! Ali je to dosledno, da se ogrevate zlasti zaradi celjske gimnazije za vseslovenski shod, a po drugi strani
božate in „pridobivate“ Schvveglja, ki je pomagal uničiti celjsko gimnazijo?
„Slov. Narod“ in Janko Kersnik. Zadnji čas ima navado „Slov. Narod", dfk vsakega bolj znamenitega mrliča, naj bodeta „ klerikalca" Urh in nadškof Zorn, ali pa „Triglavari“ Kersnik, slovesno pokoplje za svojega prijatelja. To bi še ne bilo nič slabega, ako bi ne zlorabljal „Narod“ umrlih mož, da ž njimi tepe žive. Tako je naredil „Narod“ v četrtek s Kersnikom. Posvetil mu je znani „prvak" črno obrobljen nekrolog na prvi strani lista. Človeški čut že veleva, da naj miruje strast vsaj pod črnim robom. A tudi tega ne! Govori se tu v nekrologu o kranjski stranki, kateri je vzor vseh vzorov cerkvena pušica, in pripisuje se Kersniku več j e nasprot-stvo do duhovščine, kakor je je kazalo njegovo občevanje z duhovni, podtika se mu prepričanje, da je posv&tno razumništvo kranjsko močno dovolj, da hodi svoja pota v politiki, ter da je pri nas svoboda bolj v nevarnosti, nego narodnost. Škoda, da se Kersnik proti takemu zadnjemu pozdravu ne more braniti. Ko bi danes vstal iz tihega kotička tik brdske cerkve, prepričani smo, da bi nekrolog v „Narodu“ raztrgal na drobne kosce in zaklical s celovškim (?) dopisnikom v isti številki: „Združimo torej vse sile, podajmo, si roke v skupno delovanje, in vseslovenski shod naj bode priča, da smo vsikdar solidarni, kadar bi imela pretiti nevarnost našemu ljubljenemu in že stoletja teptanemu slovenskemu narodu! Slovenci, le ne udajmo se! V slogi je moč!"
Svojim podlistkarjem je napisal „Slov. Narod" v nekrologu o Janku Kersniku: »Zadnja leta mu je znana prenapetost, koja se le pre-rada šopiri po mladeniških literarnih krogih dunajskih, ki se brez dvojbe odlikujejo z mnogimi talenti, pri tem pa tudi z obilo domišljavostjo, — izbila pero iz roke, in kakor raz ljučen Ahil stal je v ozadju ter prepuščal novi struji, da je rojila in brenčala po njivi našega pripovednega slovstva. Da ga ni smrt prerano ugonobila, raznenadil bi bil Janko Kersnik svoj narod še z marsikaterim delom, ker ne veru jemo, da bi mu bilo rojenje in brenčanje nove struje za vedno odvzelo veselje do slovstvenega dolovanja!" — Te besede kažejo zopet doslednost „Slov. Naroda", ki sicer s prijaznimi pismi vabi one „domišljave in prenapete mladeniške literarne kroge dunajske", da se »šopirijo" in »brenče" po njegovih podlistkih.
Sestanek slovenskih in hrvatskih dr žavnih poslancev je bil včeraj* popoludne ob štirih pri g. dr. Šušteršiču v Ljubljani. Poleg kranjskih poslancev so došli k zborovanju gg. Einspieler, dr. Gregorčič, grof Coronini, vitez Berks, Žičkar, dr. Gregorec, Robič, Spinčid, Vukovič. Kot zastopnik tržaških Slovencev je došel tudi g. Nabergoj. Menili so se o celjskem vprašanju, o koroških in primorskih zadevah. Klub hrvatske opozicije v Zagrebu jih je pozdravil telegrafično. Posvetovanje se je vršilo v lepi slogi. Sklenili so, da se napravi v prvi polovici meseca septembra vseslovenski shod v Ljubljani. Povabijo se na shod vsi veljavni rodoljubi iz vseh slovenskih dežel. V pripravljalni odsek so izbrani državni poslanci, v Ljubljani, g. dež. glavar Detela, in g. mestni župan Hribar. Pri sestanku puslancev se je soglasno pripoznala nujna potreba, da se nerušena ohrani sedanja parlamentarna večina, ob.odi se zborniška obstrukcija, odločno odklanja vsaka vladna prememba, ki bi v škodo slovanskih narodov pomenjala prijenjanje neopravičenim zahtevam v obstrukciji združenih strank. Posebej se zahteva nastopno: Celjsko vprašanje se mora čim najpreje Slovencem pravično definitivno urediti; vladni zistem na Primorskem se mora z ozirom na neznosne razmere, v katerih je slovansko prebivalstvo, precej premeniti, ob pre-membi v deželnem presedstvu na Koroškem naj se ugodi opravičenim željam Slovencev, da pride za predsednika mož, ki bode tudi Slovencem pravičen, Ako bi vlada ne ustrezala tem zahtevam, bi je slovensko-brvatski poslanci ne mogli podpirati
Živeli! »Slov. List" je v poslednji svoji številki omenil samonemških lepakov, a katerimi
odbor bleškega »Kurhausa" vabi ljubljansko občinstvo na svojo slavnost. Veseli nas torej poročilo, da je »klub slov. biciklistov »Ljubljana" sklenil na občnem zboru, da se z ozirom na provokacijo, katero vidi v samonemških plakatih blejskega zdraviškega društva, ne vdeleži slav nostnega sprevoda kolesarjev, vršečega se dne 31. julija t. 1. na Bledu, in da tudi vsem posameznim članom udeležitev najodločnejše zabranja. Tako odločno postopajmo skupno in složni proti preziralcem slovenskega jezika povsod!
Važno za Slovence. Vložila sta, kakor ču-jemo, gg. vladna svetovalca zdravnika’ dr. Fr. Keesbaoher in dr. A Valenta pl. March-thurn prošnjo za umirovljenje. Samo ob sebi se razume, da morajo merodajni krogi, sosebno deželni odbor, pri oddaji službe c. kr. porodniškega profesorja gledati na to, da dobi mesto, ako kompetira sposoben Slovenec, domačin, ki je v govoru in pisavi popolnoma zmožen slovenskega jezika. Istotako se mora zahtevati, ako bi ne bilo slovenskega kompetenta, tudi od Neslovenca, da dokaže popolno jezikovno zmožnost. Časi morajo izginiti, da zadostuje nekako spričevalo o zmožnosti, v resnici se pa jezik lomi, da je groza. Kakor si bodemo pošiljali, tako bodemo ležali. Za danes naj zadostujejo te vrstice. O priliki izpregovorimo več v tej zadevi.
Ne delajmo reklame za nemško plinarno! Ni daleč čas, ko zažar6 ljubljanske ulice v svitu električne luči. Nemška plinarna skuša na vse mogoče načine konkurirati z mestno elektrarno. Vspeha ne bode dosegla, ako se bodo vsi slovenski krogi v Ljubljani zavedali svojih dolžnostij. S tega stališča tudi želimo, da bi »Slovenski Narod:‘ ne delal reklame proti do mačemu podjetju s tem, da priobčuje reklame nemške plinarne, inserate, ki imajo določen in jasno izražen namen, med občinstvom vzbuditi nezaupanje do mestne elektrarne. Magistrat bodi tudi »Slov. Narodu" prej, kakor pa — denar.
Ernst Maister f. V sredo ob 1. uri popo ludne je preminol na Rakeku uradnik južne železnice g. Ernst Maister, brat c. kr. poročnika pri domačem brambovskem pešpolku g. Rudolfa Maistra. V najlepši dobi življenja, 27 let starega, vzela ga je neizprosna smrt. Bil je odločen narodnjak. Citateljem »Slov. Lista“ je Ernst Maister znan, vsaj še ni dolgo tega, ko smo prijavili v svojem listu obširno poročilo o njegovi pravdi proti poštnemu nadkomisarju Petru Cor&. Vse javno mnenje na Slovenskem je stalo tedaj na strani značajnega mladega moža, ki si je na smrtni postelji priboril zadoščenja za kruto kri vico, katera se mu je zgodila, in ki je tudi vzrok prerane smrti njegove. Ob rakvi nesrečne žrtve spomnijo naj se naši poslanci, da imajo še mnogo obračunati s Petrom Cora.! Truplo umrlega Ernsta Maistra se prepelje v Mengeš, kjer se bode v nedeljo zjutraj pokopalo na ondotnem pokopališču.
Slavnostni komerz krščansko mislečega dijaštva v sredo zvečer je bil prav lep. Vdele žila se ga je tudi precejšnja četa »Sloveni-janov". Pri komerzu je udarjal tamburaški klub »Zvezda". Stoloravnateljstvo je bilo v rokah državnega poslanca g. dr. Iv. Šušteršiča. Govorilo se je mnogo. Slavnostni klobasar g. dr. Debevec je povedal nekaj prav duhovitih. Državni poslanec vodja g. Po v še opominjal je dijaštvo na svetinji naroda: na vero in besedo materino, katerima v blagor bodi posvečeno naše delovanje. Državni poslanec g. dr. Krek je navduševal navzoče za krščanski socijalizem.
6.	dr. Gregorič je povdarjal, da se mora gojiti tudi malo narodno delo. Na vse strani moramo imeti uprte poglede, da se našemu jeziku krivica ne zgodi. Pravi narodnjak mora biti povsod na mestu: v rodovini in zunaj nje. Naj se ne prezirajo nižji stanovi! Čistega narodnega navdušenja so bili tudi prešinjeni nadaljni govori: državnega poslanca g. dr. Žitnika, ki je povdarjal putrebo narodnogospodarskega dela, zastopnikov slovenskih delavcev gg. Gostinčarja in Jakopiča in g. kapelana Kalana iz Kamnika. G. Kalan je v svojem govoru lepo strnil krščanstvo in narodnost. Burno odobravanje je izzval s stavkom, da je sedanja narodna stranka nemškutarska, a da je tudi katoliško narodna stranka često preprepustljiva v
narodnih vprašanjih. Izmed naraščaja so govorili z velikim vznosom: imenom primorskih Slo vencev g. Vuga, imenom štajarskih Slovencev g. Tomažič, imenom koroških Slovencev, g. Perč. G. Perč je pozval navzoče, da naj z dejanjem pokažejo ljubezen do šolske družbe sv. Cirila in Metoda, kajti taka družba, kakeršna je sedaj, mora se brezpogojno podpirati. Nabral je za družbo, oziroma za velikovško šolo, 29 gld. 42 kr. G. Lončar, abiturijent ljubljanske gimnazije, ki si je že pri shodu s svojim treznim, a odločnim nastopom, ko se je šlo, da se ne prezre slovanstvo, priboril mnogo priznanja, je pozdravljal misel vseslovenskega shoda. Komerz je zaključil stoloravnatelj s »Slava" klici na cesarja in velikega papeža Leona XIII.
Iz uradniških krogov se nam piše: Ljubljansko uradniško društvo za Kranjsko se snuje sedaj po zadrugah: Konsumno društvo in hranilno društvo v Ljubljani. Novemu društva bi bila naloga, braniti in pospeševati koristi uradniškega stanu v političnem, socijalnem in gospodarskem oziru. Član društva je. lahko vsak javni ali zasebni uradnik, kateri je moškega spola, avstrijski državljan in polno praven in sicer ne glede na to ali je dotičnik aktiven ali umirovljen uradnik. Z veseljem pozdravljamo novo društvo, saj velja osobito pri uradnikih prislovica, »pomagaj si sam“! — in uradniki imajo marsikatero potrebo, v kateri si morejo le z združinimi močmi opomoči. Zbor za osnovo društva vršil se bo dne 7. avgusta t. 1. ob 8. uri zvečer v salonu pri Lloyd-u. Ta zbor voli odsek, kateremu bode skrb, da izvrši v zboru sprejete sklepe, in odobri, oziroma prenaredi predložena pravila. Zborovanje bode položilo tedaj temelj bodočemu društvu in je zaradi tega odločilne važnosti. Opozarjamo gg. uradnike na to zborovanje, upajoč da ga nobeden uradnik ne prezre.
O ljubljanski realki ima včerajšnji »Slo venec“ zanimiv članek, ki osvetljuje uspeh »zveze z Neraci“.
Razveljavljen sklep. Sklep, s katerim je občinski svet ljubljanski izključil iz svoje srede g. Jožefa Turka ml. je razveljavila deželna vlada, ker za izključenje ni bilo zadostnih vzrokov.
Občni shod zbornično-obveznih zdravnikov vršil se je dn6 27. t. m. Sprejele so se resolucije glede bolniških blagajn, da je povsod, kjer razmere dopuščajo, uvesti prosto izvolitev zdravnika. Prostovoljni pristop naj se odpravi, prispevek k rezervnemu zakladu za 20% zniža, in prispevki se morajo izračunati po vsakdanjem zaslužku. Zdravniške zbornice bi morale imeti postavno pravico, vplivati v zdravniških vprašanjih na bolniške blagajne. Pri bolniških blagajnah mojstrov ne sme nobeden zdravnik prevzeti pavša-lirane službe. Shod je bil proti temu, da bi se disciplinarna moč razširila, kakor pri odvetniški zbornici, ker sedanje denarne kazni popolnoma zadostujejo. Sklenil se je tudi stanovski red za zdravnike in resolucija, da naj dežela nosi stroške za namestnika, če zboli okrožni zdravnik, ali pa gre na dopust.
Društva.
Zaveza slovenskih učiteljskih društev
bode imela IX. skupščino v dneh 4. in 5. avgusta 1.1. v Celju v »Narodnem domu". Dne 4. avgusta je ob 10. uri seja upravnega odbora, ob Vali- uri seja delegacije, ob 1. uri seja sekcij, ob 2. uri pevske vaje, ob 8. uri koncert s plesom. Dne
5.	avg. ob 8. uri sv. maša, ob 9. uri glavni zbor, ob 1. uri banket. Ustanoviti se namerava prihodnje leto v Ljubljani šolski muzej.
Odbor »Zveze slovenskih kolesarjev" vabi k dirki, katero priredi »Zveza" slov. kolesarjev" dn6 8. avgusta 1897. na progi Trst-Celje. Start ob 4. uri zjutraj v Trstu pred kavarno Fabris (Piazza caserma). Vozi se po državni cesti tak6, da gre vsak izmed dirkačev mimo sledečih kolesarskih postaj: Sežana-Razdrto-Postojina-Logatec-Vrhnika-Ljubljana-Trzin-Domžale-Trojane-Vransko-Zalec Celje (»Narodni dom"). Na vsaki postaji stali bodo člani zveze, kateri bodo iz prijaznosti zapisovali, kdaj se je ta ali oni izmed gg. vde-ležencev mimo pripeljal. Razpisana so tri darila, drvo v vrednosti 25 gld. Razun tega dobi /sak
vdeleženec distančne vožnje časovno svetinjo, če prevozi progo v 8. urah. Vložek 5 kron. Ob 12. uri opoldan pričakujejo se zadnji izmed gg. vde-ležencev pred »Narodnim domom" v Celju. Natč vdeležba članov »Zveze slov. kolesarjev" pri slavnosti, katero priredi .Celjski Sokol" povodom blagoslovljenja zastave. Zvečer pri komersu v „Narodnem domu" razdelitev častnih daril po predsedniku »Zveze". Prijave do dn6 5. avgusta t. 1. osme ure zvečer do rednika »Zveze" g. F ran Gombač-a.
Slavnost v Celju.
Razpored slavnosti slovesne otvoritve »Narodnega doma" v Celju in blagoslovljenja zastave telovadnega društva: »Celjski Sokol."
I. Dne 7. avgusta 1897. Ob 8'. uri zvečer v gledališki dvorani »Narodnega doma": a) Prolog, b) Gledališka predstava: »V Diogenovem sodu". Uprizori »Dramatično društvo" iz Ljubljane, c) Koncert. Pri koncertu svira slavna gradska va-trogasna glasba iz Zagreba in nastopijo razna pevska društva. Podrobni vsporedi razdelili se bodo- pri vstopu. II. Dne 8. avgusta 1897. Sprejem došlih društev na kolodvoru. Zajutrek v »Narodnem domu". Ob 10. uri odkorakajo vsa društva iz »Narodnega doma" na slavnostni prostor, kjer se bode služila ob polu 11. uri sv. maša pod milim nebom. Pri maši svira godba. Slavnostno blagoslovljenje zastave „Celjskega Sokola". Zastavi kumuje velerodna gospa Mara pl. Berks - Čopova, soproga grajščaka in slovenskega državnega poslanca vir. gospoda llugona viteza Berks-a. Slavnostnega zabijanja žebljev vdeleže se blagoslovitelj, kumica in zastopniki vseh društev. Starosta »Celjskega Sokola pozdravi kumico. Kumica pozdravi vsa navzoča narodna društva. Društva vstopijo se v kolo. Godba zasvira sokolsko koračnico in po nagovoru staroste »Celjskega Sokola" se pose-strimi nova zastava z zastavami drugih društev. Ob 12. uri opoludne odkritje spominske plošče in slovesna otvoritev »Narodnega doma". Ob 1. uri popoludne skupni obed v veliki dvorani »Narodnega doma." Pri banketu svira godba. Cena za osebo 1 gld. Velika ljudska veselica. Ob 3. uri popoludne odhod iz »Narodnega doma" na slavnostni prostor poleg grajščine Lanovž v občini celjske okolice. Vspored. 1.) Proste vaje. Izvajajo vsa sokolska društva. 2) Vaje s kiji. Izvajata bratska »Ljubljanski" in »Postojinski Sokol." 3.) Vaje z ročki. Izvaja »Celjski Sokol".
4.) Javna telovadba vseh sokolskih društev na drogu, bradlji in konju. 5.) Nastop čeških sokolskih društev z različnimi vajami. 6.) Nastop raznih pevskih društev. 7.) Različne telovadske in atletske vaje. 8.) Ljudske igre in prosta zabava. Pri ljudski veselici svira godba. Vstopnina za osebo 10 kr. Sedeži 20 kr. Društva in depu-tacije so vstopnine prosti. Podrobni vspored dobil se bode pri veselici. Ob 8. uri zvečer plesni venček v veliki dvorani »Narodnega doma". Vstopnina za rodbine 1 gld. Za osebo 1 krono. Člani zunanjih društev z društvenimi znaki so vstopnine prosti. Toaleta prosta.
Slovenskim abiturijentom! Naš v avgustu nameravani izlet v zlato Prago bi se po mnenju Čehov samih mogel le meseca septembra vršiti v obsegu, kakeršnega tako podjetje zaslužuje, ker mesec avgust je za izlet jako neprikladen; v septembru je pa nam skoro nemogoče poleteti gori, ko se večina pripravlja za daljne nauke. Zategadelj naj ideja, ki smo jo zasnovali, še nekaj časa zori, da se naposled venderle slej ali prej obistini. Z več stranij se je izražala želja, da bi se slovenski abiturijentje, ako ne bo izleta v Prago, sešli kje drugje. Vsi čutimo potrebo, da bi se spoznali med seboj sedaj, ko smo izleteli v — svet. Tovariši! Pred vratmi je velika narodna slavnost v jedni naših najnevarnejših po* stojank. Dne 7. in 8. avgusta bo otvoritev »Narodnega doma" v Celju. • Tu se bo zbral cvet mož in rodoljubov iz vseh krajev domovine naše. Tu bi bilo mesto za nas, da se snidemo, v družbi najveljavnejših zastopnikov Slovanstva. Zatorej, tovariši, naša parola bodi: Celje! Obračamo se uljudno v prvi vrsti do tovarišev-abi* turijentov z vabilom, da pohit6 mnogobrojno v
staroslavno Celje, dalje pa tudi do vseh tovarišev srednješolcev. Posebej pa prijazno vabimo gospode akademike, da se udeležš skupno z nami celjske slavnosti, da tako pokažemo solidarnost celokupnega slovenskega dijaštva. Celjski rodoljubi nam svetujejo, da dojdemo že 7. avg. Komur dopuščajo razmere poleti naj torej že
7.	avgusta v Celje. Zbirališče je 7. in 8. avgusta čitalniška dvorana „Nar. doma“. Ako bi kdo slučajno želel kacega pojasnila, blagovoli naj se oglasiti pri Dragotinu Lončarju, abiturijentu v Lukovici, Kranjsko. Povabili smo tudi brate Hrvate. V Ljubljani, dne 31. julija 1897. — Centralni odbor slovenskih abiturijentov.
Razglasilo.
Podpisano mestno županstvo naznanja, da se bodo vršili od sedaj najprej v Novem mestu (Rudolfovem) na Dolenjskem ob vsakem sejmu za govejo živino tudi
konjski sejmi,
in sicer:
1.) vsak prvi pondeljek vsakega mesca
(ako pade na tak pondeljek praznik, vrši se sejm prihodnji pondeljek), toraj 12 sejmov; nadalje ob vsakem letnem sejmu, kakor:
2.) januvarja v torek po sv. Antonu;
3.) aprila v torek pred sv. Jurjem;
4.) avgusta v torek po sv. Jerneju;
5.) oktobra v torek po sv. Lukežu;
6.) decembra prvi torek v adventu; Prvi konjski sejm bode torej
dne 2. avgusta 1897. “O kot prvi pondeljek meseca avgusta.
Prirejeno je za te sejme vsestransko pripravno in prostorno novo sejmišče tik državne ceste za novomeškim pokopališčem s posebnim dohodom in posebnim odhodom kakor tudi po-skuševališčem za konje na sejmišču samem.
Mestno županstvo v Novem Mestu,
dne 10. julija 1897.
Župan:
dr. Schegula.
Tugepolna naznanjava vsem sorodnikom in znancem prežalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni sin, odnosno brat, gospod
Ernst Maister,
železniški uradnik, *
danes, dne 29. t. m, ob 1. uri popoludne, po dolgi in mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, v 27. letu svoje dobe umrl.
Truplo predragega pokojnika se blagoslovi dni; 31. t. m. v cerkvi na Rakeku in se potem prepelje v Mengeš, kjer se položi k večnemu počitku v druž-binsko rakev na ondotnem pokopališču.
Svete maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah.
V Rakeku, dne 29. julija 1897.
Frančiška Maister. Rudolf Maister,
mati. c. kr. poročnik v 4 bramb. polku, brat.
t
Žalujočim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da se je Bogu vsegamogočnemu dopadlo, ljubeznivega sinka
Otokar Kupljena,
danes 28. julija ob 2. uri popoludan, po kratki in mučni bolezni v boljše življenje poklicati.
Pogreb bode v petek, dne 30. t. m. ob 8. uri v jutro na pokopališču v Vojni Vasi.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v podružnici cerkve sv. Marije Device v Vojni Vasi.
Nepozabni ranjki se priporoča v pobožen in blag spomin.
V Črnomlju, 28. julija 1897.
\
Anton Kupljen, Elizabeta Kupljen, stariši. — Mirko Kupljen, brat. — Slava Kupljen, Zora Kupljen, sestri.
Brata Eberl,
Ljubljana, Frančiškanske ulice št. 4.
Pleskarska mojstra c. kr državne in c. kr. priv. južne železnice.
Slikarja napisov, stavbinska in pohištvena pleskarja.
Tovarna za oljnate barve, lak In pokost.
Zaloga originalnega karbolineja. Maščoba za konjska kopita in usnje.
Alojzij Večaj,
pečarski mojster v Ljubljani,
Opekarska cesta St. 51. priporoča svojo izborno zalogo vsakovrstnih
pečij iz glinaste snovi
od najpriprostejših do najfinejših rujave, zelene ali bele barve. Izdeluje na željo tudi peči v poljubni drugačni barvi.
Natančno izvršuje naročila na štedilnike ter jamči za vse svoje izdelke jedno leto.
■■■ Cene nizke. 1
Mikusch
priporoča
svojo bogato zalogo vsakovrstnih
dežnikov in solnčnikov
po najnižji ceni.
Janez Jaz
Ljubljana, Dunajska cesta 13.
priporoča svojo veliko zalogo
šivalnih strojev
in
strojev za vozarenje.
(biciklov, velocipedov.)
Ceniki franko na razpolago.
Pleskarska in lakirarska obrt
Josipa Makovca
Breg št. 20. LJUBLJANA Breg št. 20.
se priporoča spoštovanemu p. n. občinstvu za prevzemanje vseh v njegovo stroko spadajočih del, kakor v mestu tako na deželi
zlasti vseli novošegnih vrst lesa s prosto roko imitovanili.
Točno in solidno izvrševanje, pri uporabi najboljšega materijala in po kolikor mogoče najnižjih cenah.
oooooooooooooooooooooooooo o
tl G tl t)	Y>
!jzy Lene
i
m
stavbeni in galanterijski klepar,
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta št. 21.
se priporoča slavnemu občinstvu v Ljubljani in na deželi za vse v njegovo stroko spadajoča dela. Zagotavlja nnjsolidnejšo postrežbo in zmerne cene.
oooooooooooooooooooooooooo
'ii...................
—s— v Ljubljani. -i~~
Slavna ces. kralj, deželna vlada je meni podpisanemu, z odlokom z dne 12. maja t. 1., št. 4410, podelila koncesijo za ustanovo asekurancne pisarne s pravico:
Posredovati in sprejemati zavarovalno ponudbe vsake stroke, to je: proti elementarnim škodam, za življenje, nezgode itd.;
zastopati zavarovalne družbe in zavarovance v slučajih škod in drugih zadevah;
strokovno izvrševati zavarovalne ponudbe za premakljivo imetje in stavbe vsaktere vrste;
škode pregledati, oceniti (likvidirati), za asekurančna društva, Ali mej njimi in strankami posredovati.
V obsegu predstoječih pravic pričnem delovati ter se pri poročam z vsem spoštovanjem
Franc Drenih,
Kongresni trg št. 3—II.
m
m
teh
m
a
1
■
■
m
m
a
m
m
g
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
8 F. P. VIDIC & Co. v Ljubljani S
ponujajo po najnižjih cenah vsakokoli množino	£
zidarske opeke, x
x
S
X
X
K
S
X
g
*
zarezane strešne opeke (Falzziegel)
(izdelane iz najbolje znane Vrhniške gline) z zraven spadajočo
stekleno zarezano opeko in strešnimi okni iz vlitega železa
S lončene peči in štedilnike
H	(lastnega	izdelka)
* i«r Roman - ccment
g Dovški Portlan d-cement K kakor vse v stavb insko stroko spadajoče predmete.
Ii	Itfajnizje cene!!!
xxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxx
Odgovorni urednik: Svitoslav Breskvar Izdajatelj: Konzorcij , Slovenskega Lista". Tisek J. Blasnikovib naslednikov v Ljubljani.