Izdajatelj, lastnik in založnik lista: i^r. *. Gasometergasse 10. Telefon 56-24. Za vsebino odgovaij«. tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec.—Dopisi naj se pošiljajo na nasiuv Posamezni izvod 1.30 šil., mesečna naročnina 5 šilingov. V.b.b. ST”vŠ f JIŽKXCi Letnik X. Celovec, petek, 4. marec 1955 Štev. 9 (671) Tržaški Slovenci zahtevajo izvajanje statuta Glavni svet Slovenske gospodarsko-kulturne zveze v Trstu je minulo nedeljo obravnaval položaj, ki je nastal za tamošnje slovensko prebivalstvo, odkar sta Trst in bližnja okolica ped italijansko civilno upravo. Na zasedanju, kateremu so prisostvovali tudi zastopniki slovenskih organizacij iz Goriške in Beneške Slovenije, je bilo poudarjena, da po več ko štirih mesecih odkar je po londoskem sporazumu začel veljati tudi Posebni narodnostni statut, italijanska uprava še vedno ni pričela izvajati njegovih določil. Zato so v soglasno sprejeti spomenici postavili vladnemu komisarju za Tržaško ozemlje dr. Pala-mari vrsto najnujnejših zahtev, ki naj se izvedejo v soglasju z določbami narodnostnega statuta. Slovenska gospodarsko-kulturna zveza, je bila ustanovljena konec lanskega novembra in v kateri je včlanjenih 14 slovenskih gospodarskih in kulturnih organizacij in ustanov v Trstu, zahteva v tej spomenici poseben zakon, s katerim naj se prizna in uredi praktična uporaba slovenskega jezika pri upravnih in sodnih oblasteh. V skladu z določbami narodnostnega statuta naj se namestijo na vseh sedežih in uradih javnih ustanov slovenski napisi ter uvedejo slovenska krajevna in ulična imena. Z ustreznimi pravnimi predpisi in s kazenskimi določili nai se prepove netenje nacionalne mržnje. Slovenskim kulturno-prosvetnim, športnim in podpornim organizacijam naj se dodeli denarna pomoč iz javnih finančnih sredstev kot so je deležne italijanske organizacije. Z zakonskimi predpisi naj se uredi stalnost slovenskega šolstva in učnih moči. Službena mesta v javni upravi in sodstvu naj so z razpisi dostopna tudi za Slovence. Na gospodarskem področju pa navaja spomenica med drugim zahtevo po udeležbi zastopnikov slovenskih organizacij v vseh kmetijskih, trgovinskih in industrijskih ustanovah ter davčnih komisijah. Hkrati opozarja na nujnost ureditve obmejnega osebnega in blagovnega prometa ter se zavzema za tesnejše kulturne stike med Trstom in Jugoslavijo. Končno je v spomenici poudarjeno, da bo Slovenska gospodarsko-kulturna zveza delala v duhu londonskega sporazuma za mirni gospodarski in kulturni razvoj Trsta in okolice ter za strpnost in medsebojno razumevanje obeh narodnosti, ki tam živita. Konferenca Balkanske zveze V Ankari je bila ob drugi obletnici sklenitve Balkanske zveze od ponedeljka do srede tretja konferenca zunanjih ministrov Jugoslavije, Grčije in Turčije. Hkrati s konferenco se je začelo tudi prvo zasedanje stalnega sveta Balkanske zveze. Glavno vprašanje, ki so ga obravnavali, je bila ustanovitev balkanske posvetovalne skupščine, v kateri bo sodelovalo določeno število poslancev parlamentov vseh treh držav. oborožitvijo. Do izraza bo prišla ta borba pri še potrebnih številnih zakonodajah za konkretno uresničitev pariških sporazumov in z njimi povezane oborožitve. 22. marca bo spet spregovoril Pariz Medtem ko je francoski parlament ratificiral pariške sporazume že proti koncu minulega leta, je začetek razprave o njih v francoskem senatu odnosno Svetu republike določen za 22. marec. Domnevajo in upajo, da bo z nemško ratifikacijo sedaj olajšana in pospešena tudi dokončna francoska ratifikacija pariških sporazumov. Korak bliže k uresničitvi pariških sporazumov Zapadnonemški parlament jih je ratificiral — Majhna večina za sporazum o Posarju Konec minulega tedna je bilo v „Bundes-jagu“, zapadnonemŠkem parlamentu, drugo 'n tretje branje ter zaključna debata in dokončno glasovanje o pariških sporazumih. Slo I? za kompleks štirih zakonskih osnutkov, in s'cer za protokol o prenehanju zasedbenega režima, za konvencijo o tujih četah na ozem-hu Zapadne Nemčije, za sporazume, ki vključujejo Zapadno Nemčijo v Atlantski pakt in z-apadnoevropsko unijo ter za francosko-nemški sporazum o statutu Posarja. Po drugem branju omenjenih zakonskih osnutkov so bili sprejeti: prvi z glasovalnim razmerjem 327 : 151, drugi s 323 : 150 in 4 vzdržanimi glasovi, tretji s 315 : 153 in devetimi vzdržanji, četrti pa z 264:204; torej je zapadnonemški parlament sprejel sporazum o Posarju samo z razmeroma majhno večino 60 Blasov. Glasovanja po tretjem branju in za-. Jučni debati so pokazala malone ista razmer-,a TOed glasovi za in proti pariškim sporazu-TOom. Po drugem branju je zapadnonemški par-■ament soglasno sprejel resolucijo, ki postavlja združitev obeh Nemčij kot glavno nalogo nemške politike in izraža zahtevo po pritegnitvi Nemčije k čimprejšnjim četvernim poga- -lanjem glede mirovne pogodbe. Zahtevo socialno demokratske opozicije, naj bi odgodili lfctje branje, dokler ne bi prišlo do ponovne-P Poskusa pogajanj s Sovjetsko zvezo in bi se jj'ta izjalovil, je „Bundestag“ odklonil s 308 n asovi proti 163 glasovom. Podkancler Blucher, pripadnik svobodnih ^TOokratov (FDp^ ki je proti sklepu svoje ura Ci1,e- glasoval za sporazum o Posarju, je ročil Crju Adenauerju minuli ponedeljek spo- se prav°lakoSKOP - Krožij° Pi tudi vesti> da dva ? navita 7. mislijo odstopiti tudi se glasova^ ™nif H-PriP*dnika FDP> kif a pu svoje f UI dr^,a’ na,meSt° da b‘ P°,skle' sporazumu. Srll s.lasovala P™ posarskemu ,,l, i ■ i ,.rem je postal razkol v bonnski vladni koahci,, že očitnejši. O sprejemu ostavk ki Ver,etn° °dločala *e « dni- Kljub ratifikaciji pariških sporazumov bodo nemški socialni demokrati, kakor javlja ji ova tiskovna služba, odločno nadaljevali rbo za prednost nemške združitve pred Dr. Franc Petek — sedemdesetletnik Demokrati so zmagali na Japonskem Pri japonskih splošnih volitvah minulo nedeljo je uspelo demokratski stranki ministrskega predsednika Hatojame prekositi prej najmočnejšo liberalno stranko bivšega ministrskega predsednika Jošide. Demokrati so dosegli 18 6 mandatov (prej 122). liberalci pa so z izgubo 72 sedežev v japonskem parlamentu dobili tokrat le še 111 mandatov (prej 183). Japonski socialisti (levi in desni skupaj) so druga najmočnejša skupina in imajo sedaj 15 6 poslancev. Vse ostale volilne skupine so manj pomembne. Tako tudi KP Japonske, ki je sicer dobila okoli 300.000 glasov in enega poslanca več. Nov oborožen incident med Izraelom in Egiptom Na egiptsko-izraelski meji v bližini Ghaze so se v noči od ponedeljka na torek spopadli dve močnejši vojaški patrulji. 37 egiptskih vojakov je padlo, 30 pa je bilo ranjenih. Izraelskih vojakov je padlo 22, ranjenih pa jih je bilo 14. Nevtralna komisija za premirje je ugotovila krivdo na izraelski strani, Izrael pa je vložil protest proti tej obdolžitvi. Egiptska vlada je po incidentu upotila močne vojaške enote na egiptsko izraelsko mejo, ker smatra, da je tamošnji položaj jako resen. lil Včerajšnja seja izvršnega od- J bora Demokratične fronte delovnega ljudstva je bila simbolični zunanji okvir za počastitev 70. rojstnega dne, ki ga je ta dan obhajal njen predsednik tov. dr. Franc Petek. Ko smo mu iz srca čestitali in mu zaželeli ob njegovem življenjskem jubileju trdnega zdravja in žilave odpornosti pri njegovem nadaljnjem delu v naprednem gibanju našega ljudstva, smo se zavedali, da veljajo naše želje in čestitke osebnosti, brez katere si ne bi mogli predstavljati političnega, kulturnega in gospodarskega življenja koroških Slovencev v zadnjih 35 letih. Dr. Franc Petek je bil rojen 3. marca 1885 v revni bajtarski družini pri p. d. Kordežu v Stari vasi pri Št. Lipšu v Podjuni. Po obisku gimnazije v Celovcu, kjer je maturiral z odliko leta 1905, se je vpisal s pomočjo deželne štipendije na medicinsko fakulteto univerze na Dunaju ter leta 1911 promoviral za doktorja vsega zdravilstva. Medtem je odslužil leta 1908 prvo vojaško polletje v Trstu, drugo polletje pa leta 1912 v Celovcu. Po dveletni praksi kot sekundarni zdravnik v celovški splošni bolnici se je leta 1913 nastanil kot praktični zdravnik v Velikovcu. Kmalu nato je bil vpoklican v vojsko kot bataljonski zdravnik ter preživel prvo svetovno vojno na trdih in krvavih frontah v Galiciji, ob Soči, pri Trstu in v Romuniji. Kot visokošolec se je dr. Petek udejstvoval in uveljavljal v krogu svojih sošolcev dr. Silana, dr. Reichmana, dr. Mišica in drugih v Klubu koroških slovenskih akademikov na Dunaju ter v družbi pisatelja Ivana Cankarja, knjižničarja pri univerzi dr. Prijatelja in dr. Šerka v akademskem društvu »Slovenija«. V povojnih letih do plebiscita je bil dr. Petek član Narodnega sveta v Velikovcu, kjer je hkrati opravljal zdravniško službo pri tamošnjem okrajnem glavarstvu, deloma pa se je v tem času udejstvoval tudi v Ljubljani. Po plebiscitu mu je Avstrija odrekla državljanstvo, iz Velikovca so ga pregnali, ni pa emigriral marveč je prebil nekaj časa na kliniki na Dunaju ter se odločno zastavil za zopetno priznanje državljanstva. Čim si ga je spet priboril, se je ponovno posvetil zdravniški praksi v Velikovcu. Kljub preganjanju in neštetim oviram, s katerimi so mu skušali šovinistični krogi onemogočiti delo in življenje, je trdovratno in neustrašeno vztrajal v svoji domovini ter kot edini laični akademik ostal med svojim ljudstvom na Koroškem. S svojim človeko-ljubljem in svojo skromnostjo in nesebičnostjo si je pridobil velike simpatije in spoštovanje daleč naokoli, med domačim prebivalstvom, ki se je rado zatekalo k njemu za pomoč, pa s svojim zna njen sloves odličnega zdravnika in široko razgledanega človeka, ki čuti in živi s svojim ljudstvom. Po letu 1920 najdemo dr. Petka skoro na vseh področjih v sprednjih vrstah v borbi za demokratične pravice koroških Slovencev. Vse od leta 1923 naprej je bil predsednik »Političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem«. Ob snovanju Zveze slovenskih zadrug leta 1924 je bil med njenimi soustanovitelji. Kot predsednik pa je vodil tudi Slovensko šolsko društvo v Celovcu. Naše narodno zavedno ljudstvo ga je leta 1923 in ob vseh poznejših volitvah v prvi republiki izvolilo za poslanca v koroški deželni zbor, kjer je bil skupno z župnikom Poljancem in pozneje s Starcem do leta 1934 vztrajen in načelen zagovornik interesov našega naroda na Koroškem. Kot zastopnik slovenske narodnostne manjšine se je vključil tudi v mednarodno organizacijo narodnih manjšin ter se aktivno udeleževal manjšinskih kongresov v Ženevi, Bernu, Stockholmu, Pragi in na Dunaju. V to dobo sovpada tudi udeležba pri pogajanjih za takoimenovano kulturno avtonomijo, ki pa so bila kakor se je pozneje izkazalo, mišljena s strani takratnih merodajnih nacionalističnih koroških krogov le kot slepilno sredstvo za uveljavljanje nemške ekspanzionistične politike v drugih državah. Ko je v Avstriji zavladal klerofašistični režim Dollfussa in Starhemberga, ki je v krvi zatrl avstrijsko delavsko gibanje ter (Nadaljevanje na 3. strani) Carine — davki — cene za življenske potrebščine Politika cen v Avstriji se zadnje čase dokaj čudno prekopicava. Za celo vrsto življenjskih potrebščin so cene občutno narasle, za nekatere predmete, kakor na primer na bencin, pa so bile znižane. Mnogo več, kakor se je dejansko ustvarilo na področju znižanja cen, pa se je prav zadnje dni o tem govorilo. Ne le enkrat je celo zvezni kancler ing. Raab sam postavljal tozadevne zahteve in svaril gospodarske kroge, naj opustijo težnje po prekomernih profitih z zvišanjem cen na račun življenjskega standarda širokih množic. V to govoričenje je kot blisk sunila vest, da nameravajo po želji veleposestnikov deloma celo za 200°/o zvišati carine za razna uvožena živila, deloma pa uvesti tudi nove carine. To bi znatno podražilo važne osnove prehrane in bi na primer postali nedosegljivi za povprečnega potrošnika skoraj vsi zgodnji poljski in vrtni pridelki, ki jih mora Avstrija uvažati. Razmeroma slaba tolažba in povsem nezadostna kompenzacija za omenjene podražitve je namen finančnega ministra Kamitza, na prihodnji vladni seji v torek, 8. marca, pted-lagati ukinitev davkov na sladkor, sladine, šampanjec, igralne karte itd., ter carine za koks in brikete, s čimer bi se ti predmeti nekoliko pocenili. Raznarodovalna naselja v okolici Trsta V koroških in drugih avstrijskih listih lahko večkrat beremo deloma zelo ostre kritike narodnostne politike italijanske vlade na Južnem Tirolskem. Zaskrbljenost za obstoj tamošnjega domačega prebivalstva je zlasti upravičena spričo načrtnega priseljevanja Italijanov v te kraje, s čimer skušajo italijanske oblasti polagoma spremeniti narodnostni značaj celotne južnotiroske pokrajine in njenega prebivalstva. Tudi na Tržaškem se Italija poslužuje sličnih metod na škodo tamosnjega domačega prebivalstva. Z razlastitvijo in prodajo slovenske zemlje in z množičnim naseljevanjem italijanskih beguncev v slovenskih obrobnih krajih Trsta skuša tržaška občina spremeniti narodnostno lice slovenske okolice. Prav te dni je tržaški občinski svet spet razpravljal o prodaji zemljišča na Konto-velu s površino 16.000 m2 za zidanje naselja s skupno 120 stanovanji za italijanske begunce. Napredni slovenski občinski svetovalse dr. Dekleva je odločno nasprotoval prodaji ter opozoril na to, da pomeni nov korak k potujčevanju slovenske okolice Trsta. Navedel je, da so v zadnjih šestih ali sedmih letih razlastili ali prodali v enake namene že nad pol milijona m2 slovenske zemlje na področju Štivana, Sv. Križa, Padrič, Opčin, Proseka in Kontovela zato, da so tod zgradili naselja za priseljene italijanske begunce. S tem se hoče sistematično doseči, da se umetno spremeni narodnostni značaj tržaške okolice, kar je v očitnem nasprotju z duhom Posebnega statuta londonskega sporazuma, ki določa, da mora biti ohranjen narodnostni značaj tamkajšnjega ozemlja in prebivalstva. S takšnim načrt- Delavski duhovniki v Franciji Lani so odpravili na Francoskem desetletni eksperiment, ko so cerkvene oblasti pošiljale duhovnike v tovarne kot delavce, da so kot delavci med delavci izvajali svojo službo. Cerkvene oblasti so to uvedbo sedaj ukinile, ker da se baje trajne ročno delo ne ujema z duhovniškim poklicem ter da so se mnogi delavski duhovniki izneverili smernicam cerkve in se sprijaznili z delavskim gibanjem, ki ga cerkev odklanja. Letos je katoliška cerkev v Franciji začela po novih smernicah spet uvajati način delavskih duhovnikov. Nove smernice naj bi preprečile pojave ideoloških sprememb duhovnikov-delavcev. Pariški nadškof Feltin je izjavil, naj delavski duhovniki delijo življenje z delavskim razredom, vendar naj ohranijo gotovo stopnjo avtonomije in očuvajo objektivnost mnenja. GOSPODARSKI DROBIŽ Izvoz iglastega lesa upadel Izvoz rezanega iglastega lesa je po daljšem času meseca januarja nekoliko upadel. Izvozili so ga 221.000 kubičnih metrov nasproti 271.000 kubičnim metrom meseca decembra minulega leta. Ta količina izvoženega iglastega lesa se približno krije z višino izvoznega dovoljenja trgovinskega ministrstva na podlagi sklepov lesno-gospodarske-ga sveta. Izvozna količina tega lesa januarja letos pa je še vedno mnogo višja kot je bila januarja 1954, ko so ga izvozili samo 160.000 kubičnih metrov. Za mesec marec je trgovinski minister določil izvozni kontigent na 180.000 kubičnih metrov. Zunanja trgovina v januarju Meseca januarja izkazuje avstrijska zunanja trgovina znatno nižji promet kakor meseca decembra 1954. Vrednost uvoženega blaga je znašala 1700 milijonov šilingov nasproti 2100 milijonom šilingov meseca decembra, vrednost izvoženega blaga pa je znašala 1260 milijonov šilingov nasproti 1530 milijonom prejšnji mesec. Deficit trgovinske bilance se je s tem znižal za okoli 130 milijonov šilingov. nim raznarodovanjem se ustvarjajo žarišča trenj, ki ovirajo sožitje in pomirjenje med dvema narodnostnima skupinama ki živita na tem ozemlju. Proti prodaji slovenske zemlje so na- stopili še nekateri drugi občinski svetovalci. Zastopnica KP je poudarila, da bi morali zidati stanovanja za begunce v italijanskih krajih ne pa na področju sloven- Na II. kongresu Zveze društev pravoslavnih duhovnikov Jugoslavije, ki je bil minuli teden v Beogradu in se ga je udeležilo 189 delegatov, je bil poudarjen stanovski značaj tega združenja pravoslavnih duhovnikov, ki se prizadeva za čim boljše stike in odnose med državo in Cerkvijo. Zakon o pravnem položaju verskih skupnosti daje širok okvir za urejeno razmerje med državo in vsemi verskimi skupnostmi v Jugoslaviji. Pravoslavna duhovščina je na kongresu pozdravila velike uspehe, ki so bili doseženi glede poglabljanja bratstva, sloge in miru med narodi Jugoslavije ter izrekla v resoluciji pripravljenost, da bo v svojem delu tudi v bodoče vsestransko podpirala to stremljenje. Zlasti so pravoslavni duhovniki ob tej priložnosti pozdravili uspehe jugoslovanske vlade in predsednika republike Tita, dosežene prek Organizacije združenih narodov za poglobitev prijateljskih zvez in enakopravnega sodelovanja med narodi za ohranitev mirti na svetu. Kongres je priporočil vsej pravoslavni duhovščini, naj sodeluje v SZDL, posebno pa v kulturnoprosvetnih in gospodarskih organizacijah za napredek vasi. Na kongresu so tudi zagotovili, da bodo podpirali stremljenje makedonskih pravoslavnih vernikov in duhovnikov, da se tamkajšnja Cerkev z ozirom na to, da je makedonski narod priznan in ena- Po zaključeni evakuaciji Tačenskega otočja v bližini kitajske obale, ki so ga dotlej imeli pod svojo kontrolo še Čang- kajškove vojaške sile, so kuomintangovci in ameriški politični krogi z zunanjim ministrom Dullesom na čelu sprva zatrjevali, da je v danem položaju nepravilno prepuščati še nadaljnje otoke v Formožki ožini Ljudski republiki Kitajski. Čangkaj-šek sam je kategorično izjavil, da njego- skih vasi z namenom spreminjanja narodnostnega stanja slovenske okolice. Tudi zastopnik SDZ je poudaril, da teži politika naseljevanja Italijanov v slovenske kraje k spremembi slovenskega etničnega ozemlja, zastopnik PSI pa je opozoril na to da zna bodoča mešana komisija za komisija za nadzorstvo nad izvajanjem določil Posebnega statuta razveljavati tako prodajo, ker ni vskladu z londonskim sporazumom. Kljub vsem ugovorom je tržaški občinski svet, v katerem ima večino krščanska demokratska stranka, ob podpori neofaši-stov izglasoval sklep o prodaji omenjenega zemljišča za naselitev tujcev na področju občine, kjer doslej prebivajo v pretežni večini Slovenci. kopraven, preimenuje iz srbske pravoslavne cerkve v makedonsko pravoslavno cerkev. Izraženo je bilo prepričanje, da se bo s tem enotnost pravoslavne cerkve še okrepila. Nacistični „Arbeitsbuch” bodo odpravili Že v stari avstro-ogrski monarhiji je bila delavska knjižica zelo osovražena. Imeti jo je moral vsak delavec in v to knjižico so zapisovali podjetniki od kdaj in koliko časa je imetnik knjižice delal pri njih. Z vpisovanjem in raznimi pripombami so mnoge delavce pri drugih delodajalcih denuncirali kot člane sindikalnih organizacij in kot hujskače ter so zaradi tega drugod težko dobili zaposlitev. Socialistični minister za socialno skrbstvo v prvi avstrijski republiki Hanuseh je delavske knjižice po svoji uvidevnosti odpravil. Ko so pograbili nacisti oblast v Avstriji, so delavske knjižice spet uvedli, da bi delavce lahko točno kontrolirali. Po zlomu nacizma se v Avstriji praktično za delavske knjižice nihče ni zmenil. Obstajale pa so še in šele nedavno je vlada predložila državnemu zboru osnutek zakona, na podlagi katerega naj bi delavske knjižice za vedno odpravili. ve sile ne bodo več zapustile nobenega otoka ob kitajski obali in da bodo vse položaje, ki jih še obvladajo, do zadnjega branili pred morebitnim napadom. Kmalu nato, ko sta imela ameriški zunanji minister Dulles in britanski zunanji minister Eden v okviru nedavne konference držav obrambnega pakta za jugovzhodno Azijo v Bangkoku privaten razgovor, med katerim je Eden baje odločno zastopal mnenje, da spadajo obalni otoki, zlasti še najvažnejši med njimi, Kemoj, Matsu in Nanči, k ozemlju LR Kitajske, pa je Čangkajšek po posvetovanju s svojimi generali (očitno na ameriški pritisk) sklenil vendarle evakuirati še otok Nanči. Medtem so kuomintanške sile otok Nanči že zapustile, kitajska vojska pa eva-kuacijske akcije ni ovirala in ga je zasedla šele po zaključeni akciji. Glede evakuacije tudi še otokov Kemoj in Matsu ter ostalih manjših, ki jo bodo verjetno prav tako izvedli, doslej še ni znanih bližjih podrobnosti. Kljub temu, da morajo kuomintangovci zapuščati otok za otokom v Formoški ožini, endar ne opuščajo vojnih provokacij z nenehnimi letalskimi napadi na kitajsko otočje in obalo, pri čemer je vedno najbolj prizadeto civilno prebivalstvo. 7. vojaškega stališča so ti napadi skoro ne- Antoine Pinay Novi ministrski predsednik Francije Edgar Faure, ki je bil nazadnje zunanji minister v Mendes-Franceovi vladi, tega posla sedaj ni obdržal sam, marveč je vodstvo zunanjega ministrstva izročil neodvisnemu politiku Pinayu. Poštni zakon bodo oboovili Pred 118-leti, ko je še vladal cesar Ferdinand, so bile pravice in dolžnosti takratne cesarsko kraljeve pošte uzakonjene. Ta poštni zakon se je ohranil do današnjih dni, čeprav je bilo mnogo teh določb že davno preživetih. Poštnih kočij s trobentajočimi postilijoni že davno nt več, ko je vse to izpodrinil poštni avto. Tudi poštarjev, ki so poslovali na svoj račun ter dednih pošt ni več, temveč so jih nadomestili s pragmatičnimi uradniki kot načelniki poštnih uradov. Stari poštni zakon bodo nadomestili z novim zakonom, ki bo odgovarjal sodobnemu času. Med drugim bo novi zakon vseboval določbo, po kateri bo poštna tajnost, ki je v demokratičnih državah samoumevna, še skrbneje zavarovana. Nadalje bo pošta svojim strankam v bodoče še bolje ustregla. Doslej pošta ni jamčila za zakasnitve pri odpravi in dostavi poštnih pošiljk. Po novem zakonu bo morala pošta pri priporočenih pošiljkah takšno jamstvo prevzeti, če bo pošiljatelj plačal določeno pristojbino. To pomeni, da se bo pošiljatelj lahko zavaroval proti prepočasni dostavi pošte na naslovljenca. Doslej je pošta jamčila samo za izgubo priporočene pošiljke, v bodoče pa bo odgovorna tudi za pravočasno dostavitev ter tudi za poškodbe pošiljk. smiselni, ker ne zadenejo niti vojaških objektov, ki jih na komaj zasedenih otokih še ni, niti ne povzročajo znatnih izgub kitajskih vojaških sil. Pekinški radio trdi — najbrž zelo upravičeno —, da Čang-kajškova klika izvaja te napade in fabri- Kitajska družina na razvalinah svoje domačije, ki so jo zrušile v prah Čangkajškove bombe, objokuje ubite svojec čira iz njih »velike zmage«, zgolj zato, da bi okrepila upadajočo moralo svojih vojakov. Italijanska raznarodovalna naselja v Stivanu Pravoslavna duhovščina v FLRJ za sodelovanje in napredek Ali bodo evakuirali še nadaljnje otoke v Formoški ožini? rfxUjxit /m izbiu O ponienu in o vlogi, ki jih naj bi v našem zasebnem kot tudi v narodnem življenju igrala knjiga, smo na tem mestu že mnogo govorili in je namen današnjih vrstic predvsem ta, da čitateljem, posebno pa ljubiteljem knjig na kratko povemo, kolika novega nam bo tudi letos nudil slovenski knjižni trg. Cela vrsta slovenskih založb — da omenimo samo najbolj pomembne: Državna založba Slovenije, Slovenski knjižni zavod, Cankarjeva založba, Kmečka knjiga, Slovenska Matica, Mladinska knjiga, založba »Obzorja« v Mariboru in Primorska založba v Kopru — se trudi, da bi čitatelju nudila iz leta v leto čim boljši in obširnejši izbor domače in svetovne literature, tako leposlovne kot znanstvene, in lahko rečemo, da so bila ta prizadevanja nadvse uspešna. Še nikdar poprej v zgodovini slovenskega naroda nismo imeli na polju knjižnih izdaj tako bogate žetve kot zdaj po zadnji vojni, ko je tudi v Jugoslaviji in Sloveniji zmagalo načelo: knjigo v roke delovnemu človeku! Tukaj nas seveda ne sme motiti trenutna podražitev knjižnih izdaj, ki jo povzročajo okoliščine, ki tudi v drugih deželah prav tako občutno dvigajo cene knjig, ker moramo na drugi strani ugotoviti, da sedanje knjižne cene v Sloveniji, če že niso sploh nižje, nikakor tudi niso višje kot v marsikateri »kulturni« državi, na primer v Avstriji ali Nemčiji, kjer so bde knjige vedno zelo poceni in kjer že dolga leta izdajajo posebne knjižne zbirke, namenjene najširjim plastem ljudstva. Že površna primerjava knjižnih cen v Avstriji z onimi v Sloveniji namreč pove, da je marsikatera publikacija slovenskih založb cenejša od podobnih izdaj v Avstriji (v prvi vrsti velja to za bogato opremljene in v usnje vezane edicije!), to. pa kljub temu, da je naklada slovenskih knjig omejena skoraj izključno na številčno mali slovenski narod, medtem ko so nemške knjige avstrijskih založb močno razširjene tudi v Nemčiji in Švici ah obratno. Torej se nam v bodoče kljub deloma zvišanim cenam ne bo treba odrekati knjižnim novostim iz Slovenije, s katerimi bodo slovenske založbe tudi tekom letošnjega leta skušale zadovoljiti vsestranske želje čitateljev in kupcev knjig. Tako vsaj obljubljajo z objavljenimi programi za leto 1955, kateri so tako obsežni, da moremo o njih na tem mestu povedati le najvažnejše. Poleg tega pa posamezne založbe še niso zaključile nagradnih natečajev za izvirna literarna dela in tako Podrobnosti nameravanih izdaj tudi še n'so znane. Pa poglejmo, kaj vse nas čaka v tekočem letu: Enciklopedije Pri državni založbi Slovenije, ki bo po načrtih izdala letos nad osemdeset različnih knjig, pripravljajo med drugim monumentalno Prijateljevo delo »Kulturna In politična zgodovina Slovencev«, ki bo i^sla v štirih knjigah, medtem ko bodo Borba proti plaži v Angliji Angleški notranji minister Lloyd Geor-Re je nedavno predložil spodnji zbornici psnutek vladnega zakona o prepovedi objavljanja, prodaje in uvoza plaže, brošur s slikami in grozotnimi zgodbami tako 'menovane »Horror Comics«. Po tem ^konu naj bi založnike, tiskarje in prodajalce teh slikovnih serij kaznovali z zaporom do šestih mesecev in denarnimi gobami do 100 funtov šterlingov. Cilj Zakona je, da bi preprečili razširjanje ilustriranih publikacij, ki poveličujejo zlo-v’ne ter so kvarne za mladino. Spodnja zbornica je osnutek zakona o prepovedi Plaze soglasno odobrila. pri Cankarjevi založbi izšli Kalanovi »Zapiski o slovenski literaturi«, v Mariboru popravljena izdaja Janeževe »Slovenske književnosti«, pri Slovenski Matici pa učbenik »Zgodovina slovenskega slovstva« (Alfonz Gspan), obsegajoč obdobje od Brižinskih spomenikov do leta 1848. Obsežno zbirko »Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev«, v kateri je doslej izšlo že nad 40 knjig, namerava Državna založba Slovenije letos razširiti za nadaljnjih osem zvezkov, poleg tega pa bosta izšli kot dopolnilo k tej zbirki tudi že prvi dve »Monografiji«, in sicer o Simonu Gregorčiču in o Josipu Murnu, monografija o Davorinu Jenku pa pri Slovenskem knjižnem zavodu. Leposlovje Med izvirnim slovenskim leposlovjem (program izdaj mladinskih knjig navajamo v posebnem odstavku) nekatere založbe še niso objavile dokončnih naslovov, je pa pričakovati, da bodo poleg drugih izšla naslednja dela: Zbirka novel Ferda Kozaka, roman iz partizanskega življenja »Dolomiti se rušijo« (Karelj Grabeljšek), »Pomlad vnukov«, prav tako roman iz partizanskih let (Vlado Habjan), pesniške zbirke Petra Levca, Ivana Minattija in Ceneta Vipotnika, »Tamariske« Mateja Bora, izbor pesmi in proze Mirana Jarca, novele Ivana Ribiča pod naslovom »Gozdovi so mi povedali«, novele Ivana Zormana »Trije Bcrjani«, zgodovinska povest Staneta Lapuha »Žena s Poljan«, »Slovenske balade in romance« z ilustracijami M. Gasparija in G. Birole, »Gornje mesto« Bogomira Magajne (ponatis), ter »Slovenska proza skozi stoletja«. Cankarjeva založba bo izdala tudi dva nadaljna zvezka »Izbranih del« Ivana Cankarja. Prevodi Prevodno književnost bodo letos obogatili med drugim tudi s temi knjigami: »Ognjeno telo«, v dveh knjigah (Branko Čopič), »Kurlani« (trilogija Mirka Božiča), Goethejev »Faust« v prevodu Voduška, peta knjiga »Izbranega dela« Puškina, »Pesmi« (Byron), »Američan« (Hcnry James), »Vino in kruh« (Silone), trilogija »Stella, Mary in Thalassa« (Jan de Hartoga), »Izpovedi« (Rousseau, I. in II. knjiga), »Poslednji dnevi Sokrata« (Platon) ter prevodi Iva Andriča, Scotta, Balzaca, Heineja, Hardya in drugih. Mladinske knjige Posebno poglavje med nameravanimi izdajami zavzemajo nedvomno mladinske knjige. Zato polaga založba Mladinska Prijateljsko srečanje treh sosedov POPRAVEK M ^i,rac^ naknadne zamenjave slike k c an u "Ivan Potrč — avtor našega no-vtga i Omana« v zadnji številki našega li-sta,s ki je trohnel, ni bilo čutiti pri hiši babice, čeprav je ta še živela; cele dneve je Prečepela s sklenjenimi rokami na posteči v kotu hiše, iz hrama na svetlo pa je Prihajala samo v poletnih dnevih, ko je bilo v hiši presoparno; vse dni in vse noči le premolila in klicala smrt, umrla pa ni. Pri hiši so gospodarile ženske; temu gospodarjenju SJ pri Hedlovih lahko rekel ^ i muljenje; kajti ženska mula in trma vele '' Pr'. tisto, s čimer so vse do-j ’ lllulile pa so se dekleta druga na '^ruRo, mati naje, vse tri pa na mater. Kar- 1 ,e.??ati storila, karkoli je rekla, nič ,ni 1 ° Pt> volji. Če se je nedeljsko popoldne zasedela pri žlahti in prišla na ve--er ramu, doma pa začela vzdihovati n sto ati: »V grob me boste spravile. . . grozne ženske ste . . . zaradi vas jih po-usam ...«, a so jo druga za drugo za- vračale: »Kaj pa lazite okoli? Doma bi sedeli in za nas rožni venec molili, bi vsaj malo prej v nebesa prišle!« Najmlajša, ki je bila najbolj samosvojna in najbolj odrezava, jo je na lepem vprašala, če je že pozabila, kako je bilo, ko je bila sama mlada. Takšna hudobija lastnih hčera je ženico vrgla; zaihtela je, si potegnila ruto na oči in pokrila z rokami obličje; vrgla se je na posteljo in zaspala, ne da bi se poprej razpravila; slekla se je šele sredi noči ali proti jutru, ko se je prebudila. V hiši se je začel tihi teden; niso se več ogovarjale, niti mati hčera niti hčere matere. Najstarejši, za katerega so vsi vedeli, da bo doma prevzel, jih je zaradi tega muljenja večkrat preganjal okoli hrama in preklinjal, da se je kar kadilo. Ta bi z leti hišo tudi prevetril, če ne prej. ko bi se ženske pomožile, vsaka na svoj konec sveta, tudi zato, kakor so rekle, da se ne bi nikoli več srečale — toda tega Hedla so Nemci aprila petinštiridesetega, kak dan pred koncem, ko so bežali, ustrelili, hišo samo pa zažgali. Storil je strašno in nečloveško smit. Nemci so ga zvezali, ga obesili za pete na gredelj vodnjaka ter mu prestrelili prsi in vrat. Vodnjak je stal komaj dva ali tri metre od hiše, tako da potem ni bilo mogoče nikoli zvedeti natanko, ali ga je pobralo zato, ker mu je stekla kri, ali pa je končal od sile, se pravi, od hiše, ko je ta zgorela. Grozotni zločin je bil zadnje, kar so Nemci prizadejali lju- dem, maščevali pa so se nad Hedlovim zaradi vojaka, ki ga je ustrelil pred hišo neki Štrafelov, na pol skrivač in na pol partizan; za zadnjega se je tudi izdajal. Ta strel je bil razen rekvizicij Štafelova edina akcija nad Nemci, takoj zatem je pobegnil. Z njim so se umaknile v bližnjo hosto tudi ženske, vsa tri dekleta in mati z njimi. Doma sta ostala samo starejši Hedlov in babica. Hedl je hotel Nemcem, ki so obkolili hišo, povedati, kdo je Nemca, ki je prišel pit vodo, ustrelil, toda Nemci ga niso poslušali. Na kratko so opravili in prav tako na naglo, kakor so prišli, so tudi odšli. Babico; ki je ostala v goreči hiši, so ljudje rešili, Hedlovo opečeno telo, brez las in v osmojeni obleki, ki je visela z obešenca, pa je ostalo Hedlci za večne čase strašen spomin na nemško soldaško pravičnost, ki je segla po sinu in po mladem gospodarju ter se znesla nad Štrafelovo partizanščino. Kmetica je videla v tem, pa tudi v smrti babice, ki so jo pokopali še istega aprila, kazen božjo; ta kazen božja pa je zadela Hedlovo družino prav zaradi deklet, ker so se, kakor so po vasi tudi govorili, vlačile s Štrafelo in ga pomagale skrivati. Takšne govorice je raznašala stara toliko časa, dokler niso prišle na uho Štrafeli in dokler ni prišel ta nad njo in ji zagrozil s pištolo, češ da bo še njo počil. Bilo je prve dni po nemškem koncu, ko je bil Štrafela mali bog v deželi in se je tudi ženil s starejšo Hedlovo. Stara, Hedl-ca, je bila do zadnjega lasu na glavi prepričana, da jemlje hčer, ker bi se rad po-lakotinil grunta, poslej, ko so ji spravili Francla, njenega nesrečnega otroka in ubogega martrnika. Prepričana je bila tudi, da so vse tri hčere krive, da je prišlo do te, zanjo tako grozne nesreče in izgube; Štafela je plesal okoli vseh treh. Do kraja se je sporekla z dekleti. A če se je doslej jezila nanje, se je poslej, ko je prišel Štrafela in v hramu s pištolo mahal nanjo, bala deklet in Štrafele. Obmolknila je, začela je z mulo. Po vseh teh nesrečah ji je ostal samo še en otrok, to je bil najmlajši pri hiši, Južek. Zabedela je nad njim ko starka nad prihranjenimi božjaki. Naj je počel, kar je počel, za nič na svetu bi mu ne rekla besede, samo če je zaslutila, da otroku godi, domačija pa je postala zanjo pekel. Hodila je okoli požganega hrama in pisano pogledovala po ljudeh, ki jih je Štrafelov posihmal veliki partizan, zmo-biliziral, da so mu spravljali hišo pod streho. »Čakaj, čakaj, tudi tebe, steklač, bo poiskalo!« je sikala predse in klicala prekletstvo nad nezaželenega zeta in nad hčere. Prekletstvo je hišo res tudi zadelo, vendar pa ni prizadelo Štrafele in njegovih treh strašnih žensk ... — zadelo je njo in tistega, ki ji je ostal in ki ga je imela edinega Še rada na svetu. Vse to pa se je dogajalo tako, kakor mi je moj sosed in nesrečni kamerad, ko se ZA GOSPODINJO IN DOM Nekoliko pomenka o krompirju Krompir imamo na mizi vsak dan. V primeri z mesom, maščobo, moko ima krompir majhno kalorično vrednost. Ker pa je v njem veliko škroba — ogljikovega hidrata — je zdrava hrana. Da obdržimo pri krompirju vso hranljivost, je najbolje, če ga kuhamo v sopari. Kolikor manj vode vsebuje kuhan krompir, toliko je okusnejši. Seveda ni vseeno, kakšen je krompir. V njem je namreč tudi solanin, ki je našemu zdravju škodljiv in njegova količina se pri starem krompirju znatno poveča. Če govorimo v procentih, tedaj ima navadno dober krompir 0,002% sola-nina, ki v tej količini ne škoduje. Nezrel, še zelen in pa star krompir vsebuje 0,06% solanina, kar je že zelo veliko in je često vzrok raznim obolenjem. Zato je nujno, da zelen in pa star krompir lupimo, ker je največ solanina ravno pod kožo. Krompir hranimo v temnem in suhem prostoru, ki ima stalno temperaturo 6—7° C. Krompir postane sladak že pri 4- 3 stopinjah, zmrzne pa pri — 3 stopinjah. Če je krompir sladak, tedaj ga prenesemo v toplejšo shrambo, da se umiri, kakor pravimo. Takemu krompirju zboljšamo okus, če ga pred uporabo namočimo ze nekaj ur v mrzlo vodo. Zmrznjenega krompirja pa na noben način ne smemo prenesti na toplo, ampak ga moramo ota-jati v mrzlem prostoru ali v vodi, ki smo ji primešali soli. Tako smo ga sicer rešili gnilobe in napravili užitnega, vendar pa ga je treba hitro porabiti. Krompir pripravljamo na vse mogoče načine. Da se ne razkuha, ga pristavimo v vrel slan krop. To velja zlasti tedaj, če hočemo servirati krompir v koščkih. Če damo v vodo lovorov list, bo krompir zelo okusen. Kar se tiče krompirjeve sola- M O D A te, je pač najvažnejše, da kuhan, olupljen in zrezan krompir takoj oblijemo z oljem, kis in čebulo pa dodamo šele neposredno pred serviranjem. Ko olupiš surov krompir, ga daj takoj v mrzlo vodo, sicer na zraku porjavi. Da pa ne bodo roke črne, ga lupi pod vodo. Krompir, ki ima že slab okus, pristavi v mrzlo vodo, in ko zavre, jo odlij, zalij z drugo, osoli in dodaj kumno. Če mesiš krompirjevo testo, pazi, da krompir ni preveč voden, ker bi v tem primeru morala dodati dosti več moke in testo bi postalo trdo. Če napravimo testo iz surovega krompirja, tedaj kuhamo pokrito v obilni slani vodi, nasprotno pa te- sta iz kuhanega krompirja ne pokrivamo. Krompirjevo testo mora vreti počasi petnajst minut; če si pa napravila štruklje in jih zavila v servijeto, moraš zavitek po desetih minutah obrniti. Krompirjevih jedi je v vseh kuharskih knjigah cela vrsta. V tej zvezi samo še droben nasvet: Če hočeš narediti zares dober krompirjev pire, vzemi za % kg krompirja, % litra vročega mleka in dve žlici masla. Zelo važno je, da je mleko zares vroče, če ne, krompir zakrkne. Če pripravljaš pire k mesu, ga lahko zabeliš s prepraženo čebulo; seveda k jabolčni omaki čebula ne gre. Jej počasi Premnoge bolezni izvirajo iz tega, ker prehitro jemo in preslabo žvečimo. Pogostokrat se zdravniki po tedne in tedne trudijo, da bi ugotovili, kaj povzroča bolniku bolečine v želodcu. Rentgenska preiskava šele dožene, da požira bolnik prevelike kose, ki jih potem želodec težko prebavlja. Če na hitro zmečete jed vase, Zadnjič smo pokazali model kostuma po letošnji pariški modi za pomlad. Tudi ta kostum iz svetle tkanine je iz pariškega modnega salona. Jopič je okrašen z ozkim temnim trakom, ki je na sprednjem delu ovratnika zavefean v čedno mašico. vam Kako popravimo plesnivo marmelado ? V marmeladi so začele delovati glivice plesni, ki so prišle iz zraka ali pa smo jih zanesli v shramba s kakim drugim okuženim živilom. Najbolje je, da tako marmelado prekuhamo. Od vrha prav pazljivo odstranimo vso plesen in hkrati tudi vso plast okužene marmelade. Marmelado denemo nato v čisto kozico. Primešamo ji še nekaj skladkorja. Vse skupaj naj vre kake četrt ure. Marmelade, ki je kisla, ni vredno prekuhavati. Najbolj priporočljivo je zamenjati kozarce, zato marmelado, ko je prekuhana, poberemo čisto v drugo posodo, ki pa mora biti dobro pomita in razgreta v pečici, da se razkuži. Marmelado denemo v kozarce še vročo. Da steklena posoda ne poči, jo postavimo na desko ali na večkrat zganjen suh prtič. Dalje ravnamo kot pri vsaki prvotno kuhani marmeladi. Napravimo milo za čiščenje madežev Odlično milo za čiščenje madežev lahko same napravimo takole: naribamo kos pralnega mila, ga denemo v stekleno posodo, prelijemo z amoniakom, dobro premešamo in zamašimo. Ko se milo čisto raztopi, dodamo še malo amoniaka, toda zmes mora ostati gosta. To tekoče milo bo odstranilo vsak masten madež in umazanijo z obleke, če z njim dobro zdrgnemo umazana mesta, nato pa izperemo v mlačni vodi. prvič nič ne zaleže, drugič pa ogroža vaše splošno zdravstveno stanje. Zlasti ljudje, ki jih poklic sili, da mnogo hodijo, bi morali še posebno skrbno paziti, kako jedo. Če grižljaj mesa dobro prežvečimo, ga tako pomešamo s slino, ki je tolikšne važnosti, da želodec laže predela zaužito hrano. Iz dobro premlete hrane želodec in črevesje vsrkata lahko vse redilne in Povešen, povečan in razširjen želodec PRAKTIČNI NASVETI Prerezana čebula ostane več dni sveža in uporabna, če prerezano ploskev namažemo z maslom. Kakao se ne sprime v kepe, če ga pomešamo s sladkorno sipo preden ga vsujemo v mleko. * Meso pravkar zaklane živali je največkrat trdo; če ga nakapamo s citronovim sokom in oljem 10 minut preden ga denemo v pečico, bo pečenka mehka in sočna. Jajčne jedi in omlete so rahlejše, če testu dodamo nastrganega krompirja, hranilne snovi. Hrana nam tako tudi mnogo več zaleže. je navadno posledica slabega žvečenja. Kakor hitro se bolnik navadi pravilno žvečiti in počasi jesti, se stanje izboljša in želodec dobi spet svojo normalno obliko. Če čutite po obedu ali po večerji bolečine v želodcu, skušajte drugi dan počasneje jesti in dobro prežvečiti vsak grižljalj. V večini primerov je le naša malomarnost kriva temu! ZDRAVSTVENI KOTIČEK O oslovskem kašlju Oslovski kašelj je zelo kužna, nevarna in mučna otroška bolezen. Za oslovski kašelj so otroci sprejemljivi že v prvem mesecu življenja. Po 14. letu se ta bolezen ne pojavlja. Čim mlajši je bolnik, tem manj je upanja na ozdravljenje: v prvem letu življenja pomeni oslovski kašelj zelo resno obolenje, ki terja med našimi najmlajšimi tudi smrtne žrtve. Pozneje je v tem oziru boljše, za starejšega otroka, nekako od 4. leta naprej je bolezen navadno bolj nadležna kot pa nevarna. Bolezen je zelo kužna. Prenaša se s kapljicami. Pri širjenju oslovskega kašlja je zelo važno dejstvo, da je bolnik najbolj kužen v začetku bolezni, to je v času, ko se bolezen še ni toliko razvila, da bi jo lahko ločili od navadnega prehlada. Zato tudi v primeru oslovskega kašlja otroka težko obvarujemo okužitve. Bolezen je dolgotrajna in je prava nadloga ne samo za bolnika, temveč tudi za njegovo okolico. Po okuženju je nekako 14 dni mir. Nato začne otrok kašljati. Ta začetni oslovski kašelj se v ničemer ne razlikuje od navadnega »prehladnega« kašlja. Medtem ko se »navadni« kašelj popravi, opazimo pri oslovskem kašlju, da otroku noče postati boljše, vedno bolj kašlja. Ko je tako kašljal kakih 14 dni. se izpremeni način kašljanja: med kašljanjem začne rigati, ne kašlja venomer, kor to dela prehlajen otrok, temveč v napadih. Takih napadov je lahko zelo veliko. Največ jih je ponoči. Pri napadu je otrok ves zaripel, vendar se kmalu popravi, dokler ga ne prime vnovič. Ti napadi se ponavljajo skozi mesec dni ali več, potem postopoma pojenjajo. Zdravljenje oslovskega kašlja je še vedno zelo težavno, čeprav so najnovejša zdravila, kot kloromicetin in aureomicin. precej uspešna. Proti komplikacijam, kot je pljučnica, se z modernimi zdravili lahko uspešno borimo. Ker oslovski kašelj sam ne povzroča vročine, pomeni vročina za časa te bolezni komplikacijo in to navadno pljučnico, ki je v zvezi z oslovskim kašljem skrajno nevarna. V takem primeru spada otrok takoj v bolnišnico: Otroka z oslovskim kašljem imamo čim več na svežem zraku. Ker po napadu navadno bruha, ga moramo nekaj minut po napadu nahraniti, da nam ne izgubi preveč teže. V bolniški sobi ne pometamo, temveč brišemo prah z vlažno krpo, ker prah, ki ga dvigamo pri suhem pometanju, draži na kašelj. Hrana naj bo kašasta, brez drobtin, ker slednje tudi dražijo na kašelj. mu je nekega dne jezik razvezal, začel pripovedovati ter mi potem v dolgih kaz-nilniških nočeh, ko se nobenemu ni ljubilo spati, tudi vse do konca povedal. Zadnje, kar je bilo zanj najhuje, ga je zadelo tu, v kajhi; a za to smo zvedeli šele, ko ga ni bilo več med nami. Pa tudi do tega je moralo priti, in bogve, zakaj je bila še ta zadnja nesreča zanj dobra. Godilo in zgodilo pa se je tako ... — toda Hedl je začel, ko po navadi, s preklinjanjem. II — Tako, viš, prekleto, je bilo pri nas, narobe, da huje biti ni moglo! Lahko bi prišel hudič in me premotil. Kaj drugega se ni moglo zgoditi. Samo zaradi njih, prekletih, samo zaradi žensk sem tu, ah, preklete! — Zazijal se je proti mrežam, skozi katere je nedeljskega popoldneva zagledal žensko, a s takim nasršenim, užaljenim in jeznim pogledom, da sem v temi občutil divji lesk oči. — Lahko bi bilo vse drugače, lahko bi s začelo s Tuniko, toda Tunika je tisto zimo komaj končala Šolo, jaz pa sem mislil, da ne morem počakati. A zdaj, viš, je tako, da mi vedno bolj hodi|o po glavi kamenščnice!1) >) bele hrustave češnje Mlado leto je bilo mimo in kamenščnice pod hramom so že zdavnaj zazorele, a jih tisti čas še nismo obrali; imeli smo preveč dela s hramom. V večerko2) so tesarji potegnili zadnje šperovce na hišo, pribili smrekco na ostrešje in začeli z likofom. Nosil sem pijačo iz kleti, jabolčnico ali tuklo,*) kakor pravimo pri nas pijači, in pridno nalival. Dedje so se po malem na-pijali in se huje in huje režali, ženske so se nekaj mulile. Blo je ko po navadi pri hramu in jaz sem se malo napil, do kraja pa se je nacedil Štrafela. A ko se je napil on, je mislil, da mora biti pijano vse, kar je pri hramu, tudi domači in tudi ženske. »Liza!« je poklical ženo, mojo sestro, ki se je pokazala na pragu. Ta se ni zmenila. »Liza!« je ponovil, glasneje in nevoljno. »Kaj bi rad?« se je obregnila. »Pridi, boš pila!« Prišla je po treskah na pocjah,4) s svojim napetim trebuhom, sedla na stolico, na kateri so ležali na pol obtesani vršiči, in prekrižala roke. Štrafela ji je nalil pijače in stegnil roko. »Na, pij!« Segla je po kozarcu, dvakrat pocrnrk-nila in izpila. pozno popoldne ») jabolčmica iz sadja, stolčena v pejici ■<) podstenje (pri hiši ob zidu) Mene je vedno jezilo, kako ga je ubogala ta ženska, ki je bila drugače trmasta do vseh domačih. Ko da bi ji pri Štrafeli pamet nehala. Jezil sem se na sestro, Štra-felo pa sem skorajda sovražil. Bilo je, ko da bi ji Štrafela zavdal, ko če bi kača žabo uročila; vse je storila, kar si je zamislil. A ne samo, da je zanj vse storila, tudi rekla mu ni nobene, naj je počenjal, kar je počenjal, tudi takrat ne, če je bilo kaj zavoljo matere. Tako je bilo tudi to večerko. Prišli so mati od nekod, najbrž iz gorice za hramom, imeli so ilovko na obutvi. Komaj jih je zet zagledal, že se je zapičil v njih. »Hej, Hedlca, pridi, likof pijemo!« Tudi mati, kot prej sestra, se niso zmenili. Pobrali so tresko, dvignili nogo na hlod in začeli strgati ilovko z obutve. »Hedlca?!« Štrafela jih je znova poklical, na moč trezno in kolikor se je le dalo z mirno krvjo, skorajda potiho. A mati se tudi zdaj niso zmenili, ko da bi Štrafele sploh ne bilo pri hramu. Predejali so drugo nogo na hlod, si še to ostrgali, se zravnali, zagnali tresko proč in odšli proti hramu, v katerem smo takrat že kuhali. Mislil sem, da ne bo nič; da bodo mati odšli in da bo zet nagibal ročko s tesarji ko doslej. Toda Štrafela je imel ta dan svoje muhe. »Hedlca!« Zavpil je in stekel po treskah. Postavil se je na prag, pred prikletna vrata, se oprijel zadaj za hrbtom za podboje, ko da bi hotel zagraditi materi pot v priklet ter jih nagovoril z zahripanim glasom, ki se je od same togote tresel: »Mati, pijačo imate tam!« Poslanjal sem se na stolici,5) zdaj pa sem se zravnal. Mati in Štrafela že cele kvatre nista govorila, ogibala sta se drug drugega, ko da se ne bi videla. Tudi tesarji so nehali z južino. Mati so malo postali, ko so ga zagledali takšnega pred vrati, zatem pa so se že zagnali proti vratom. Prijeli so z obema rokama za zetovo pravo roko, da bi jo odtrgali od podbojev in da bi odšli v hišo. Štrafela se je krepko oprijel. Zdaj so hoteli mati v hišo pod njegovo roko, a Štrafela jim je s kolenom zagradil odprtino pod roko. Tako mati niso mogli v hišo. Odstopili so korak, niso si znali pomagati, kaj naj storijo, zatem pa so stisnili roke v pesti, jih pomoleli daleč naprej pred sebe in nazarensko naglas in zasigano zavpili: »Ti, steklač, ti boš meni v hišo branil?« Bil sem ves na iglah, bal sem se, da jih bo treščil, a mati so znenada spregovorili. »Tak, nimate priraščenega?« jih je pobaral Štrafela, malo počakal in se začel smejati. s) lesena tesarska štirinožna podloga (konji (Nadaljevanje sledi) NAPREDNIH GOSPODARJEV OREJUJE SEKRETARIAT SLOVENSKE KMEČKE ZVEZE sLukaj goveja živina letos ne uspeva Pred kratkim je stavil F. W. naslednje, letos splošno zanimivo vprašanje: „Živina je moja eksistenca, od nje moram živeti s svojo družino. Zato hočem predvsem dvigniti živinorejo na višjo stopnjo kakor je tukaj v naših gorskih predelih. Celo zimo po-kladam goveji živini samo seno, slame sploh nič. Poleg sena dobijo živali še vsak 3. dan krmilno apno in živinsko sol. Kljub temu pa se mi zdi, da uspeh ni tak, kakršen bi moral biti. 12 glav goveje živine požre dnevno ca. 180 kg srednje dobrega sena, kar predstavlja vrednost S 108.—. S krmljenjem imam vsak Jan 4 ure dela, d S 5.—, je S 20.-. Skupno povzroči reja živine ca. S 128.— stroškov Dnevni prirastek v hlevu bi moral znašati najmanj 15 kg, drugače stroški niso kriti. Testa prirastka pa ne dosežem. J?diT-- dL 1 k* mo’e&a sen* ™ gr prebavljivih beljakovin in 400 škrobnih enot. - temJ™em ^obi 1 govedo s povprečno 15 kg sena 900 gr beljakovin in 6.000 škrobnih enot. jato vprašam, kakšno razmerje mora biti med 'eljakovmami in škrobnimi enotami, da bo kravi s 500 kg teže za vzdrževalno krmo. za vsak liter mleka pa še mlada živina pa bi potrebovala: s 6 meseci starosti (175 kg) z 9 meseci starosti (240 kg) z 12 meseci starosti (280 kg) z 18 meseci starosti (365 kg) f 24 meseci starosti (430 kg) Pitovna živina — mlada Pitovna živina — stara Iz te primerjave vidiš tudi že prvi vzrok zakaj s tvojimi krmilnimi obroki nimaš uspe-Take količine sena govedo namreč ne moja živina bolje uspevala. Prosim za točno pojasnilo ter za navodilo, katero beljakovinsko krmo naj v primeru potrebe dokupujemC Ne samo F. V., temveč skoroda vsak kmetovalec ugotavlja, da pri letošnjem krmljenju samega sena živina ne uspeva tako, kakor običajno. Zato bo tudi pojasnilo, ki je namenjeno F. W., splošno koristno. Da ob takem krmljenju svoje goveje živine nimaš zaželjenega uspeha, ti radi verjamemo. Beljakovine in škrobne enote lanskega sena si vzel absolutno previsoko. Lansko seno je bilo v povprečju slabo in nima več ko 20—25 gr beljakovin ter 200—250 škrobnih enot v kg. Lansko deževno vreme je travo samo napihnilo in nikakor ni bila v stanju nabrati toliko hranil v sebi, kakor jih nabere v normalnih letih. Pa še to, kar je nabrala, je šlo pri sušenju vsled dežja do velike mere v zgubo. Poleg tega sodimo, da tvoje travnike ne sestavljajo najboljše trave in detelje in da gre tudi pri tebi za povprečne kmečke travnike z obilo zelišč in manjvrednih trav. Ob tako dani krmilni vrednosti sena bi moral n. pr. dati: žival, ako ti mora požreti povprečno 15 kg sena na dan. Posledica tega bo verjetno tudi pri tvoji živini ogromen vamp in slaba prebava krme. Kakšna naj bo sedaj tvoja začasna rešitev, da prideš do boljšega uspeha? Edini izhod je dokup beljakovinske krme, da bi nadomestila beljakovine, ki jih živini s senom ne moreš dati. Najcenejše beljakovine v smislu našega nedavnega članka v Obvestilih bi kupil v tropinah zemskega oreha (Erdnusskuchen), ki stanejo okoli 2.75 šil. za kg. Ako bi dajal dnevni obrok sena kakor sledi, bi potreboval na dan: sena kg beljakovinah po škrobnih > kg sena kg sena 11—13 11—13 2— 2.5 1 13—16 10 17—21 11 18—22 12 18—22 12 18—22 12 35—45 18 32—40 20 molznice: vzdrževal, krma 13 za liter mleka — mlada živina: 6 mesecev stara 5 9 mesecev stara 7 12 mesecev stara 9 18 mesecev stara 12 24 mesecev stara 12 tropin dkg ca. 12 stroški m. 0,33 ca. 35 0,96 ca. 55 1,50 ca. 55 1,50 ca. 45 1,25 ca. 35 0,96 more prebaviti. Drugi vzrok pa je brez dvoma v tem, da ti pri zimskem krmljenju manjka sočne in beljakovinske krme. Prehudo je za Za pitanje govedi pa bi prišle potrebne beljakovine verjetno predrage, ker bi jih potreboval v tvojem primeru ca. 1,3 kg na dan in to znaša S 3.60. Krmljenje ostalih tropin ali otrobi pa bi prišlo še dražje. Pripominjamo Da izrecno, da je to le zasilna rešitev. Ako hočeš od živine izbiti, kar res potrebuješ, je po zunanji oceni kmetije brezpogojno potrebno: Ko/ bomo lotos soj ali za bvmo? Pridelek deteljnega in lucerninega se-^nena je bil lani v Zapadni Evropi zelo ni-ZC a 231:0 letos težko dobiti našemu podnebju odgovarjajoče seme. Po poroči-j u]nalski borzi lahko sodimo, da bo-j eTe )na m lucernina semenja silno aga. Zaenkrat navajajo semenarne na-> e nje cene: črna detelja avstrijskega in francoskega izvora 55,— do 60.50 šil., lu-cerna istega izvora pa 49.50 do 54.30 šil. za kg. To pomeni, da bo za hektar površine potrebno seme stalo: orna detelja (20 kg) S 1.100 do 1.210 lucerna (32 kg) S 1.584 do 1.744 nokota , (15 kg) S 675 do 743 , Te cene, ki pa se utegne še povišati, se bo brez dvoma marsikdo ustrašil. Toda to ne bi bilo najhujše, saj sta črna detelja in nicerna tudi ob tej ceni še najcenejši beljakovinski rastlini. Hujše je to, da bo se-n*ena sploh primanjkovalo. Zato je zelo na mestu, da že sedaj mislimo na eventualno potrebni izhod — na setev drugih Krmnih rastlin, ki nam bodo po hektarju Površine dale vsaj približno enako beljakovin, kakor bi jih dale detelja in lucerna. Od rastlin in mešanic, ki gredo več let in ki pridejo v poštev, vzemimo v primerjavo: semena kg/ha deteljnotravna mešanica: a) za lahke zemlje b) za težje zemlje travna mešanica: a) za lahke zemlje 37 b) za težje zemlje 35 cena v šil. ca. beljakovin v senu p° ha po ha na leto 27 25 970—1.134 1.015—1.118 1.259—1.395 1.215—1.330 427 kg 427 kg 360 kg 360 kg V primerjavi s tem pridelkom beljakovin pa nam dasta v senu: detelja ca. 525 kg in lucerna ca. 800 kg beljakovin na hektar. Ob tej primerjavi in v primeru, da bo tudi za deteljnotravno mešanico težko, nastane seveda vprašanje, če ni morebiti bolj pametno, da zasejemo letos namesto lucerne, detelje ali deteljnotravne mešanice kakšne druge enoletne rastline, predvsem na beljakovinah bogate metuljnice. Kot take bi prišle v poštev: oves (45 kg) z grašico (80 kg) in njivskim grahom (60 kg), ki je zrel za košnjo sredi junija in za katerim sejemo začetkom avgusta ozimno grašico (80 kg) z ržjo (60 kg) ali z laško ljuljko (10 kg). Namesto ozimne grašice seveda lahko sejemo tudi druge mešanice, ki nam dajo še jeseni pridelek. To bo prišlo v poštev predvsem tam, kjer imamo silose in kjer jesenski drugi pridelek krme lahko kisamo. S tako dvakratno mešanico pridelamo na hektar površine: ovsa z grašico in grahom (kot seno) 40 q ter krmne mešanice za silažo 200 q ali krmnega ohrovta (Markstammkohl) 300 q ali ozimne grašice z laško ljuljko oz. z ržjo ali pšenico (kot seno) 45 q ca. 276 kg beljakovin ca. 510 kg beljakovin ca. 540 kg beljakovin ca. 540 kg beljakovin Možnosti kombinacij za setev po ovsu z grašico in grahom je seveda več. Vprašanje, na katerega trenutno še ni mogoče odgovoriti, pa je: Kako bomo z naj- manjšim delom in najmanjšimi izdatki dosegli največ beljakovin? (bi) Ihof. ing. Vinko Sadar: Izkoristimo slednjo možnost za večji in boljši pridelek krme (Predavanje na kmetijskem visokošolskem tednu SKZ) (7. nadaljevanje) V manj ugodnih krajih sejmo pravilno vrsto -ucerne, pa bo najbrže šlo tudi brez mešanice. ’ glavnem razlikujemo dve vrsti lucerne: Modro *n pisano. Modra je za tople, ‘uhe lege, pisana pa za hladnejše. Modra dela globoke korenine, pisana pa požene mnogo Krepkih stranskih korenin, zato uspeva tudi -aa plitvejših tleh. Zelo znana pisana lucerna !? stara frankovska pisana lucerna. V Nemči-I1 močno priporočajo staro nemško sorto Ost-!^at. Ta je zelo skromna in se hitro prilagodi. -a tukajšnje kraje priporočajo dve francoski ^na tek ie sorta ”^e Pu*ts“. 19a lucerna dobro uspeva, je potrebno poleg p^rcznega semena tudi to, da zemljo dobro fnnPr^°, da izdatno gnojimo s fosforom ...L -a 'Jem, da pravilno sejemo, oskrbujemo in 1 abimo luccrn/i in A. ___’ OUJ^IIIU, VJOrVA UUJV.1A11F Ali /v31? mcerno in da zatiramo vse škodljivce. •iIab,.mUCerna °dreče, ne iščimo vzroka le v 1 j sernenu, vzr°k je lahko še drugje: na ie ‘v Sn'i0 ,z‘t0 Prenizko kosili, zakaj lucer- morda je^ju0? ZC'° oWutlj!va. za kojnj0; ostalo na njivi PreSosto al’ >c Predolgo NalbolJT1jejedrrda PTa‘° apna' , Cah, ki smo iim f 'eT° UCern° P,° 0kepaT.1“ zorjemo že jeseni Ti 'C Zen?1,° dobro založena fc °' l ^ T™ c"' 1 jen je v tleh. losforom- kl pospešuje živ- Konekamp priporoča za pašo in košnjo to-le mešanico z lucerno: 12 kg lucerne, 6 kg pasje trave, 3 kg bele detelje. Prvo leto je v posevku 70°/o lucerne in 30°/o pasje trave. Tedaj le kosijo. Drugo leto pa tudi pasejo. V posevku je tedaj že 50% pasje trave, 30% lucerne in 20—30% bele detelje. Tretje leto tudi pasejo do kraja leta. Tedaj pa njivo preorjejo. Ko spuste živino na pašo, mora biti mladi posevek visok 20—35 cm. Na glavo velike živine odmerijo le 1 ar tega njivskega pašnika, torej 10 arov za 10 glav velike živine. To površino razdelijo v 10—12 čredink (pregraj). Živina se pase na dan le 3 ure zjutraj in 3 ure popoldne, skupaj 6 ur. Ostali čas preživi živina v hlevu. Tudi pri lucerni je najvažnejše gnojenje. V sak cent Thomasovega fosfata poveča na ha lucerne pridelek beljakovin za 1.4 q, kar bi zadostovalo za 2.200 kg mleka. Lucerna je intenzivna rastlina, zato potrebuje intenzivno gnojenje in rabo, ki vse to mnogo bolje poplača kot ostale krmne rastline. Ce sejemo lucerno po žitu, ji dajmo malenkost gnoja. Sicer pa ga na splošno ne potrebuje. Dušika ni treba dati. Preveč gnoja ni dobro, ker sc tedaj razpase plevel. Ko je rastlina 3 mesece stara, se že sama preskrbi z dušikom. Najvažnejše je gnojenje s fosforno kislino in s kalijem. Teh dveh hranil izpije lucerna mnogo iz tal in sicer na leto 60—90 kg fosforne kisline, pri 3 letni rabi torej 180—270 kg fos-fora na ha. Da krijemo ta primanjkljaj, moramo gnojiti s 6—18 q Thom. fosfata. Kalija izmolze lucerna iz tal v svojem življenju 170 do 187 kg na ha. Povrnemo ga zemlji, če gnojimo s 5 q 40%-ne kalijeve soli na ha. Važno je še apno. Lucerna potrebuje toliko apna kot grah in trikrat več kot krompir in celo 10 krat več kot rž. Če je pH pod 6, moramo dvakrat apniti. Najbolje je, da izdatno pognojimo na zalogo že rastlino, ki raste pred lucerno, in sicer damo 8—15 q na ha Thom. fosfata, 5—8 q na ha 40%-ne kalijeve soli in 20—30 q na ha žganega apna ali 40—50 q na ha laporja. Dušika pa damo le malo (kakih 50 kg) in le tedaj, če lucerna spomladi slabo raste, da ji pomagamo iz prve zadrege. Med rastjo pa lucerni še prignojimo s fosforom in kalijem in sicer damo na vsakih 20 q pridelane suhe lucerne 150 kg Thom. fosfata in 100 kg 40%-ne kalijeve soli. Ziirn priporoča dati lucerni več kot 600 kg na ha Thom. Sulfata in več kot 400 kg kalijeve soli na ha. Gnojnica po vseh pravilih ne spada na lucerno. Kljub temu jo v Švici močno zalivajo z gnojnico in dosegajo lepe uspehe, ker je v gnojnici obilo kalija. Švicarji si to v vlažnem podnebju lahko privoščijo. Mi v suhih krajih tega ne smemo storiti. (Se nadaljuje) 1. da urediš intenzivna pašičša (glej članek prof. Sadarja v Obvestilih); 2. da seješ iueerno, deteljo ali deteljnotravno mešanico za zimsko krmljenje; 3. da si urediš 2 silosa, a 40—50 m;! prostornine, kjer boš v enem siliral ovenelo travo in pridelal ceneno beljakovinsko krmo za zimo, v drugem pa silokoruzo. O svem tem pa je potrebno, da se dokončno pogovorimo spomladi na licu mesta. PRAVNE ZADEVE V PRIMERIH Kaj je moje, je moje — pa ne zmiraj! II. V prvem članku smo omenili razne možnosti, da tudi država sama po svojih zastopnikih, lastnim državljanom kaj odvzame — na podlagi zakona seveda. Med vojno ali revolucijo si stranka ali država in vlada, ki zmaguje, to pravico tudi brez zakona jemlje, ker sama dela nove zakone. V zgodovini to ni nič novega. Že v starem veku se je to godilo in čitamo o tem celo v bibliji. Sicer pa so zlasti v srednjem veku cesarji, knezi, vojvode, cerkveni knezi in opati itak razpolagali z lastnino svojih podložnikov, kakor s svojo. Najvišja posvetna gosposka je darovala zemljišča, in vse, kar je stalo na njih, nižji gosposki ali cerkvi, le-ti pa so zopet z vsem tem barantali po mili volji. To se je potem več ali manj spremenilo v 19. stoletju, popolnoma pa šele v 20. stoletju (četudi ne povsod) in je danes odvzem lastnine nemogoč, razen na podlagi kazenskih predpisov, to se pravi zaplembo premoženja, in razen na podlagi posebnih zakonov proti odškodnini! Razlastijo se torej sedaj po posebnem predpisanem postopku in proti odškodnini samo tiste stvari, ki jih zakoni posebej imenujejo. Najbolj natančno je izveden ta postopek v zaJkonu o železnicah, ki velja kot nekak vzorec načelno tudi za druge slične razlastitve! Predvsem se mora vedno najprej ugotoviti potreba za razlastitev zahtevane stvari, kajti v tem oziru najdejo mogoče še druge možnosti in ni vsak projekt dober in potreben. Zaradi tega naj se za take razlastitve ne zanima samo soseščina in občina, ampak tudi poslance naj se opozori na kake krivične slučaje. Ko je potem ta potreba končno dognana, nastane vprašanje, kaj se naj lastniku odvzame, ker gre tudi v tem oziru marsikateri projekt predaleč. Odvzame pa se lahko zemljišče s stavbami vred, vodni tok, vrelec ali studenec, razne zemljiške ali stavbene pravice itd. Ali pa se hiša in zemljišče lahko tudi obremeni z raznimi servituti. Lahko se napravijo čez zemljišče razne poti in steze, vodni toki pri regulaciji potokov in rek ali se razlašča posebno pri gradnjah vodnih elektrarn in zajezitvah, ko nastanejo celo nova jezera na škodo druge lastnine. Na hiše se pritrjujejo elektrovodi, postavljajo sredi njiv in pašnikov elektro-stolpi. To potem niso več razlastitve, ampak obremenitve, ki večkrat motijo prejšnje gospodarstvo. Večkrat velja to samo začasno, če je pa trajno, se sme tako breme tudi vknjižiti na zemljišče lastnika. Če traja taka zemljiška uporaba od začetka obratovanja več kakor šest mesecev ali nastane po začetku obratovanja in traja pozneje več kakor dve leti, more lastnik zahtevati, da se mu hiša ali zemljišče popolnoma odkupi. Za vsako razlastitev lastnine in obremenitev se mora plačati pravilna in pravična odškodnina, ki se mora ozirati ne samo na vrednost odvzete stvari, ampak tudi na zmanjšanje vrednosti, ki je nastalo lastniku pri ostali lastnini, ki je mogoče zaradi tega sedaj v celoti manj vredna. Škodo pa trpijo pri takih prilikah lahko tudi užitkarji, najemniki ali drugi upravičenci na svojih pravicah in ne samo neposredni lastniki. Tudi ti se morajo torej poklicati k obravnavam in ne samo glavni lastnik, ali pa morajo sami od sebe pristopiti, da varujejo svoje pravice. O tem jako važnem postopku pa prihodnjič. Seveda je nemogoče, obravnavati v teh člankih vsak slučaj posebej. Treba pa je, da ljudje poznajo važnost in si znajo pravočasno pomagati. Karntner Heimatwerk otvoril novo trgovino Dunajski mednarodni velesejem od 13. do 20. marca 1955 Moda, luksus, gospodinjstvo, vsakdanje potrebščine / Tehnika, stroji, orodje / Kmetijska in gozdarska vzorčna razstava, prikaz živinoreje / Živila in nasla-dila, pokušnja vin / Razstava »tehnika v gospodinjstvu« / Sejem izumiteljev. Posebne razstave: »Poleti v vesoljstvo danes in jutri« — »Razstava koristnih vozil in dvokoles« — Camping Dnevno tri modne revije v velesejemski palači Na železnicah in autobusih za 25 % znižana voznina. Velesejemske izkaznice pri deželnih zbornicah za obrtno gospodarstvo, pri deželnih in okrajnih kmetijskih zbornicah in pri tozadevno z izveski označenih prodajalnicah Dunajski velesejem bo vedno obsežnejši Zadnji ponedeljek je deželni glavar Ferdinand Wedenig otvoril nove prostore „Koroš-kega doma“ v bivši hiši „Zum goldenen An-ker“ v Celovcu na vogalu Gosposke ulice. Koroški deželni glavar je ob tej priložnosti poudaril pomen ustanove „Karntner Heimat-werk“, ki ima poglavitni namen, da ohranja in oživlja domačo kulturo dežele. Kulturni referent koroške deželne vlade dvorni svetnik dr. Otmar Rudan pa je v svojem govoru opisal dosedanje uspehe te ustanove, ki je kljub kratki dobi svojega obstoja napravila veliko delo, ki je bilo do sedaj zanemarjeno v deželi, medtem ko v drugih deželah te ustanove obstojajo že dalj časa. Po teh govorih je dr. Koschier prikazal nekaj originalnih narodnih noš, predvsem pa novo ustvarjene noše, pooblikovane po starih, ki naj bi bile v bodoče praznične noše posameznih dolin. Za doline, kjer ni znanih originalnih noš, so ustvarili celo nove, tako, da obstoja skoraj za vsako dolino Koroške posebna noša. Prav tako je prikazal posebno slavnostno nošo za ženske, ki naj bi bila enotna za vso deželo in sicer za podeželje in za mesta. V nadaljevanju je g. ing. Steiner prikazal Atomske eksplozije v Nevadi V puščavi ameriške zvezne države Nevade je v torek minulega tedna eksplodirala druga, minuli torek pa tretja atomska bomba v vrsti poizkusov v letu 1955. Eksplozije, ki so jih opazovali v 120 km oddaljenem Las Vegasu, kakor tudi v 380 km oddaljenem Los Angelesu, so sličile blisku oranžne barve. Eksplozijam je prisostvovalo okoli 200 vojaških opazovalcev, za katere so bili izkopani jarki kakih 4000 metrov daleč od odstrelilnega stolpa. RADIO CELOVEC Dnevne oddaje razen ob sobotah in nedeljah: 5.30 Začetek oddaje — 5.50 Kmečka oddaja — 6.00 Glasbeni pozdrav — 7.00 Jutranji koncert — 7.55 Marsikaj zvenečega — 9.00 Pozdrav naite — 10.00 Roman za ženo — 10.10 Medigra — 10.15 Šolska oddaja — 10.45 Mali koncert — 11.00 Šolska oddaja — 11.20 Medigra — 11.25 Šolska oddaja — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.02 Pestro namešano — 13.00 Opoldanski koncert — 13.45 Objave — 13.55 Slovenska poročila im objave — 14.25 Specialno za Vas — 15.00 Šolska oddaja — 17.00 Kulturne vesta — 17.30 Popoldanski koncert — 18.00 Radio nasveti — 19.55 Lokalna poročila — 00.05 Nočna oddaja. Poročila dnevno: 5.45 , 6.45, 7.45, 12.30, 16.45, 19 45. 22.00. 00.00. Sobota, 5. marec: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. Športni obzornik (slov.) — 11.00 Za dobro voljo — 14.35 Pozdrav nate — 15.20 Kulturno zrcalo tedna — 15.35 Domovinski zvoki — 16.20 Kličemo mladino — 18.00 Iz parlamenta — 18.30 Za delopust (slov.) — 20.15 Vesela oddaja. Nedelja, 6. marec: 7.25 S pesmijo pozdravljamo in voščimo (slov.) — 8.00 Kmečka oddaja — 11.30 Domači koledar za mesec marc — 12.45 Zrcalo gledališča — 13.45 Ura jagrov — 14.30 Otroški oder — 15.00 Pozdrav nate — 17.00 Plesna glasba — 18.30 Šport — 20.15 Vedra oddaja. Ponedeljek, 7. marec: 14.00 Za našo vas (slov.) — 15.45 Knjižni kotiček — 16.30 Valčki — 18.45 Koroške narodne (slov.) — 20.05 Šlagerji — 20.50 Kaj pričakuje mladina. Torek, 8. marec 11.20 Za dobro voljo — 14.00 Zdravniški vedež. Sem šel, sem še! čez gmajnico... (glasbena oddaja) (slov.) — 15.30 Zabavna glasba koroško domačo obrt in sicer tkanine in pa železnine, ki jih oblikujejo naši domači umetniki. „Ta domača obrt," je dejal dalje, „daje 300 ljudem življenjsko eksistenco". To ustanovo je brez dvoma pozdraviti in je prav, da je dobila, do sedaj le v skritih prostorih muzeja, krasne prostore z desetimi izložbami na prometni ulici. Pogrešali pa smo tako v govorih, kakor tudi potem v prikazovanju, da na Koroškem živita dva naroda in da ima prav naš narod ohranjenih še mnogo svojih domačih pristnih kulturnih vrednot, ki krasijo naše domove in ki jih občudujemo ob še živih šegah in navadah ob naših praznikih in žegnanjih. Šele, če bo „Koroški dom" nepristransko upošteval tudi to dejstvo, bo postal resnični posrednik stare domače koroške kulture za vso deželo. Britansko ljudstvo za koeksistenco London. — Večina Britancev ne veruje v vojno. To je dognal tako imenovani Gallupov institut, ki je na tozadevno vprašanje dobil 59°/o odgovorov, da Za-pad lahko mirno živi s Sovjetsko zvezo. 22% volivcev meni, da utegne priti do vojne, 19% pa jih koleba med eno in drugo možnostjo. Jugoslovanska armada razstavlja v Egiptu Kairo. — Teden dni je bila sedaj v egiptovskem glavnem mestu odprta razstava Jugoslovanske ljudske armade. Vzbudila je veliko zanimanje med Egipčani. Te dni bodo razstavo prenesli še v drugo največje mesto v Egiptu, Aleksandrijo. — 15.45 Novi poklici — 19.15 Velika šansa — 20.05 „Plašč“, glasbena drama. Sreda, 9. marec: 14.00 Uštnejša ja ni . .. (slov.) — 15.30 Za vsakega nekaj — 15.45 Otroška ura — 18.45 Za ženo in družino (slov.) — 19.30 Glasbena posebna stran — 20.05 Orkestralni koncert. Četrtek, 10. marec: 11.25 Nesreče v gospodinjstvu — 14.00 Razvojne črte slovenske proze. Literarna oddaja (slov.) — 15.45 Koroški umetniki in njih dela — 18.30 Tukaj govori UNESCO 18.45 Kmečka oddaja — 19.30 Philips revija — 20.05 Pri nas doma — 20.45 Operni koncert. Petek, 11. marec: 14.00 Trdi orehi (Zanke in uganke za našo mladino) (slov.) — 16.00 Komorna glasba 18.45 Za vesele ljudi (slov.) — 19.15 Zgrabi srečo — 20.05 Slušna igra — 21.20 Glasba iz vsega sveta. RADIO LJUBLJANA Dnevne oddaje razen ob nedeljah: 5.00 Dobro jutro, dragi poslušalci — 6.30 Pregled tšlska — 7.10 Jutranji orkestralni spored — 7.30 Gospodinjski nasveti — 7.40 Zabavna glasba — 11.00 Radijski koledar — 12.00 Kmetijski nasveti ali kmetijska univerza — 12.45 Zabavna glasba — 13.10 Opoldanski koncert — 14.10 Melodije za razvedrilo — 15.15 Lahka glasba — 16.10 Utrinki iz literature — 16.30 Želeli ste — poslušajte! — 19.00 Radijski dnevnik — 23.00 Oddaja za tujino. Poročila dnevno: 5.05, 6.00. 7 00, 12.30. 15.00, 17.00, 22.00. Sobota, 5. marec: 11.15 Pisan drobiž za pionirje — 12.10 Pohorski fantje pojo in igrajo — 13.00 Okno v svet — 17.10 Glasbene uganke — 18.00 Jezikovni pogovori — 18.15 Pesmi za naše male — 18.30 Zanimivosti iz znanosti in tehnike — 20.00 Pisan sobotni večer. Dunajski pomladanski velesejem je pred vratmi. Marljivo dokončavajo še zadnje priprave za to veliko in obsežno gospodarsko prireditev. Pripravljalnih del tudi niso mogle ovirati pogoste snežne padavine na Dunaju, ker hoče vele-sejmska družba izpolniti zastavljene načrte in v polni meri ustreči razstavljalcem in velesejemski publiki. Načelo je, da velesejem ni omejen samo na ozek krog trgovinskih interesentov, temveč razstava, ki naj pritegne široke plasti obiskovalcev in s tem doseza močan propagandistični učinek. V tem smislu presegajo letošnje priprave že sedaj vse, kar so dunajski velesejmi doslej nudili. Na vključeni mednarodni razstavi vozil in dvokoles bodo tvrdke motornih koles, vesp in mopedov močno zastopane. Vozila in kolesa bodo razstavljena na področju Pratra v »hali narodov«, za težka vozila pa je še 1000 kvadratnih metrov na prostem na razpolago. Mladino bo po- Minulo nedeljo je ob sicer meglenem vremenu, a dobrih snežnih razmerah Smučarska sekcija Slovenske fizkulturne zveze priredila svoje letošnje tekmovanje za zvezino prvenstvo v alpskih disciplinah. V istem okviru pa so bila tudi izvedena društvena prvenstva za Št. Janž in Bilčovs. Ker iz tehničnih razlogov ni bilo mogoče izvesti tekmovanja v alpski kombinaciji, je tekmovalno sodišče odločilo, da se tekmuje v dveh zaporednih tekih veleslaloma. Tradicionalna proga s Št. Janških Rut v Št. Janž je bila tokrat zaradi dveh tekov nekoliko skrajšana in s tem tudi izločen sicer ne najtežji, pač pa za tekmovalce najnevarnejši del proge. Nedelja, 6. marec: 8.15 Domače pesmi — 9.00 Otroška predstava — 10.00 Družinski pogovori — 12.10 Slovenske narodne — 13.00 Pol ure za našo vas — 13.30 Želeli ste — poslušajte — 17.00 Prežihov Voranc: Ljubezen na odoru — 20.15 Večerni operni koncert. Ponedeljek, 7. marec: 11.15 Šolska ura za višjo stopnjo — 13.00 Nove knjige — 14.00 Glasbeni leksikon — 15.30 Šolska ura za nižjo stopnjo — 18.30 Zdravstveni nasveti — 20.15 Koncert v počastitev mednarodnega dneva žena. Torek, 8. marec 11.15 Cicibanom dober dan — 12.10 20 minut z Veselimi godci — 13.00 Zanimivosti iz znanosti in tehnike — 15.45 Domači napevi — 18.00 Kulturni pregled — 18.30 Športni tednik — 20.30 Radijska igra: Operacija Altmark. Sreda, 9. marec: 11.15 Šolska ura za nižjo stopnjo —.11.45 Slovenske narodne pesmi — 13.00 Jezikovni pogovori — 13.15 Za veselo popoldne — 15.30 Šolska ura za višjo stopnjo — 18.15 Glasbeni mozaik — 20.00 Pelleas in Melisan-de, opera. Četrtek, 10. marec: 11.15 Za pionirje — 12.10 Igra godba na pihala — 13.00 Ljudsko-prosvetni obzornik 18.00 Okno v svet — 18.10 „Pesem skozi stoletja" — 18.30 Modni kotiček — 20.00 Domače aktualnosti — 20.15 „Četrtkov večer" domačih pesmi. Petek, 11. marec: 11.15 Cicibanom dober dan — 12.10 Slovenske narodne pesmi — 14.00 Za pionirje — 15.15 Igra trio Dorka Škoberneta —_ 18.00 Družinski pogovori — 18.10 Umetne in narodne pesmi — 18.45 15 minut z Avgustom Stankom — 20.15 Iz del Cesarja Francka. sebno zanimala razstava svetovne plovbe. Za žene in gospodinje bo oddelek »tehnika v gospodinjstvu« zelo privlačna in poučna zadeva. Celotni prostor za letošnji pomladinski dunajski velesejem bo obsegal 400.000 kvadratnih metrov. Kmetijska razstava na področju Pratra bo pod geslom »višja življenjska raven na podlagi mehanizacije«. Notranjo in prostorninsko izgradnjo dunajskega velesejma bodo v bodočih letih nadaljevali. Z nakupom ziemljišč v Pratru bo mogoče izvesti nadaljnje velike gradbene načrte. V načrtu imajo namreč še gradnjo dvonadstropnih hal, kar vse bo omogočilo v bodoče še številnejšo udeležbo razstavljalcev na dunajskem velesejmu. Velika ugodnost je tudi, da so smotrno položili skozi velesejmsko področje tir cestne železnice, da publiki ni treba več izstopati pred vhodom na velesejmski prostor, temveč se lahko peljejo naravnost v središče velesejma. Kljub temu, da v tej zimi nihče ni imei priložnosti za temeljit trening, so tekmovalci dosegali kar zadovoljive rezultate. Kot najboljši se je izkazal mladinec Peter N i n d 1 e r, član Športnega društva Za-homec, ki je prevozil progo v prvem teku v 1 minuti in 32 sekundah ter s tem dosegel najboljši čas dneva. Rezultati: Zvezino prvenstvo: Člani: 1. Hanzi In-zko, Št. Janž, s skupnim časom 3:15,8 za obs teka; 2. Danilo Gallob, Zahomec 3:29,5; 3. Peter Struger, Bilčovs 3:31,0; 4. Mihi Blumi. Št. Janž 3:32,5. Mladinci: 1. Peter Nin-dler, Zahomec 3:05,0; 2. Mihi Gabriel, Št. Janž 3:34,5; 3. Ludvik Wester, Št. Janž 3:38,5. Društveno prvenstvo Št. Janž. Člani: 1. Hanzi Inzko 3:15,8. Mladinci: 1. Mihi Gabriel 3:34,5; 2. Ludvik Wester 3:38,5; 3. Karl Mešnik 3:45,5. Šolarji (skrajšana proga): 1. Hanzi Gabriel 2:56,0; 2. Hanzi Einspieler 3:00,0; 3. Wili Mošic 4:36,5. Društveno prvenstvo Bilčovs. Člani: 1. Peter Struger 3:31,0; 2. Karl Ogris 4:16,5. (Mladinci in šolarji niso tekmovali.) Tekmovalci-gostje. Člani: 1. Pepi Einspieler, Union Celovec 3:16,3. Splošna ocena: 1. Peter Nindler, Zahomec 3:05,0; 2. Hanzi Inzko, Št. Janž 3:15,8; 3. Pepi Einspieler, Union Celovec 3:16,3; 4. Franc Krasnik, ATUS Bistrica v R. 3:23,3; 5. Filip Mak, ATUS Bistrica v R. 3:25,5; 6. Danilo Gallob, Zahomec 3:29,5. Deželno nordijsko prvenstvo v Feldkirhnu Minulo soboto in nedeljo je Deželna smučarska zveza za Koroško in Vzhodno Tirolsko priredila v Feldkirchnu tekme za deželno prvenstvo v nordijskih disciplinah, to je v teku in skokih. V teku čez 16 km je zmagal Franc Dernoschnig (Union Podrožčica) z odličnim časom 56 minut. Ker je v skokih za kombinacijo zavzel 2. mesto s skoki 38,5 in 38 m, je s tem postal tudi koroški nordijski prvak 1955 z oceno 428,3. »Zlato smučko mesta Feldkirchen« jt osvojil in postal koroški prvak v smučarskih skokih znani Sigi Kostncr (Raden-thein) s skoki 48 in 49,5 m ter oceno 208,9. Pri tej prireditvi, katere se je udeležila vsa koroška skakalna elita, je v II. razredu članov dosegel naš Lojzek Trunk od Športnega društva Zahomec častno 6. mesto. | Slblhcf ~ enodnevni piščanci so zelo iskani, zato naprošam vse svoje cenjene odjemalce in one, ki žele postati, da že sedaj naročijo. Oddajamo, bele Leghorn, Italijanke jerebičje barve. RhocielSncSer, New Hampshire, Altsteirer, Sulmtaier in Barred-Rocks. Mlade kokoši teh pasem 10—12 tednov stare. Gosje piščance. Samo od najboljših — zdravih plemenskih živali. Vsako sredo in četrtek — razpošiljanje in oddaja. Po želji sortirano v kokoši in peteline. Cenik zastonj. GeflUgelzucht- u. Brutanstalt fžlblbc>f F. u. J. ZUBER CELOVEC — KLAGENFURT, Auer von Welsbachstrassa 17 rj HLM3DI O PROGRAM Smučarski prvenstvo Slovenske fizkulturne zveze 27. 2. 1955 v Št. Janžu v Rožu