11 Naročnin* X2.00 M II I II ■ ■ H^l^v ^^Hfl I ^l^l^v II . II naročnina * M J fc llill IK |m| IVS J* J I 1111 P KI ML A AMERIKA j leto. Izhaja dva krat ■ | l^ll 1 flfvMI W I IB HU mkl^wk Excellent advertising NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI. ! ■»«««■»• jj 1 11______^ __——U-LL_ ST. 59. NO. 59. CLEVELAND, O. SREDO a4. JULIJA 191a.__LETNlg V, | ■Bife: Mestna oblast bo dala najbrž niso več pripravne za stanovanja. L ZDRAVSTVENI POLOŽAJ. V Clevelandu se mudi dr. J. Ililder, ki je tajnik "National i Housing Assosiation". Pregledal je stanovanja po celem mestu in se izjavil, da v primeri z Bostonom, New Yorkom in drugimi mesti, ima Cleveland ~jako slaba stanovanja. Izjavil ;' se je, da bi morala mestna oblast- takoj podreti kakih 2000 hiš, ki niso več vredne, da bi se podgane lovile po njih, ne pa, da bi celo ljudje v njih prebivali. Videl je hiše, ki so že napol podrte, umazane in ne-i zdrave ter grozijo, da vsak trenutek padejo skupaj. Te hiše bi moralo mesto takoj podreti. Izjavil se je tudi, da bi moralo mesto dati zdravstveni policiji večjo oblast. Videl je "garbage" kako leži zraven stanovanj, na prostem in nepokrit, a poleg teh ostankov jedil in smetij pa se igrajo majhni otroci, ki celo v usta nosijo, kar dobijo pri teh odpadkih. Dr. Lhdler se je izjavil, da ima Cleveland lepo lego- in tudi lepo prihodnjost, vendar v zdravstvenem položaju bi se moralo narediti več kot se naredi. —Da je clevelandski policiji res na tem, da ustavi divjanje avtomobilov po cestah, je dokazala s tem, ker je zaprla me-I slnega inženirja du Ponta, ki vleče $15.000 plače na leto. Vsi izgovori niso nič pomagali, du Pont je moral na sodnijo, kjer je plačal $8.50 ker je pre-' hitro vozil. Dvaindvajset' grešnikov je pripeljala policija v pondeljek pred sodnike, in vsi skupaj so plačali $650.00 kazni.' I L- —Vodja clevelandske pocestne železnice se zelo krega vselej, kadar se vrši kaka parada. Pravijo, da mu parade na leto vzamejo kakih $50.000 do-' hodkov. Pocestna železnica ra-• vno sedaj potrebuje kakih 300 delavcev, ki bodejo polagali nove tire na raznih progah. —Če se v prihodnjih dneh gospodarji niehkih pijač ne bo-1 dejo pobotali s svojimi uslužbenci in jim dovolili večjo plačo, tedaj bodejo vsi pivci rtieh-kih pijač morali uživati ledeno vodo ali pa pregrešno pivo. Delavci zahtevajo $15.00 tedenske plače, deset ur dela, šestdnevni delavnik, poleg tega zahtevajo stroje, poleg katerih so lahlco varni. —Kje je Frank Sturm? On ima na pošti neko registrirano pismo. Natančneje poizve, če se oglasi v našem uredništvu. ; —Društvo Lunder-Adamič prosi one trgovce, ki so obljubili oglas za program njih ve se-1 lice, da slednje oglasi čimprej prinesejo tajniku ali pa v naše uredništvo. I I —Policijski, načelnik Kohler je v polnem teku svojega delovanja. Vtorek je sklical skupaj ■na centralno policijsko postajo skoro vse policiste in jim dal očetovske nauke. Mesto Cleveland dobi v kratkem tisoče in tisoče dobrih gostov. V kratkem se namreč vršijo v mestu dve konvenciji, ena od 'Eagles* I druga pa konvencija tiskarskih delavcev. Ker je pa navada po-stopačev in žepnih tatov, da vselej pridejo v tak,io je bil Rosenthal usmrčen, se je kovala zarota na 43 cesti. Petnajst do šestnajst oseb je bilo zapletenih v umor. Rosenthal je zasledovala policija, policija je skoro morala vedeti, da j* bil Rosenthal ustreljen, vendar ni nikogar zasledovala. Takoj ko je bil Rosenthal ustre-| Ijen na cesti pred hotelom na ' glavni cesti, policija ni prav nič * Policijski komisar Dougherty ' dobro ve, da je policija umorila Rcsenthala, ker je hotel slednji razkriti goljufijo policije.. Včeraj je bila zaslišana pred veliko p6roto Mrs. Rosenthal, ■ kateri je njen soprog povedal vse, kar je delal. Izjavila se je, da ve za vsak dolar, ki ga je plačal njen mož policiji, da ga ■ni preganjala. Posebni detekti- i vi pazijo na to, da Mrs. Rosen-5 thai ne g6vori z nikomur. ' /lana je s stražo noč in dan. 1 Govorilo se je, da bo Mrs. » Rosenthal izdala vse skrivno- * sti gamblerjev v New Yorku. Ko je dospela v urad državne- 1 ga pravnika, se je zgrudila na * tla. Državni pravnik jo je mo-1 ral za roko peljati pred porot-" nike. Mrs. Rosenthal se je pred ; porotniki izjavila, da je moral " njen mož plačevati velikanske f svote policiji, da ga je pustila 1 v miru. Izjavila se je celo, da ; 90 ta denar prejemali trije po- * Ucijski kapitani in dva inspek-1 torja. Policija je zaprla včeraj ' šest zločincev, ki so baje vsi v 5 zvezi z umrorom. Da, prišlo je * tudi na dan, da je bila policija 1 v zvezi z nekaterimi lumpi, ki 1 so pred kratkim prišli iz ječe. o Barbarska poroka, Honolulu, 23. julija. Po starih barbarskih in divjaških običajih se bo vršila tukaj poroka. Omožila se bo Telma Kahilao-> napaopipilaoni z nekim sinom ) ameriškega duhovna iz Virgi-j nije. ; DENARJE V STARO DOMOVINO k poilfjamo: ( za 9 10.88..........................60 kron, trn 20.60 ..................100 ki ou, ' za 41.00 ..........................200 kron, . za 102.50 ...................600 kron. za 204.50 ..........................1000 kron, ■ za 1020.00 ..........................5000 kron, 1 Poltarlna Je viteta pri t«h svotah. ! Doma s« nakazan« »vote popolnoma Izplačajo brez vinarja odbitka. Naie denarne poilljatve Izplačuj« c. kr. poitnl hranilni urad v 11 do 12 dneh. Denarje nam poalatl Je najprlličneje do 160.00 v gotovini v priporočenem aH registriranem plamu, večje zne-eke po Domeetic Postal Money Order all pa New York Bank Draft. 21 bo|nib ladij Angleška vlada se je tako pre* 8 strašila Nemcev, da hoče ! zgraditi v petih letih ai novih bojnih ladij. VELIK STRAH. London, 23. julija. Včeraj jel govoril prvi lord angleške mor- j narjce, Winston Spencer ChuT-|| vhill v angleški poslanski zbor-|l niči in je zahteval od parla* I menta, da takoj dovoli kredit za enaindvajset novih vojnihS ladij za angleško mornarico. javil se je, da Nemčija tako ze-|| lo napreduje s svojim brodoy4« jem, da če Anjg-leži ne pričnejo|| takoj z gradnjo novih ladij, iilj bo Nemčija prehitela v petih letih. Kadar bo nemški vojni 1 program mornarice gotov, te*fj daj bodejo imeli Nemci enahi^H štirideset velikih vojnih ladij,J| dvajset velikih oklopnih križa-ll ric, štirideset manjših križaric 1 tin ostalega brodovja dovolj, daS je enako angleškemu. To 2tt#Jj j pomeniti katastrofo za angles- I ki narod, katerega trgovskafj mornarica se bo morala umak*l| niti nemški, ker bo nemški na-Jj rod močnejši na morju kot an-l| gleški. Prvi lord admiralitete se .j§|j izjavil, da Anglija nikakor ne i gradi nove bojne ladije radr|| vojske ali prepira, pač pa jflfl mora graditi, da ohrani enako-nierncst in mir*po celem svetu. Jako so tudi zanimive sledeMi izjave; Nemčija je dobra zaveznica Avstrije. Avstrija pa ,-avno se* J daj išče nnvoT nrrstani.šče vplfl dranskem morju, da bi l^g^M operirala v Sredozemskem morju. Če bi se laško in avstrij^l sko brodovje zdruiilo. in če nemško brodovje nagajalo Ali* J glezem v Severnem morju, te-jfji daj so Angleži premagani, kAM ne morejo na dveh krajih na^jffl krat imeti dovolj brodovja. Inl ker imajo Angleži danes najjj večjo trgovino sveta na morjf|g9 so seveda prisiljeni, da gradijo! čimdalje več vojnih ladij, dag tako skrbijo za svojo trgoval sko mornarico. Kam bo pa na*8| rod prišel, ki bo moral plače-1 Vati toliko davkov za dragojgH cene vojne ladije. tega s eve«« 1 nihče ne vpraša. Omenimo naj'; I še, da se je provincija Canada I'in Avstralija izjavila, da hoče , podpirati po svoji meči načrti 1 angleške admiralitete ter pf*1"® : spevati z denarnimi svotami zal ' gradnjo novih oklopnic. V pro- | L gramu angleške vlade je, da sei zgradi tekom petih letih enain-! dvajset popolnoma oboroženih j \ velik'u oklopnic. ---------—«—~— ' .' ' 11'i'i'iiM nega zastopnika, Mr. RUD. PERDANA, ki ie polno pooblaščen, da z%|| stopa naš list, pobira naraČrajl no. oglase in tiskovine ter f*® pravlja vse druge posle, ki SO am e z ne številke po 3 cente. *nosti se ne sprejemajo. Vsa pisma, dopisi in denar naj "Clevelandska Amerika" 6119 St. Clair Ave. N. E. Cleveland, Ohio. \ Issued Tuesdays and Fridays. Read by 15.000 Slovenians Cleveland and elsewhere. Advertising rates on request I Tel. Cuy. Princeton 189. c&m pusffi Entered as second-class matter ii 1909. at the post leveland, Ohio, un-t of March 3. 1879., d. July 34'12 Vol V. inji delavec. ckega sij nega, kras-ladanskega jutra v ju. Nebo se je mo-l zemljo, rožice so ne cvetove in zadi-imjavi; po poljih in h, zelena trava je po e, vse je duhtefo in odarjft neba, v soln-je biš dvignilo iti svojo zlato svetlobo >tice gostole po zra-roda je oživela, in se sprehaja po tej if mora nehote mi- v času starih le-^BHBMPWMg^W/^*'' "s '"n! ^Jxv ko premišljuje člo-naravo in kras, za-Ali je vse to zanj i\'\ smo dovolj svo-uživamo to rajsko četrt ure naprej, vzhodu vidimo d'ni Nehote se človeku 1st, ko opazi ta o-1: "Rim gori!" Ve-oblaki dima se dvi-[>roti nebu, v sredini di$ ogenj, ki se su--ikov,. dokler ni vsa ita v dim. Nekdaj zaigal pim, veselil svojega čina, in o-tako ugajal, da ni-dovolil. In kar je po Kristu Neron, \ Carnegie, Morgan v to velikansko to-X »n dan bruha dim 'glejmo si proizvode ne, da vidimo, kaj lanasnji delavec, da ikšna je ta rajska ► iredini razbeljenega Bila je ravno sobota, dan ko prejemajo ljudje plačilo za svoje delo tekom zadnjih dveh tednov, ko dobijo tisočeri d?l onega, kar so naredili. * Hodili smo po tovarni, odpirali usta, dokler nam ni ustavila pojt velikanska vročina. Pri-Sli strta pred 'velik prostor, dolg in širok kakor večja dvorana za ples. Tu je železen pod. Na južni strani se nahajajo velikanske peči, iz katerih lije razbeljeno jeklo in zelezo. To razbeljeno jeklo in železo se razliva po flem železnem podu, dokler ne pride v roke ljudem na severni strani, ki stoje pred nekako zatvornico, ki se nepre-st no odpira in zapira. Tukaj sprejemajo delavci še vrelo železo, ga meči je jo semintja, dokler konečno ne zgine v žrelih strojev in modelov. Na drugi strani pa se vije iz stroja ža- čeio med njihi se suče loko- ke. na katere se obešajo na- f se ne more zgdtflti nesreča. In I videli smo... . Kaj se čudite? Ni mogoče . vsega opisati. Gorki, Hugo, Voltaire, Tolstoj in drug! razni , pisatelji raznih časov niso mo-, gli kaj tacega pisati, kar se vi-, di danes v modernih delavnicah modernih Carnegijev, Tu tie vidi, kako padajo človeške žrtve bolj kot v boju, tu se vidi moderni način proizvajanja za denar, za profit modernih Neronov. Se vidimo nekaj, kar se le te- j sko da opisati. Telo, ki se su- j če. To telo ima dolge roke, do-j ge noge, a se suče neprestano. Zdaj je spodaj, zdaj je zdolaj. V rokah ima velike posode, v katerih se nahaja votla. Motna slaba voda je to. To vodo pijejo v Carnegijevih jeklarnah pri najtežjem delu. In kar je najlepše. za to vodo mora delavec plačati. Odšli smo iz tovarne ravno tako razočarani nad usodo delavca, kakor smo bili prej v ekstazi za lepoto. Misel pa nam pride: Kako je mogoče, da je narava tako lepa, tako krasna, če pa ni dovolj ljudij na svet-tu. ki bi uživali te krasne naravne dobrote ? Od zore do mraka v gorečih prostorih, dočim zunaj vsa priroda vabi na počitek in uživanje? Kako je to mogoče? Kdo je naredil to pomoto v naravi? Anda. Stanko Svetina. Predmestna Ikrčma. Okrog osmih zvečer. Tesna izba je polna tobakovega dima, tako da se le iztežka razloči posamezne obraze pivcev, ki sede pri dvel* okornih, nepogrnje-nih, s pivom in žganjem politih mizah. Krčmar, suh, sest-desetleten starec zadovoljno režija v žepu s srebrnimi kronami, deseticami in krajcarji. Ako bi človek sodil po žvenku, bi bilo poslednjih menda največ; če bi- se pa slučajno ozrl na krčmarjev obraz, na katerem je zlezla zadovoljnost etio v kosate, sive brke, ki se prijazno tresejo in kimajo, bi prišel do (prepričanja, da delata bakru veselo tovarišijo tudi nikelj in srebro. Vendar* notranjost krčmarjevega žetpa nima v tej zgodbi prav nobene uloge in zato lahko s sigurnostjo kon-statiramo, da potemtakem tudi nima pomena za nas. "Zmrznila da je praviš?" se čudi korenjaški mož s ščeti-nasto brado in z dolgimi, navzdol visečimi 'brki in se nasloni na mizo, da bi bil bližje pripovedovalcu in da b lažje slišal celo novico. Tudi drugi pivci utihnejo in se ozro na govornika. Sami. koščeni, od skrbi razorani obrazi, težke, umazane, od dela razpokane roke. V našem predmestju je polno majhnih, pritličnih krčem in v vsaki izmed njih dobiš take ljudi itv vsi ti so si nekako podobni, med seboj; v obrazu, životu, v kretnjah in v govoru. Vsi imajo skoro enake skrbi, enake težnje-in njih hrepenenje je vsem skupno. Isto trpljenje, ista žalost, isto veselje. Pa žalibo.g poslednjega je prav malo, skoro nič. Zato prihajajo v one male hiišice, kjer jim toči brezvestni krčmar za njih revni zaslužek -slabo pijačo in strup. "Da se vsaj za nekaj časa iznebimo skrbij" pravijo in vlivajo vase strup, ki polagoma izčrpava njih življenske sile. Dobro vedo to, krčmarja gledajo z neprijaznimi in sovražnimi očmi, toda v kremo prihajajo vseeno. Človek bi pomislil in- rekel: "Usojeno je tako." "Zmrznila", pokima govornik, sivolas mož. "Sam bo^si-gavedi kaj jo je vleklo ven iz mesta v takem mraz,u! Kakih trideset korakov od onega starega topola ab reki, kjer prevaža Tomaž ljudi čeznjo. Čepela je na tleh, vsa modra v obraz, v naročju ji je ležala skatlja z užigalicami, ki jih je prodajala po mestu.*' "Nič prida življenje, nič prida smrt. Drugače bi lahko živela in umrla bi po krščansko," meni'na oglu mize kovač Jer-jiej bogladi se po zabuhlem obr^u in se zamisli. , I • J| ' I • 1» ■ „rp iti,' otfkmif »tvolasi moz. 1 e-1 žico življenje ]e imela, jaz vem D tem bolje od vas vseh Kaj smo mi sodniki, če je grešila!" "Povejte nam, Aleš, ka!t6 je bilo, če res veste.' "Tako je. Ce ve, naj na-m pove." "Aleš govorite!" "Težko je o tem ipripovedo-vati, težko. Kaj veselega bi vam rajši povedal. Pa ker smo se že začeli o tem meniti, naj I se tudi zgodba konča." Nalil si je v prazni kozarec I piva iz steklenice, izpil ga je in si podprl glavo v dlani. 'iRazuiK Petra tukajle", je začel in se je obrnil h koren-jaškemu možu, "ni nobeden izmed vas poznal šimna Kosca. Midva sva se seznanila na reki, ko smo vozili v čOlnili ali na splavih kamenje Iti opeko v mesto. Takrat sem bil Še mlad, kaj mi je bilo? Kakih trideset let kvečjemu. Šininu se je nagibalo že k petdesetimi, kar so pričale srebrne nitke v njego^-vili rujavih laseh in zmršeni bradi. Lep človek ni bil Simen, to moram reči, toda za delo. prijatelji — ! Ce smo nakladali kamenje, je on sam zalegel za tri druge, če se je on uprl v čolnu na reki, koliko hitreje je držal ta po zeleni vodi. Bil je molčeč, ni rad odgovarjal na vprašanja. Samo kar je bilo potreba. Zato ga nismo hoteli ogovarjati, imeli smo ga za velikega čudaka in kot takega smo ga vsi nekako spoštovali. Kar je nam nerazumljivega, to vedno spoštujemo in ne vprašujemo, kje je izvir tiste nerazumljivosti. Vedeli smo, da je oženjen, pa nihče ni vedel za njegove rodbinske razmere in nihče se tudi ni brigal zanje. In morda je ravno v tem tičal vzrok njegovega čhdaštva. Morda? Prijatelji, to je bila resnica, za katero pa nisem vedel niti jaz niti drugi 'naši tovariši, razun enega. Pa poslušajte naprej!" Natočil si je iznova in je v dolgih požirkih izpil. "Le<»a pomlad je bila tisto leto in prav zgodnja. Na naši reki )e bilo pravo življenje, čoln za čolnom, splav za splavom se je pomikal počasi po narasli vodi. 'Prvi hitreje, hi-tre-e-ejet' so kričali oni na zadnjih splavih. 'Neroda Blaž, ifpri se, npri, da ne bodo oni javkali tam zadaj!" se je slišalo na sprednjem konci. Da nam je bilo bolj veselo, smo imeli s seboj tudi harmoniko. E, ranj-ki Skalarjev Tilen je znal celo kopico poskočnih! In tako je šlo dan za dnevom, teden za tednom. Sedaj ni več tako lepih časov na reki, kakor so bili takrat. Vse dolgočasno, puščobno. ,Postaven petindvajsetleten fant, rumenih las in kakor nebo modrih oči. Damijan mu je bilo ime in prav dobro se ga še spominjam. Bil je ponosen in ni se rad družil z nami. Z našim čmernim šimnom sta se poznala in kar se nam je zdelo tačas prav čudno, govorila sta večkrat precej časa skoro zaupno, O kakem prijateljstvu pa ni bilo govoriti. Ravno nasprotno. Kadar sta se pogovarjala, je gledal Simen mrko .predse kakor vedno, Damijan je zrl na vodo. Kadar sta se srečala z očmi, se ,je zdelo, da je v pogledu Sim-novem skrito nekaj bolestnega, v pogledu Damjianovem pa nekaj zaničljivega. In vendar so bili njuni pogovori zaupni. Mi vsaj smo sodili tako. Kako razmerje vlada med njima, nismo vedeli, zakaj kakor hitro se jima je kdo približal, sta umolknila in delala itho naprej vsak svojo stvar. Ednio, kar smo zvedelj, je bilo, da sta soseda." \ Aleš je vzel iz notranjega žepa oguljene suknje kratko pipo, natlačil je vanjo tobaka, prižgal jo je in pripovedoval naprej. "Zgodilo se je tiste dni, da je nenadoma umrla gospodinja, pri kateri sem stanoval in tako sem bil na lepem postavljen na ceisloi Kaj sem hotel? Stanovanje sem moral imeti, iskati bi ga tudi moral in delati na reki sem tudi moral. Prvo noč sem spal pri tovarišu, ki mi je radovoljno prepustil blazino. Drugo noč tudi. Potem ga že nisem mogel več nadlegovati, r ostal sem cmeren in zjovoijen Ž »y * / . .. . j čmernos^ v Jeznih bese- j rami. 'Imam majhno sobico, ki je przana in kjčr je istanoval prej fabri&ki delavec, ki se je prejšnji te^den preselil zaradi dela drugam,' mi e rekel. 'Lahko .prideš k nam, poznam te, ti si pošten.' Vesel sem bil; kako ne bi -bil! Imel sem stanovanje in dobil sem ga brez truda. Vendar ko je Simen izrekel besede, ti si posten, me je zadel obenem njegov pogled, katerega nisem mogel na noben način razumeti. Kaj je hotel s tem povedati? Nehote sem se ozrl na Damijana, ki je bil v moji bližini. Obrnil se je strani in je zamrmral nekaj' nerazločnega. Zame je bilo vse to zagonetka. katero sem pa v kratkem rešil. Omenil sem, da je bil Šimen oženjen in, o prijatelji, kako ženo je imel *a čmerni, pusti, molčeči človek! Vrag vedi, kje jo je dobil! ičsto natanko vem, kakšna je bila, ko sem jo prvikrat videl. Oči črne in žive. skoro prežive, lasje kakor oglje, zobje beli1 kakor repa, život bujen, prelep. Saj pravim, vrag vedi, kdaj in kje jo je iztaknil. j In ta ženska, Anda, je bila za Simona največja nesreča. Največja nesreča, dragi moji, za- j Ifaj on je ni znal obvladati in ! če ženske r.e obvladaš, si njen suženj in kot takega te začne pomilovati, odvračati se od tebe in slednjič zaničevati. In tak suženj je bil šimen. Na čolnu ali na .splavu robat, zadir-cen, pust, pri ženi mehak kakor maslo, lepih besed in neroden kakor šolarček. Ampak maslo in lepe besede 'ženskam nikdar ne zadostujejo, verujte mi. Ženskosti odgovarja moškost. Ako ženska na tura zahteva moškost in če ste na to o gotovem, od nje določenem času pozabili ail jo celo zamenili z nerodnostjo, ste izgubljeni. Skratka: Sinien je bil pri svoji ženi vise prej kakor mož in to je bila zanj nesreča. Vidite in tako se je zgodilo, da je začela mlada žena — pozabil sem v.am povedati, da ji je bilo komaj dvaindvajset let (in Šimnu bl»-zo petdeset!) — obračati svoj pogled na mladega, lepega zastavnega Damijana, ki je stanoval pri njima. Poslednji ni imel zatisnjenih oči in ker ni bil preveč tenke vesti,,se je začelo ljubavno razmerje. Pa to še ni dovolj, prijatelji. Anda ni pred svojim možem prav nič skrivala, da ljubi Damijana in da njega zaničuje. A glejte čudo! Ta stari, dobri otrok je mirno trpel t oin se ni napram svoji ženi prav nič .spremenil. iSled-njič se je začel delati z njega norca še Damijan. To je bilo vseeno preveči Z mirnimi besedami mu je odpovedal stanovanje v nadi, da bo sedaj vse prenehalo. Njegova ljubezen do žene se ni ohladilo. Da ne bi padla kaka temW senca nanjo, zato je rajši molčal in mi ni zimi niti besedice o tej stvari, ko sem prišel k njima stanovat in ko sva se med seboj bolje spoznala. No, slednjič mi je vendar vse razodel. Nekega večera priveda oba utrujena od težkega dela domov. Ande nikjer. Kje je? Jaz nisem mogel odgovoriti Šimnu na to vprašanje in on ni mogel odgovoriti meni. Iskala sva večerjo, no, tudi večerje nisva našla. Sedla sva k nvzi in sva čakala. 'Najbrže je šla .nama iskat kaj mrzlega, vsak večer ne more kuhati1, je menil Simen. Tudi jaz- Vnislini tako, sem odgovoril. Molčala sva in čakala naprej. Res, prišla je, pa to je bilo že okrog polnoči. LaLse je imela razkuštrane in oči so se ji svetile kakor dv;ži živa oglja. _ 'Na, kje pa si bila, Anda? Glej, midva -sva že lačna,' jo je pozdravil Simen. (Niti besedice "že" ni poudaril.) 'Kje sem bila, vprašaš?' je odvrnila s hripavim glasom. 'Povem ti: pri Damijanu! Slišiš. pri Damijanu! Saj paznoš Damijana, ne? Tam sem bila, vidiš!' ______ 'Ah!' je zavzdihnil Simen. 'In veš. kam grem sedaj ? Zopet tja. okoder sem prišla. Kaj j Pa da kdo ()q živel skupaj š J men na mi/O. Ko se je zopet dvignil, sem videl v njegovih očeh solze. In takrat mi je razodel vse, kar sem vam že povedal. Polagoma se je vendar u- miril. Pa ta mirnost, ki se je izražala na njegovem dbrazu, je bila samo navidezna. V istem hipu je stopila v sobo visoka žena, ki je razsodila življenje tre.h oseb. Ime ji je bilo U-soda. / Drugi dan nato smo zopet vozili po reki kamenje in opeko kakor po navadi: Jaz sem bil na zadnjem šplavu in z menoj sta se upirala Šimen in Damijan. Oba sta se mi- zdela nekako mirna, kakor da se nd bi nič zgodilo med njima, kakor da se ne bi poznala. Jaz sem j se upiral na sprednjem konci I splava, onadva na zadnjem. Se daleč smo bili od mesta, kjer smo spravljali kamenje in opeko .na suho, ko sem zaslišal med Šimnom in Damijanom tak pogovor: 'Zakaj me mučiš, Damijan?' I je ^govoril Simen. 'Kaj sem ti naredil, da ravnaš tako z menoj, s starcem?' 'Da vas mučim P Ha, ha! Kdaj pa in na ka"k način, he?' je bil odgovor. 'Damijan, jaz vem vse; ona ; sama mi je povedala, kaj in kako je med vama?' 'Eh,' je zamahnil oni z roko, "kaj zato! Kaj m ebriga to!' 'Tako govoriš, Damijan? Ali je' mar ona tvoja žena ali moja? Kaj nimam jaz (pravice do življenja? Kaj nimam jaz pravice do lubezni ?' Nisem se ozrl, nisem hotel biti priča nunemu pogovoru. Vendar sem razločno slišal, kako se je Šimnu tresel gliPs, ko je izrekel (poslednje besede. Takoj nato pa sem zaslišal Damijanov odgovor: 'Ah, kaj bi se s teboj prepiral, šema!' Tisti hip pa je dvignilo dvoje močnih, žilavih rok težki po-rivalni drog in predno sem vedel kaj in kako, je ležal Damijan na splavu. Prihitel sem na mesto. Drog, katerega je Šimen takoj po udarcu zagnal strani, je zadel Damijana na nesrečno mesto, na sence. Damijan je ležal tu mrtev. Tudi drugi tovariši, ki 5o videli, kaj se je' zgodilo, so bili hipoma zbrani okrog mrtveca. Ko so se .prepričali, da je zapustil Damijan to dolino solz, so se obrnili in če ne bi bil jaz stopil med nje in med Šimnom, vsi bi razkačeni poslednjega še ubili. Zakričal sem: 'Stojte! Ne sodite, da ne boste sojeni! Nrhče vam ni dal pravice maščevanja!' To je pomagalo. Kri se jim je nekoliko ohladila, vendar njih grozeči pogledi so pričali, da so .pripravljeni takoj udariti, šimen je še vedno stal na enem in istem mestu in je mrko gledal v tla. Niti ena žilica ni zaigrala na njegovem zarjavelem dbrazu in ko smo pripluli v mesto, je sam ponudil stražniku roke. Ta ga je uklenil in odpeljal. Tako je bilo, dragi moji, vidite. Z obraza vam berem, da bi radi vedeli, kaj se je zgodilo potem. Povem vam čisto na-kratko: Tretje leto po tem, kar sem vam sedaj povedal, je umrl Simon v ječi." "In Anda?" "Da, kaj je bilo z Ando?" "Ko smo se vračali takole pozno zvečer od dela domov, smo jo večkrat videli, kako je hitela z opotekajočim korakom po ulicah. Zamoriti je hotela svojo vest in se je poslužila prvega pripomočka-žganja. Pa vest se še ni hotela .potolažiti. Tako je postala izrodek, vla-čuga. In kako je s takimi ženskami, ko spoznajo, da so stare, to veste. Prodajala je po mestnih gojilnicah vžigalice in o njenem žalostnem koncu sem vam že povedal. To je bilo življenje treh nesrečnih ljudij, prijatelji, treh nesrečnih ljudij! Kateri izmed nih je imel milejšo sodbo? Ah. težko, težko je na tem svet«, dragi moji!---- Najbolje naročnik je oni.^ki ms Dala iSletna Franc Skedelj in Janez Medle iz Gabrja za mrtvašnico, katero zida občina blizu pokopališča v G'abrju, pesek. Podkopala sta precej v pesek. Ko je tako Franc Skedelj še naprej kopal, se je gornja plast odtrgala in mu padla na glavo ter mu isto zdro-" bila. Počila mu je lobanja na več krajih in odtrgalo mu je levo uho. Mledle je pravočasno odskočil in ni zadobil poškodo. Skedelj pa je vsled izkrvavitve uro pozneje umrl. škrlatinka se je pojavila sedaj že v Hrušici pri Prečini. Umrlo^je it več otrok. V Kan-diji sta umrla peku Vovku sin in hčerka, druge otroke pa je oddal v bolnišnico. Gostilničarju Sedlarju je tudi zbolela družina na škrlatici. Na Drski pri , . Novem mestu so trjje slučaji. Sploh v vseh bližnjih vaseh Novega mesta se pojavlja ta nevarna sovražnica otrok. V Št. Petru in Novem mestu razsaja tudi oslovski kašelj. Da preprečijo okuženje, oddalo se je več otrok v bolnico. Otroka čitalniškega sluge Suhija. ker ie v tej dekfiška šola, odpeljali so k sorodstvu v Višnjo goro. — Okrožni zdravnik dr. Buh je že večkrat predlagal, da se šole zapro, politična oblast pa $e sklicuje na nekake odloke. Več otrok stariši ne puste v šolo. Iz Žužemberka. V Žužemberku so dne 11. julija na javni sodni dražbi prodali lepo Po-katove posestvo. Hiša in druge v sredini trga ležeče stavbe so primerne za vsako obrt, katera ima ltfpo bodočnost radi gradnje hinjske ceste in vodovoda v Suhikrajini ter transverzalne železnice. * v v ■ Nevrjetna kačja zalega straši po celem Dolenjskem, posebno pa v Belokrajini. Tako je županstvo občine Vrh nabralo do sedaj 420 glav samiih modrasov. Pač nekaj izvanrednega, kaj žgal je znani pijanec organist Alojzij Debevec s cigareto, katero je kadil na postelji — vne* la se je pbstelja, zgorela po- ■ zbudil. Opetovano se je prosilo župnika, naj odstrani to osebo, ki j« samo v spodtiko fari. Ponesrečen drvar. Te dni so na Tezni pri Mariboru v nekem gozdu podirali smreke. Pri H tem delu je bil' zaposlen tudi drvar Miklavž Nudi. Neka spodžagana smreka mu je pa- \ dla na glavo ter mu razbila zgornjo in spodnjo čelust. Ponesrečenca so spravili v mariborsko bolnišnico. Ciganska nadloga. V več krajih Savinske dloine, posebno krog Polzele in Braslovč se . je zadnje čase klatila 30 glava tolpa ciganov. Ob priliki bir-& movanja so ti cigani izvrseva- < li žepne tatvine. Nadalje so pri belem dnevu kradli ljudem perotnino iz hlevov. Vzeli so vse, kar jim je prišlo pod ro- T ke. Ciganska tolpa obstoji iz rodbin Brandtner in Rak ter je "prišla iz Kranjskega. Ko so orožniki cigane aretovali, so našli pri njih cele zaloge ukradenih stvari. Izročili so jih celjskemu okrožnemu sodišču. Nezgoda pri maše vanju. V nedeljo je v Voitsberg.u maše-val nek frančiškan iz Lanko-witz. Ko je z monštranco dajal blagoslov, se je naenkrat zgrudil na tla. Ker je padel naravnost na monštranco, se je ž njo na glavi vrezal. Ko so spravili zopet na noge, je z ma-ševanjem nadaljeval do konca. Pri delu zbesnel. V novi deželni bolnišnici v Gradcu je te dni nek slikarski pomočnik naenkrat postal besen pri delu. Morali so ga zvezati. Z rešilnim r vozom so ga nato spravili na živčno kliniko. ------------— took Out! You'd better take care of Tfourselr ^^ Glavobol, bolečine t grin, v prtih I (VJ\JM flRRa in straneh, slabe žleza in drugi znaki prehlade ne bodo imeli nevarnih po-sledic, te bodete rabili Pain-Expeller wk M (O \\ W po predpisih, ki so natisnjeni na il /'Tt^ omotu. 25e. in 50č. steklenice. MU^r Čuvajte se ponaredb in pazite na jj sidro in nafte ime. W> jtfj^ F. AD. MCHTH a CO.. tit P««rl M., N«w TMfc.«. T. Dr. Rtohtorj«*« Ootifo PlluU olajicjo. ......... ifTw...................... j Angleščina brez učitelja! ; Po navodilu slovensko angleftke alomice, tolmača in angleško »Iot, do-vaija. Knjiga trdo t platna vezana »tane $ i. — in jo je dobiti pri: i L V. J. KUBELKA, W W. I« SL. Kew tort. K. !. i t mmmmm N^veija »aloga aloTenalrih knjig. Pilite po cenik. 1 m 11 11 > Rabite plin in hranite denar! Vsi pametni ljudje v Clevelandu rabijo plin. Bolj so pametni, več rabijo plin kot drugo ku-rivb. Plin je cenejši kot premog. Je čist, zanesljiv. Jako priporočen 2a dom. če hočete še več zvedeti o plinu, pridite v naš urad in vam bodemo z veaeljem povedali. Pokazali vam bo-demo kako se s plinom kuha, in kako grejete vaše stanovanje z majhnimi stroški. RABITE PLIN ki vas ne velja toliko kot mislite The East Ohio Gas Co. h j , .■■,'=;- 't, J§ .•' * • -.m^B Masonic Temple Building,. H47 EAST 6th STREET. IvUlž tm MtwMi iwll 'MllJ^V'Wi^ If. . 1. • Historično politični roman. Naenkrat se pa obrne seno-. rita proti njemu. r 4'Ali stfc prepričani, gospod adjutant," reče senorita, "da s| priue grolf ob pravem času s svojimi četami?" "Mestic mi je to zagotovil. Včeraj ji'h je zapustil, da prehiti grofovega poslanca. Sedaj rjlh pričakuje pri prelazu pre-I ko vode, in kakor hitro dobi znamenje, pride sem." ' In vaše priprave so vse v v sredu?" 1 "Popolnoma, senorita — se-; veda pod pogojem, da se lah-i;lcp zanesemo na Vaš sklep in jI vašo trdnost." '-Sveta devica, želela bi, da imate vi možje le stoti del odločnosti razžaljene ženske. Daj-da vam še enkrat povem j/ pogoje, pod katerimi postanemo zavezniki." "Na povelje." "Don Juarez zagotovi mojemu očetu sedež v meksikans-skom kongresu." P "Stranka rodoljubov bo vesela, ko dobi tako izvrstnega moža v svojo sredino. Toda bojim se še vedno, da neumni na- 1'drti---" . "Pustite to skrb meni. Don Kstevan se bo umakni! za dober čas v Pueblo, seveda - "Tu je imenovanje gospoda Estevana za predsednika najvišjega sodišča." "Izdelan od bivšega odvetnika," reče senorita z zasnie-'bom, ko zavrže papir. Don Juarez je nekoliko prehiter s svojimi posli, in pozabil je tudi, da njegova stranka še ni na krmilu vlade." "Toda prišel bo tja, senorita, vi r.e poznate tega moža." "Skoro ga ravno tako sovra-. zim kot tega Francoza," reče ona ošabno. "Toda dovolj o tem. Jaz bi' samo rada videla, I da ostane naša lastnica v teh ; krajih neoškodovana, dokler bo moj oče na skritem prostoru v Puebli." "In ali ne sme vaš ponižni sluga zvedeti, kako je prišlo do razprtije med priklatenim Francozom in med vami?" vpraša Karbojal. "Premislite dobro, da on lahko naredi nasilje, ker ne marate, da zasedejo vladne čete haciendo poprej, predno on pride." "Bodite brez skrbi, senor poročnik. Bpdite ob pravem času tukaj, takoj ko vidite zele- < no zastavo, katero bo obesila 1 moja deklica pri - balkonskem oknu. In glejte, če se ne motim, prihaja tam vaš človek." Min po teh besedah pokaže na nekega jezdeca, ki je prihajal j v galopu od reke sem. "In tam, senorita, se pribli- , žnje vaš zaročenec, sonorski kralj!"Potem pa pade adjutant t|a kolena pred gospodično. "Če se mi posreči, izdajalca tfničiti, ali bo lepa Dolores, pra- i kraljica vseh src, se toliko ponižala in spolnila želje svo- i jcga sužnja?" < ' "Obljubila sem svojo roko i guvernerju Pueble." i I Adjutant skoči kvišku. "Po-§J§in, senorita, ste v treh rnese-<$h moja. Na svidenje pri al- ; I In adjutant skoči po stopnji- i |Ah navzdol, dočim so oddaljeni puškini streli naznanjali pri- 1 hod grofovih čet. Adjutant hiti i nasproti prihajajočemu poslan- j • V desetih minutah je že pri lijem — bil je oni vojak, ki je i ^ekaj mesecev nazaj tako hra- 1 "Ustavite konje, senor Esko-bedo," reče pobočnik. "ker i- i |«am nekaj silnega z vami go- j Kurir, katerega je poslal grof | "Kaj zapovedujete, senor po- , ^rtf™* " i ' iT" v pol uri tukaj, Med tem je pa še vedno-dovolj časa, da zvtm l vaše poročilo!" "Kaj, senor, vi veste--?" ; "Poslanec guvernerja je dospel .sem že pred dvema uro-, ma." "Grom in strela! Torej veste i tudi, da so dragonci na potu ■ proti haciendi?". i "Upam. da pridejo kmalu sem." "Grof mora takoj zvedeti, Pustite me naprej, senor Karbojal, če vam je tako prav. Že tri milje pred haciendo so me skušali zadržati s tem, da so streljali na mene." "Senor kapitan, najbolje je, če greste z menoj," reče Karbojal. "Jaz vas ne razumem, senor.' Jaz sem navaden vojak grofa Buibona in v tem trenutku prinašam važna sporočila." "In če zadržite to poročilo za eno minuto, tedaj imam čast da vam podelim patent ka^ita-113 \* imenu njegove ekselence, guvernerja Juareza." "Ah —razumem! In ali imate vi res polnomoč?" ( "Popolnoma. Patent se potr-j di samo z vašim imenom. lipam, da vas pozdravim še kot generala, če se pridružita naši stranki." Poslanec se priklone. "Poljubljam vaši ekselenci roko in stojim popolnoma pripravljen vaših povelj." In na migljej častnika obrne konja ter odjaha po oni poti, po kateri je prišel*---s Vedno bližje prihajajo pozdravni streli prihajajoče eks-pedicije* Prebivalstvo haciende jim odzdravlja. Seveda so neprestani boji z Indijanci precej skrčili junaško četo, toda bilo je še vedno dovolj pogumnih ljudij, ki se ne bi ustrašili 110-, be nega navala sovražnika. Tudi je, pričakoval grof, da se kmalu zbere okoli njega desetkratna moč ljudi j, kakor jih je sedaj imel. Grof, ki je še vedno jahal istega konja, katerega mu je guverner podaril s tako zlobnim namenom, Skoči pred vratmi haciendo s konja. Pri vratih dobi že senatorja, obdanega s slu-žabništvom. Moža se iskreno pozdravita in grof takoj vpraša, kako se počuti njegova nevesta. "Da bi živeli tisoč let," reče stari Španjolecv "moja hiša in vse, kir imam je vam na razpolago. Vstopite moj sin, in sprejmite v plačilo najdražje, kar imam." Po stari španski navadi poljubi g«rof don Estevana na oba lica. "Ali je moj poslanec iz Gu-ajmasa že prišel?" pristavi tiho. '"Se ne. Uredil sem vse potrebno, da odpotujemo proti zapadu." "Izvrstno, senor," reče grof nekoliko vzburjen. "Dovolite torej, da počastim mojo lepo nevesto, nakar se preoblečeni, da se zvrši važno opravilo, ki me za večno združi z vašo hišo. "Senorji," zakliče don Este-van, "naredite se kot doma, in zadovoljite se z vsem, kar vam more nuditi hacienda del Ce-ro." Stokratni živijo se zasliši, in v trenutku je bila ekspedicija razpršena po dvorišču, da se pridruži služabnikom. Stotine pripovedk iz prestanih bojev se je začulo, vrči z medico in žarnim vinom so krožili med ljudmi. Z grofovim prihodom se je slavnost pričela. Senator je pa spremljal grofa v prvo nadstropje, kjer sedi senorita v spremstvu svojih služabnic. Kot pravi vitez upo« gne grof eno koleno pred se-norito, vzame izza pasa dvoje orlovih peres, okras nekega glavarja, katerega je v bitki mj* fcd njene: si prosim izpolnitve sladke ot>-Ijube." Senorita se pa leno igra s peresi. "Bodite dobrodošli, senor konde. Prosim, povejte mi, ali sta dva peresa moigoče iz glave Sivega Medveda?" Temna rudečica ialije grofov obraz pri teh besedah. "Ne, indijanski glavar, ki je bil enkrat premagan od moje roke, se ne bo več drznil pred moj obraz. Ta peresa so krasila glavo komanškega glavarja, .Ru-dečega Orla, kf je ravno tako slaven kot Sivi Medved', in koliko^ jaz vem, so bivše meksi-kanske cesarice tudi nosile or-lOva peresa v svojih laseh." "Prav imate, senor konde," odvrne gospodična mirno, "toda ta spomin je jako nesrečen, ker žene stari'b vladarjev te de-žeje niso uživale blagoslova kristijanstva, in pravice postavne žene." Grof pa spretno prekine ta govor, ki mu ni ugajal. "Dovolite, dražestua Dolores," reče, "da se umaknem za nekaj trenutkov in se pripravim na dostojen sprejem." Senorita zamaha s pahljačo in reče: "Vaše sobe, senor kon-jde, so pripravljenen, in prijatelji vas tudi pričakujejo." Grof se uljudno priklone in se napoti po stopjicah, ki so vo-1 dile v gorenje nadstropje;. Na (prvi stoopnjici dobi Bonifacija, svojega starega prijatelja katerega takoj prime za roko. 1 "Ali si dobil moje pismo?'" ga vpraša. "Da, gospod. Povelja so oddana." I "In kaj'je pripravljeno?" ' "Odločila se je, da še to noč odpotuje proti Verakruzu, in jaz, gospod, prosim dovoljenja, da jo spremljam." "Kaj, Bonifacij, ,moj stari prijatelj, ti me hočeš zapustiti? Toda najbrž'samo do par-nika?" "Gospod, strastno želim, da bi zopet videl Francijo," reče stari mož. "Napoleonski zrak je še vedno boljši kot atmos- , fera meksikanske zlobe in lo- 1 povščme; ki nas obdaja, in malo Suzano vendar ne morem sa- i mo pustiti, da se povrne k o- i troku, ker želite vi postati pravi Meksikanec." i "Godrnjač — saj ne pomisliš, 1 da je to v korist nas vseh." "Da, cia, vsakdo je svoje sre- j če kovač. Suzana vas pričakuje, da se poslovi od vas, predno se oženite s to prokleto hčerjo ] ponpsa iu napuha." 1 "Kje pa je?" 1 "V svoji sobi. Uboga stvar 1 vas ne bo dolgo zadrževala, še ; nekaj! Mogoče veste, da je me- -ksikanski lump, adjutant Kar- ] bojal, sprejel pred dvema ura- < ma nekega kurirja is zapada?" 1 "Nobene besede! Kje je po- | ročnik? Saj ga nisem videl v ] iiaciendi." "Zlodej vedi, kje je, jaz se ] nisem brigal zanj. Toda svarim s vas, grof, ne zaupajte, preveč j tej okolici; edini poštenjak 1 tukaj je mogoče stari senator, • [oda on je slep same sebično- < iti." Grof se zasmeje. "Samo, da nirtiaš drugih skrbij, starec! Toda hitro, pripravi mojo obleko za poroko: Zahtevam, da si moj tovariš pri poroki, potem pa I naredi, kar ti veli tvoja vest." j "Gospod, uniformo dobite tu- 1 kaj." In Bonifacij odpre vrata, s ki so vodila v sobo Suzane, j G'rof vstopi in začuden obsta- i ne na pragu, ko vidi v kotu so- 1 be žensko, ki mu počasi pri- i haja nasproti. 1 "Suzana! — V tej obleki! — < Kako si neprevidna!" i t Dalje prihodnjič. 1 Mali oglasi, j J§ ' -_'— . 1 [ Delo dobi trgovski pomočnik v groceriji. Natančneje se poizve v našem uredništvu. (60) Oglasi so pol trgovine za trgovca. Trgovec, ki ne ogla- 2 šuje, teško napreduje. Poglejte 1 n»etoda. Učite se lahko doma. Pouk traja do šest mesecev. ' Pišite po pojasnila še danes. .. - 1 Slovenska Korespotidenčna šola '•-ilKr M* ** ": Iro^M^flrBK V 1380 E. 40th Street. Cleveland, Ohio. ' (Star naslov: 6119 St. Clair Ave. ,S. B. 10. (64) ' I I .................., Dekle dobi službo za hišna 0-pravila. Vprašajte pri August , Kaušek/ 6202 St. Clair ave. . ----(59) HIŠE NAPRODAJ. Naprodaj imam vsakovrstne hiše in lote v Clevelandu, v Collinwoodu in Ndwburgu. Hišo lahko kupite od $1600 naprej. Imam tudi lote naiprodaj v Rockportu kjer je nova slovenska naselbina. Farme naprodaj blizu Clevelanda, prav poceni. Zavarujem hišo in vse drugo proti ognju po najnižjih cenaiii in pri najboljših družbah. August kaušek, 6202 St. Clair ave. (66) Sprejme se ena ali dve dekleti na stanovanje, ki*bi hotele zjutraj in zvečer nekoliko pomagati pri hišnih opravilih. Dobri pogoji. Poizve se v našem uredništvu. (59) Na dobro hrano in stanovanje se sprejmej/O fantje na 5713 Prosser St. Vprašajte ravno tamq (60) ■ • 1 ■'"","1 - Delo dobijo takoj delavci v foundry. Stalno delo. Nobenega štrajka. Vprašajte takoj pri The Ferro Machine in Foundry Comp., Hu'bbard ave. in 66 St. Vzemite Broadway karo do 65. ceste potem pa korakajte do Hubbard ave. Močni možje dobijo takpj stalno delo v solarni, dobra plača. Vprašajte The Union Salt Co. Addison Rd. in Lake Shore železnica. (61) Iščem svojega prijatelja Frank Zelnika, doma iz Turjaka na Dolenjskem. Povedati mu imam nekaj posebnega iz stare domovine. Kdor ve za njegov naslov, naj bo tako prijazen in ga pošlje na Anton Zeleznikar, Box 612, Aspen,^ Colo. Naprodaj saloon na dobro znanem in starem prostoru Proda se radi odhoda v staro domovino. Natančneje se poizve na 7901 Marble ave. Newburg. ---(59) Naprodaj saloon v središču slo-veske naselbine. Najbolj pripravno za Slovenca. Natančneje se poizve pri John B. Balazs, 1231 E. 61. cesta. (59) Iščem svojega brata John Ter-selicha, doma je iz vasi Gorica št. 1. okraj Krško, fara Lesko-vec. Za njegov naslov bi rad zvedel njegov brat Andy Ter-selich, Box 227, Aspen, Colo. -- (61) NAZNANILO. Iz urada dr. Srca Marije, st. se naznanja, da je odbor po preivdnosti določil posebno sejo, ker pri mesečnih vedno primanjkuje časa. Dne 25. julija se vrši v Knausovi dvorani seja, pri kateri vsaka lahko plača in dobi nove plačilne knjige. Vsaka sestra mora vedeti, da je pri mesečni seji nemogoče vse narediti, ker je preveliko članic, in vsaka teško čaka do 12. ,ure. Ta dan se ne bo nič ukrepalo, samo plačevalo, nakar gre lahko vsaka domov. S sestrskim pozdravom Ivana Pelan, tajnica, -;---(59) Groccrija na dobrem prostoru je naprodaj. Proda se j-adi odhoda iz Clevelanda. Lepi prilika za Slovenca. Natančneje se poizve v našem uredništvu. -:- (61) DELO! Več delavcev dobi delo pri zgractbi slovenske šole sv. Vida. Kdor želi delati, naj se takoj o- NAZNANILO, ' \Sff? Žensko podporno društvo ISv. Ana", št. 4. S. D. Z. ima redne mesečne seje vsako drugo sredo v mesecu v John Gr- dinovi dvorani ob pol 8. uri zvečer. Vstopnina je od 16. do 25. leta $1.50 do 25 do 35 leta $2.00 in do 45. leta $3.. Sprejmejo se tudi otroci ženskega spola od prvega leta naprej, ki plačujejo 15c na mesec. Članice plačujejo 8oc na mesec za $300 smrfcnine in $5.00 bolniške podpore na teden. Žene »n dekleta so vabljena k obilnemu pristopu. Pojasnila daje predsednica Rozi Urh, 1158 E. 60th St. tajnica Mary Colarič, 1188 E. 61 St. in blagajnica Ana Zor-čič. 1390 E. 45th St. (59) POZOR I Delo dobi močan mož pri zbiranju in • razkladanju soli. Stalno delo in dobra plača. Vprašajte pri Union Salt Co. Addison Rd. in Lake Shore R. R. (60) Evropski način zdravljenja bolezni. v Zdravljenje kroničnih bolez-nij, krvi, strupa, revmatizma, živčnih boleznij, nezmožnosti zaupanje, zaprtje, oslabelega človeškega telesa, nosnega katarja, katarja v grlu, zdravljenje v grlu, zdravljenje pljuč, želodca in drugih boleznij, se vrši v našem uradu s pomočjo karlovšlkih električnih kopelji, elektro-magneta, z vdihavanjem ozona, vibriranjem, X žarki in z vsemi drugimi metodami ,ki se rabijo v slavnem kar-lovškem zavodu, kakor tudi v kopališčih v Emsu, Nauheimu in Francovih kopelji, kakor je priporočal profesor Riter von Bauer v Monakovem in profesor L. Thomas, Hofrath v Trebingu. Vse to zdravljenje dobite pri Dr. L. E. SIEGELSTEIN 308 Permanent Bldg., 746 Euclid ave. Uradne ure: od 9. zjutraj do 4. popoldne, ob nedeljah od 10 do 19. »<»iiifliii!i>wt Martin vi- drih. Za njegov naslov bi rada zvedela njegova sestra, sedaj omožena Frančiška Sadar, 304 Front St. Leadville, Colo. (61) HMHHHP I j Anstro-Americana I s. s. co/ ;}; Direktna voi>i)n med ^»w Yoi'i o m iu Amtro-Ofrrsko *[ NIZKE CENE. ll Fina podvorba, električna f V' luč, izvrstna kuhinja, pros-V- to vino, kabine tretjega raz- ■ t reda na Indiji Kaiser Franz ■1' Joseph I. in Martha Wa- shington. Govorijo se vsi j; •) avstrijski jeziki. Kom ponija ima aledefe dvovijake: 4 > Kaiser Franz Joseph I., Martha - * Washington, Laura, A lica, Argen- . tina, Ocenia, in nove ladije se le ► delajo. Za vne podrobnosti se obr- ; £ 4! nite na generalne agente. I Phelps Bros. & Co. f "".":...................— £ 2 Washington St New York, N. Y. :£ ■t- .. . <* 4- ali pa na priznane agente t t Z. D. in Canada 't II '.!' " ■ ■ J "" . . I ' I .....mi ' . Ž Če skrbite za J imhe' •krbite f [ za zdravje, J f Več let sk utaje in naj- \ f boljši aparati mi omo. f ! 1 gočijo, da lahko oprav- § jj Ijam vsa zobozdrav- 1 ni Ska dela po aajnjipltj 2 cenah. Vse delo je ga- ^ f rantirano. Zobje se y f dert jo brez vsake bole- |f i čine' \ Dr. L i Robin \ 1 ZOBOZDRAVNIK a v tf 5506 ST. CLAIR AVE. 9 Jf Mm 55. ccstt. -m Odprto sv^er do 8:30 I "tel. Cent. 3974 W. J —— 11* i* || Saloon naprodaj na St. Clair in 40. cesta, št. 4003 St. Clair ave Zraven je tudi restavrant. Lepa prilika za Slovenca. (59) : VI se bodete čudili \ n kako velike koristi za človeško zdravje je • Father Kneipovo grenko vino \ ji. ,r * To grenko vino je eno najboljših, kar jih « , je bilo dosedaj narejeno. To greriko vino je nartjeno * « iz najboljših gorskih zelišč in korenin, raditega naj- » 'boljše zdravilo za notranje bolezni. Ne bodemo na* J dalK govorili o tem vinu, ker kdor ga bo poskusil, < , se bo sam prepričal o njega pristnosti. j Zahtevajte Ktieipaf » katerega dobite po najboljših lekarnah ia go- ! » stilnah. Varujte se ponarejanja. Pravo Kneipovo graa- * ko vino ima na vsaki steklenici natisnjeno sliko, ka- » kor vidite tukaj zgorej. A^o ga vaš gostilničar ali : » lekarnar še nima v zalogi, pišite nam, ker smo mi » edini glavni založniki in razprodajalci Kneipovega vina. F r, m,.. . - i, j., , »' >' ' • ■ m , Frvn Nlovenwka 4li»tižf>^, i Š OHIO BRANDY DISTILLING š i » 6102-04. St. Clair Ave., Cleveland, Ohio » 5 ■H* nt 111 iifHfHt 11111 j 111 n r [ Največja slovenska trgovina 1 j in pogrebni zavod. i m Razdeljena t dva dela ta v polni taarl i —pi—j«^ priprava*! J ■ preskrbljena. Trgovina sa nakup pohištva, orodja, prana« p^tmK ' | barve, »tekla tn drugo. Pogrebni savod le s ntjflnejfttal prttmn2 1 | preskrbljen. Mi preskrbujemo najlepie sprevode v sadomljawt 1 J ljudlj. sakar Imamo bres AtevUa sahval. Za vsaki shtfaj dva 1 ' ambulance In fine kofilje. rrgovlna odprta not la daa. Be pripora- ] | rum v«.® Slovencem in slovenskim draitwa. I Tel. Princeton 1881. a n ,. TRGOVEC h POGKC1WK. ] | Bell Bast 1881. A. UrCllHa, <07 ST. OAM AVPWfe JOHN fiORNIK. —" Priporočam se vsem rojakom v nakup lepih, Modemih Ia trped-! nlh s pomladne in letne oblek ter antoeaj. Prodajam obiska po meri in ie oarejens. Priporočam ae slavnim Jillias v nanravo uniform ln Isvrlujem Vsa draga krojaška naročila. Priporočam tudi svojo veliko lalogo vadbi moških potraMčtau EDlrfi ZALOtNIK VSEH BOKOLSKIH POTRKBMIN. ; Tel. Princeton 240a W. SVOJ K SVOJIM! inci n 7CT C SLOVENSKI POGREB- j JUSIl^ LtEtlutCtf mK IN TRGOVEC. X ---------------------------------■ ■ . j- 1 r i. ;-■.■,.,.■,:—rz................... ■ ' ■ 't. ' * 't- i Priporoča se slovenskemu občinstva, da ga poseti ob ] vsaki priliki. Pogrebni zavod je izvrstno preskrblj^^^^H finejso op avo in finimi koc fa L Z oga po tva, j nine, posode, barve stekla itd. Odprto noč ia dan. " PO^OR Hot 0 i i i i Stara zanesljiva ■■■■ ■■■ ■ g BAA AA I ■ 1 Vi dobite, zaloga po vaših VVHV IIP II H JI Jf flfV IW1 II I II kar pričakujete cenah. II kI I I II II II II L K K M NUJ jI P« tej razprodaji I UAIAAA|| A|||I|A ■■IMMHIbh oglas s seboj. ■ ^■^■■■■■B ■ ■■■^■H ■■ Zapomnite si dan. ..................MANUFAKTURNEGA BLAGA. fcs^s^; HI AAAnHJI A lil ZAPUSTI TRGOVINO . J. tiUUUIVI AIHp 6502-04 St. Clair Ave. Vsa zaloga, vredna $20.000 je bila kupljena od A. Rosenzweig, ki bo razdelil vse skupaj v stanovanja ljudi pod ceno, kakor se more blago narediti. Ne opustite te razprodaje. Napol zastonj. miuuuiuu po vaših cenah. :-: 2-c Vsak dan je razprodaja. Ničesar se ne prihrani. Vsak predmet, vsaka obleka v prodajalni bo razprodana. Vse je zaznamovano v jasnih številkah. Ena cena vsem. Nikdar še niste videli take razprodaje v svojem življenju. Cene so take, da mora vsakdo kupiti. Cene za revne in bogate. Ženske, pridite na to veliko razprodajo. Velika prilika vas pričakuje. mum um V M fflllfA velika otvoritvena MlniMl! «3l JULIJA razprodaja. Mi pozivljemo svet, da se meri z našimi cenami. POCENI BLAGO! POCENI BLAGO! POCENI BLAGO! H. J. Goodmanova trgovina ^ razprodaja ■ i. *.. Pomnite, da bodejo cene pri tej razprodaji najnižje,. kar morete misliti. Vse $1. in $1.50 blago za obleke po .♦«•••.•.«••••».......... .73* Vse 75c in 65c blago za obleke po ..........................43* Vse 50c blago za obleke po...... 35* Vse 25c in 30c blago za obleke P® ........................v IT* Vse svileni, ginghami, poplins, francoski sateni 25c in 29c vredni po...................... I2#c ginghami po............. 9* ioc ginghami za obleke po ..... 8* 9C ginghami za predpasnike po.. 12yic muslin po............... 9* ioc muslin po...............V. 8* 8c mnslin po.................. $1.00 platno za mizo po........73* 75c platno za mizo po .........49* '50c platno A mizo po ----39* 5c blago brisače po ......... ioc blago za brisače po......... 8* 15c blago za brisače po ........H* ioc šivalno blago po ,.. ........7'M\ 15 šivalno blago po ... ........11* i2^ic šivalno blago po......... 9* Zavese iz čipk po polovični ceni. Rokavice po polovični ceni I2>$c in 15c perkal, jard širok po ..........................9y2t ioc perkal, jard šitx>k po....... 8* Vse ca lik o blago po ...........4#* $20.00 ženske obleke .........$8.98 $15.00 žensk* obleke po ..... .$7.98 $12.50 ženslt« obleke po......$649 $10.00 obleke po............$5.90 $8.50 voite obleke po.........$4.48 $6.50 voile obleke po.........$3.79 $4.00 kiklje po ..............J2.29 $5.00 kiklje po...............i" $3.00 kiklje po...............$1.7» $2.00 in $2.50 kiklje po........ 98* Vse $5.00 in $4.00 in $3>5<> svilnate bluze, črne in drage barve po .....................»2.39 $3.00 in $2.50 bluze po........$1.60 $2.00 lingerie bluze po .. ......$1-19 $1.50 lingerie bluze po.........89* $1.25 rn $1.09 bluze po.........55* 50c in 75c bluze po............29* Moške in deške kape 25c vredne po ..........................17* Moške in deške kape, 50c vredne po ..........................33* Moške in deške kape, $1.00 vre- ne po.......................®9* Flanelaste srajce in hlače, vse mere, zadnja cena po ........63* ioc ženski žeket po......*.....^7* 15c ženski žeket p6............11* 20c i*n 25c ženski žeketi po......17* Vse druge ženske obleke, kakor kor-set cover in spodnje perilo po polovični ceni. Otročje obleke od 17*........$3.98 Otročje hlače za dečke, polovico