I te«
vm
•a Urittl Mav-t Ifiilvi. OtUv. •pnvlital 4« kar prMluciraio.
rtu« is dmvimd
tm ih« lni«rMi« of tha wtrlUiifoUM. Work-•rt tr« mNiM to ali
um mi « IteMiEft,
Mita: 40U I« 11» Wn|i( M.
"Marci Tiek dcfela, zdruiite m!'
PAZITE'
na *«• vllko v «kUp«|ii*
ki M u*K*|ft p<>u»# v» • DMlova. prffeplfa*
n* ovitku. A ko (519)
!• *t«vllka . . t »dal vam • prlKo4n(« »tifilko nato«* lista f •• (•£• ittroiaina. Prodni« ponovit« |o takof*

Stev. (Ha) sit*
SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE.

CHICAGO, 1LL., DNE 14 AVGUSTA, (AUGUST) ltl7.
LETO (VOL.) XII«
Živilski zakon.
Zakon o živilih j« naposled spre jot, podpisan in uveljavljen. H tam je izvršeno, kar bi se bilo že da\»no moralo zaliti, in pa storjeno tako, kakor hi s* »bilo moralo storiti, da bi bil dosežen cilj.
t2i vriska predloga oblega dobre, koristne do-loAbe; toda te »o večinoma premalo radikalne. Na drugi strani ko se pa vanjo vtihotapili tinti predpisi, ki nimajo organično pravzaprav nič opraviti z njo m v katerih so skrite zanke, ki postanejo la h ko se pnav nevarne.
SMaj ne to ne more več izpre meniti. Povedati je pa to vendar treh«, kajti za velik del teh nevarnosti je zopet ljudstvo samo odgovorno. 0lavna napaka se je Morila že toni. Ko so bile v jeseni volitve za kongres v Washingtonu, no volil-ci, in sicer iprav posebno delavski volilei podee. tijevaK njih pomen. Poslušali so bobneč« fraze demokratičnih in republičanskili kanduiatov in prigenjačev, grizli so se zaradi prohibicije, dali so si široko vezno razkladali malenkostna lokalna vprašanja, pri tem so (>a pozabili na velike nalo-ge, zaradi katerih se volijo narodni zastopniki. Tako se je zgodilo, da je kongres sestavljen iz za-stopnikov starih kapitalističnih, i>ulkapitalističnih in malomeščanskih strank, delavsko ljudstvo je pa v njem ostalo brez glasu.
Napaka se kajpada ni pričela šele v jeseni ali pa lani. Par meneče v volilne agitacije ne zadostuje, da bi ne spremenilo mišljenje množic. Grfth j«* v tem, da nima delavsko ljudstvo v Ameriki svoje politične organizacije. Nima torej sredstva, s ka terini bi moglo zmagati v politiki.
V Zedinjenih državah je paič . sodalktfiČna strank«. Toda priznati si je treba, da ni ta organizacija prodrla v mase ameriškega detavistva, ki je še vedno delom« popolnoma iudiferentno, deloma pa zaljubljeno v doneča, ampak malopo-membna, za delavski razred celo brezpomembna gesla starih strank.	\ ,
Ameriško delavstvo je po večini razredno nezavedno, • «di če se v časi iz i rjegovi h ust slišijo Nevede "Working elato" in	clas*". Za večino ameriških detaVcev nimajo te besede drugega pomena, kakor da so kapitalisti bogati .delavci pa morajo dehit^, te kaj razmišljajo o boju med delom rn kapitalom, vedo, da je treba doseči bolj** plače, nekoliko še mislijo na krajši delovni Čas, h tem je po njihovem mnenju vredno boja.
Masa ameriškega delavstva ne razume, da je vsa sedanja družba razredna družba, da je med kapitalističnim in delavskim razredom prepad, ki ga ne morejo zasuti nobene boljše plače, da imajo kapitalisti vsled svoje gospodarske moči tudi politično moč v svojih rokah in da mora biti politika kapitalistov v svojih osnovah nasprotna delavskim interesom.
To pa je treba razumeti, in sicer tako razumeti, da pride v čuvstvo, če se hoče razumeti socializem.
Dokler se ne zbudi v ameriškem delavstvu ta razredna zavest, bo vladal kapital Mitični razred, ker ne more biti drugače. Darti politično moč drugemu v roke, pa vladati sam, je prav tako nemogoče, kakor obrniti vodo, da bi tekla v hrib.
Ameriško delavstvo je storilo napako, da je izročilo politično moč kapitalist i n^mu razredu, in sedaj trpi posledice. Te čuti. Vzrokov pa vendar še ne spoznava. In dokler te ne spozna, jih tudi ne bo moglo odpraviti.
Druga napaka se je zgodila letos. Ko je Amerika vstopila v vojmo, je bilo jasno, da ne more to ostati brez gospodarskih in političnih powledic v deželi. Nagiašali smo že neštetokrat, da lahko Wilson stokrat označi demokracijo za vojni cilj Amerike, pa si bo vendar kapitalizem mislil svoje in skušal izrabiti položaj sebi v prid.
Praktično ni vprašanje, ali je prezident odkritosrčen ali ne, kadar naznani vojne cilje vlade. (Predsednik Zedinjenih držav, naj se imenuje kakorkoli, ne more biti avtokrat ne v slabem, ne v dobrem zmislu. To se pravi: On ne more vladati s svojo voljo, če se njegova volja na vjema z voljo tiste sile, W razpolaga s politično močjo. V tem oziru je Amerika goto demokratično osnovana.
Da je na temelju demokracije mogoče razredno goapodstvo, to je druga reč.
Razredno goapodstvo imamo v Ameriki; imamo ga kljub temu, da je konstitucija demokratična, četudi ne idealno demokratična. In siaer ga l-uuuuo zaradi tega, ker ne izrabi delavski razred svojih demokratičnimi pravk* in prepušča gospod-stvo kapitalistični manjšini.
Kaktično torej vlada kapitalizem v Ameriki. Vsled tega izrablja kapitalizem razmere, ki jih povzroča vojna sebi v prid. V Beli hišr v Waahing-tonu bi lahko bil Lincoln, pa bi vendar vladal kapitalistični razred, če bi mu delavski razred prepustil gospodstvo, in speljaval bi vodo na svoj mlin.
Sebično kapitalistično izrabljanje položaja se posebno očitno kaže v brezvestnem navijanju cen. Kjer ^re za dobiček, lam se preneha kapitalistični patriotizem. M u lt hi i i Sonarji se malo zmenijo za to, če bo ameriško ljudstvi* moglo prena-šati vojna bremena in če ne bo pod pritiskom izkoriščanja tako opešalo, da pride eelo zmaga A-merike, ki jo sicer označujejo za svoj patrkrtični ideal v nevarnost. Njihovi profiti so jim važnejši od vsega drugega.
Po tem je. razumljivo, da je napenjal kapitali-zem vse strune, ko je bila živilska predloga v razpravi, da zavaruje svoje interese.
Tukaj je delavstvo zagrešilo aktualno napa-
ko.
Razume se, da se ni moglo kapitalističi» gospodstvo v kratkih tednih zamenjati z delavskim. To ^i bila revolucija, o kateri morejo sanjati le u-t op isti. Nobena tako velika izprememba ni mogoča, ako niso tisti pripravljeni zanjo, ki jo imajo izvršiti. Ameriško delavstvo pa nikakor m pri-pravijeno.
Toda če Še ni sposobno za tako veliko delo, bi vendar lahko izvršilo kos obrambe zoper najhujše kapitalistične napade.
Dostikrat smo upozarjali na to, baš ko je bila živilska predloga v razpravi. Draginja živi jen-skih potrebščin in aploh vse živilske zadeve so velikanske pomena za delavski razred, kajti od njih je v veliki meri odvisna njegova sposobno* za
ravna posledica, da nora telesno opešati, kar iz-
podkoplje njegovo energijo.
Telo in duh sta pa neločljiva. Kaker roke, potrebujejo tudi možgani hrane, in če je ne dobe, trpi duševno delo. Človek ki mora porabiti ves svoj zaslužek za hrano, obleko m stanovanje, pa tudi ne more storiti nič za svojo izobrazbo, ne more naroiMti časopisov, kupovati knjig in si sploh odpirati dostop do kulture.
Boj za ugodno materijalno življenje ni le ma-terijalističen, ampak kulturen 'boj.
Delavstvo, ki ne more čez noč uveljaviti socializma, pa vendar lahko pokaže toliko moči, da si že v okvirju sedanjega družabnega reda pribori gotova sredstva za nekoliko ugodnejše življenje.
To pomeni boj zoper razne vrste izkoriščanja, torej tudi zoper draginjo, odtegovanje živil m o-diranje v vsakovstnrh oblikaih. S tem se gotovo še ne poruši kapitalistični sistem ; toda kakor je za delavca važna zadostna višina plač, tako je važno, da jih oderuštvo ne okrade za ves njih zaslužek.
V tem oariru se pa ne more utajiti resnica, da ameriško delavstvo ni storilo, kaT bi bilo moglo storiti. Boj za živilsko predlogo v kongresu je o-pazovalo kakor igro na odru, ki se ga ne tiče realno. Bilo je nekoliko kongresnikov in senatorjev, ki so skušali preprečiti, da bi žrvilska predloga služila kapitalističnim interesom; tupatam se dobi namreč tudi med meščanskimi poslanci bela vrana, ki se postavi v tem ali onem vprašanju na stran ljudskih interesov. Ali ta peščica je bila o-samljena. od zunaj pa ni prihajal pritisk na nazadnjaški del kongresa, ki bi ga mogle izvršiti le delavske mase.
Tak pritisk za en gotov slučaj — tukaj torej za take določbe, ki bi Ščitile ljudstvo in re»-snično preprečile odiranje — bi bil mogoč. Seveda bi za to bilo treba dela, pozitivnega, praktičnega dela. Ali kakor je tudi v kapitalistični družbi
mogoče izvesti štragk, tako je tudi taka propaganda mogoča.
Toda ni je bilo. Živilska predloga se je vlekla v kongresu kakor morska kača, izven kongresa je skoraj vse ostalo tiho. In sedaj je zakon seveda tak, kakršen je.
lierbert Hoover, ki je bil navsezadnje po hudih bojih vendar imenovan za upravnika živil, je nastopil svoje mesto m podal izjavo, kako si misli svojo nalogo. Pravi, da je njegov namen stabilizirani položaj, ne pa ga rušiti. Dokler se ne prepriča, da ni mogoče doseči cilja z učinkovitim sodelovanjem producentov in prekupovalcev, se zato ne bb poslužil nobenih drastičnih sredstev. "Prepričan sem," pravi, "da je trgovski svet, te dežele po mnogih sto konfereneah z zastopniki velikih prirodniih virov spoznal svojo patriotično dolžnost in resnost položaja, in da me bo po svojih najboljših močeh podpiral v mojem stremljenju.
Hoover naglasa dolžnost Zedinjenih držav, da zadostno preskrbe zaveznike * živili in priporoča, naj ameriško prebivalstvo kolikor mogoče omeji svojo porabo.
"V svojetn prebitku in v svoji zapravljivo-•rti" pravi, "'imamo zadostne zaloge, da prebijemo prihodnjo zimo lahko brez težav. Ce bi v tem oziru doživeli razočaranje, bi «e to zgodilo le tedaj, ako bi posameoni ameriški prebivalci zatajili svojo patriotično doUbnost. Pozvali borno torej vse razrede prebivalstva in vse poklice, naj store prostovoljno obljubo, s katero se zavežejo, da bodo podpirali naše stremljenje in na ta način postali taki Člani živilske uprave kakor mi.''
To se vse glasi prav čedno, le da se besede lahko razlagajo na razločne načine. Radovedni smo, koliko časa bo Hoover potreboval, da se prepriča o nemošnosti uspeha brez drastičnih ukrepov. Novi živilski administrator se zanaša ua lojalnost in patriotizem trgovskega sveta in velikih producentov.
Pred šestimi meseci bi bili morda še rekli, da je lepo od Hooverja, če nastopa svoj urad s takim .zaupanjem, imeli srno pač tudi takrat drugačno mnenje o kapitalizmu; toda živilska admi-
biMUittdi-Piravico mutu&m^}^' m za ta, da se sam prepriča, koliko je mogoče
opraviti izlepa: Danes je pa to gotovo le potrata časa, kajti če bi imeli špekulanti količkaj tiste dobre volje, ki jim jo predpftuje Hoover, bi se bilo moralo to že davoo .^poznati v padanju cen. 0 tem pa ni govora in kjerkoli se je skušalo vplivati na kapitalistične magnate, so se tetnu uprli z vso trlo, kakor kaže n. pr. v državi Illinois gover-nerjev poizkus, da bi pripravil premogovniške barone do znižanja cen.
Zdi se nam, da je že davno »čas za "drastične ukrepe ", in napaka je bila že v tem, da jih ni storil k on gre«.
•Ne vemo, na katere drastične ukrepe misli Hoover. Po našem prepričanju bi bilo najnujnejše to, da bi se spravil 8tric Ha m na nacionaliziraj raznih v sedanjem času važnih in za to že zrelih industrij, prometnih naprav, mlinov, pekarij in živilske trgovine.
Zoper take ' drastične ukrepe" bi zakrpali vsi oderuhi in špekulanti. O tem ni dvoma. Toda v kratkem času bi vse ljudstvo z veseljem pozdravilo te korake, ker bi Irtnalu spoznalo njih blagodejne posledice.
Pred tedni je Hoover povedal nekoliko zelo zanimivih reči o situaciji v Ameriki. Govoril je v številkah in načrtni ,kako radikalno so izkoriščevalci odirali ameriško ljudstvo. Vidi se, da rmi je to polje dobro mano. ^udne je pa, odkod zajema po takih izkušnjah zaupanje, da se bodo kapitalistični volkovi nenadoma izpremenili v ovlčice. Izkoriščanje nima svojih korenin v kapitalističnih srcih, temveč v kapitalističnem sistemn. Zato ne bo Hooverjev apel na njih srca m ua njih patriotizem mnogo zaleged, ampak odločiti bi se moral za naskok na njih sistem. f'im prej se to zgodi, tem bolje je, kajti vsak dan, ki je oderuhom na prosto razpolaganje, slabi moč ameriške-ga ljudstva.
v Hoover naglasa potrebo, da skrbe Zedinjene države za živilske potrebščine zaveznikov. Gotovo ne ugovarjamo temu; ali gotovo je vendar, da je prva in najbližja zavemiea Amerika sama A-nrerika iti da je vsled tega predvsem treba skrbeti za nje prehranitev. Za to pa ni dovolj, da ostane v Zedinjenih državah toliko živil, kolikor jih potrebuje njih ljudstvo, ampak če niso prebivalstvu dostopna, tedaj to vse nič ne pomaga. Dostopna mu pa že tedaj ne niorejo biti, če so predraga.
Hooverjeva naloga nikakor ne more biti izrinjena s tem, da preračunajo njegovi uradniki, koliko krompirja, moke, slanine, mleka, «elja mora priti v New York, v ("hicago, v Pittsburgih itd. i To je seveda absolutno potrebno. Kakor za živež, velja to tudi za premog, drva, platno itd. Ali enako važne so cene. Nekaj se že doseže, ako se določijo maksimalne cene; ampak te morajo biti seveda ljudske* Če pa to ne pomaga, tedaj mora priti eneržija do veljave in brezobzirno se mora vzeti kapitalistom kontrola iz rok.
•Hoover polaga oči vidno veliko važnost na varčnost. V gotovi smeri ima prav. Nedvomno je popolnoma nepotrebno servirati za ko*ilo pet različnih vrst mesa, dvoje rib, par močnatih jedi in toliko prikuh In solat, kolikor je na mizi prostora. Res je, da je tudi v nekaterih nemiljonar-skih hišah po Ameriki potrata — ne ban v tem oziru, da se preveč je, ampak da gre veliko preveč v pomije in da se -pri snaženju, kuhanju itd. zapravlja. Apel in pouk v tem oziru je dober. Za delavska gospodinjstva je pač precej -nepotreben, zakaj v takih kuhinjah skrbe žc razmere, da se porabi vsaka lupina, če je sploh porabna. Kjer je itak premalo, tam se « najlepšimi »|mTi nič ne opravi.	~
Pri vsem tem bi pa želeli, da se ne bi delavstvo dalo kakšni nevarni zmoti. Imenovan je živilski admanistrator, in nevarnost je, da IkhIo . mase mislile: "Ta bo zdaj ie opravil" Tako mišljenje je v Ameriki zelo navadno.
Toda Hoover bo prav malo opravil, če bo ljudstvo držalo križem roke in čakalo na njegove čudeže* Morda ima Hoover najboljše namen*.
na vsaki strani naletel na kapitalistično opozicijo, ljudstvo pa ne bo stalo «a njim in ga potiskalo naprej, tedaj bo čisto razumljiva posledica, - da bo večja moč kapitalizma rodila •svoje sadove.
Delavstvo v Ameriki je že veliko zamudilo. Ali Se je -čas, da se postavi za te svoje vitalne interese na noge in izvede lmj na polju, na katerem so upehi mogoči. Na vsak način «bi se morala Socialistična stranka resno lotiti tc naloge. Razni njeni deli so zadlnje čase porabili veliko, zelo veliko eneržije za reči, ki jih idealisti lahko smatrajo za lepe, ki pa niso prinesle nobenega u-speha in ga niso mogle prinesti. Ljudje nastopajo, ki mislijo, da je vsakdo Liebknecht, kdor .se da zapreti, pa ne uvažitjejo, da ima "nvučeni-štvo" le tedaj pomen, če rodi sadove in da ima gibanje prokleto nialo koristi od tega, ako Rredo najboljše moči za mreže.
fitranka ima celo vr»to realnih, praktičnih nalog v interesu delavstva. Kna izvršena naloga, ena stvarna pridobitev je več vredna, kakor sto papirnatih protestov. In zdaj je čas za tako delo.	»M
Odmeriti svojo moč in »poznati možnost u-spehov je naloga politike. Socialistična stranka je politična; to pomeni, da je stranka praktičnega dela. Če to zanemari, zatajuje sama sebe in svoj nravi pomen.
Ne je čas, da se loti tega dela. Na kupe gn je in prav nič preveč ni rok, da ga opravijo. A če se ne bo kmalu in resno začelo opravljati, nastane nevarnost, da se izgube še tiste roke, ki doslej lahko kaj store in ki imajo voljo za to.
iNikdar ni ljudstvo v Ameriki tako .isvtrebo-valo socialistične stranke, kakor sedaj. In če najde pravo pot, ki jo zahteva čas, katere pa doslej še ni nanla, tedaj si ravno sedaj lahko ustvari moč za svojo konično zmago.
Avstrijski narodnostni problem.
' Sodrog dr. Kari Renner,* ki se je zelo mnogo bavif s študijem narodnega vprašanja v Av-striji, je napisal daljšo serijo člankov o narod-nem problemu, avstrijski ustav in absurdnosti a katero se ravna z narodnostjo v Avstriji. V glavnem obsegaju članki sledeče misli:
"Ali žive sploh v Avstriji rarodnostif To vprašanje je čudno! Ali je nmgoFe, d.1 kdo zanika obstoj narodnosti v Avstriji! Boj na-rodnosti za državo je trajal celih 50 let; zato l« vendar izključeno, da kdo tega osnovnega pro-blema avstrijske države ne pozna.
Ali so v Avstriji narodnosti? To vpralanje je
paradoksno l
Da, tako bi človek mislil. Pa je vendar v Avstriji zelo važen činitelj našega javnega življenja, ki obstoja narodnosti ne pozna, kateremu je na rod skrit in ki ga zanika: to je naše zakonodaj-
stvo, naš pravni red f	. innft
Mirnega srea lahko ravpišemo r^grado loou kron onemu, ki najde v avstrijskem državnem
zakoniku aH pa v 17 dež. zakonikih po 1. 184« be-sedo "narodnost" (Nation). V enem samem členu naših osnovnih drž. zakonikov naletimo na izraz "plemena" (VolksBtaemme), ne da bi tam bilo rečeno, kaj je to in koliko jih je, ki tvori jo prebivalstvo Avstrije, po čem da se spozna, kateremu plemerfu kdo pripada; kje se pripadnost začne in konča. Zgodovinsko n. pr. se d Hi češki narod na tri dele: V Horake, Hanake in Slovake—; so-li Slovaki pleme (Volksstamm) ali ne? Tudi cigani v Avstriji so gotovo pleme; ali so torej kot narod sprejeti v državni osnovni zakon ali «o izključeni? Ker niso plemena pravne skupine oseb, in kot take ne morejo izvrševati pravnoveljavnih dejanj, zato jim mora pravni red dati organe, ki poslujejo v njihovem imenu. Vsako dvuštvo mora po zakonu imeti predsedstvo — "Volksstaemme" po paragrafu 19 ga nimajo! Pravno sploh ne eksistirajo, in če jim daje ta člen prava, je to zgolj fraza!
Ali ni čudno, da se pravni red države, če-
gar zgodovinska naloga je, da pravno uredi medsebojno razmerje devetih narodov in tem določi delež na državi, skrbno izogiba tem osebnim skupinam ?
Ustava severo-ameriških držav ima nekak u-vod, ki pravi: "Mi, ljucktvo Virginije, ki hoče-mp, da vlada pravica in ki hočemo usaanovlti državo, si dajemo sledečo ustavo." Človek M torej pričakoval, da bo našel kjerkoli v naši ustavi vsaj po vsebini sledečo misel: "Mi, Nemci, Cehi, Poljaki, Ukrajinci, Slovenci, Hrvati, Srbi, Ru-muni in Italijani v Avstriji, ki hočemo med seboj mirno živeti, smo združeni v tej državi, oskr bujemo svoje skupne zadeve po skupni vladi, svoje posebne zadeve pa pridružujemo svojim poseb. nim vladam na način, ki ga določa ustava." Kakor bomo videli, smo sneli enkrat tak red, — fi danes je ostala od njega komaj še senca.
Pravno torej nimamo narodnosti. Naia za« konodaja pozna la raalično govoreče osebe, le po. samezne podložnike ,pri katerih se ta aH ont ma-
terinski oziroma oi>čevalni jezik sam ob sebi razume In predpostavlja; pa tudi to, kateremu jeziku da kdo pripada, ni pravno ustanovljeno \a-kor n. pr. pripadnost k veri, ki je zapisana v matrikah. Zakonodaja dAje jezikom p;*nv?ce; toda jezik ne more uživati nobenih pravic, ravno tako kakor barva človeške kože ne, aH pa ItakŠoa značilna lastnost ali drevo ali modrina nebeškega obloka ne. Le fizične ali pa pravne osebe imajo lahko pravice in dolžnosti.
Naš pravni red se do dane.* kakor nalašč izogiba problemu narodnosti ,kakor maček vreli kaši.
Drugače je na Ogrskem. Tudi tam prebivajo različne narodnosti, Madjari, Neme!, TTrvati, Srbi, Rumuni, Slovaki; deželna zakonodaja pa pripoenava le en narod, to je madjamki In v njegovem imenu govori vlada. Nemadjari se Imenujejo "drugojezični someščani. * nemadjarski Madjari. Izven Ogrske te terminologije *ev< (Konec na 6. strani.)
i ■_
■
PROLETA R E C
t •
K
V časih draginje, večinoma povaroČene t brezvestno špekulacijo, sj socialisti v raznih de-ielaJi le večkrat zahtevali, da se določijo maksi-malne cene xa iivHa in druge važne potrebščine. Seveda to ni aocialiati&na zahteva v atrogem pomenu beuede, kajti a socializmom samim na nebi nimajo maksimalne cene nifl opraviti.
Kadar doživi a vet uresničenje socializma, te-daj izgine trg v »tedanjem smislu. Produkcija blaga bo urejena po potrebah; to hc pravi, da se bo preračunalo, koliko je te ali one reči trebr> za vae ljudstvo, in toliko ae bo petem producira-lo. Naravna posledica je, da ae mora tedaj tudi distribucija, razdeljevanje blaga, sistttiuattfno u-rediti.	%
Maksimalne cene ho potreba kapitalističnrh razmer in apadajo med tnte zahteve, za katere se aoeialiati bojujejo v kapitalistični družbi. Ravno tja spadajo, kakor boj za dotttojne plače. Eno kakor drugi ima namen omogočiti delavstvu tako življenje, da ohrani avojo moč in da se lahko raz-viju in bojuje.
Toda v časih miru ao ae vlade upirale vsem takim zahtevam, in vai kapitalistični krog! so jih označevali za "soeiaiizeni."
Vojna je priailila vlade, da so Mame lx< rsi-le mnogo takega 44socializma." Tudi maksimal-
Maksimalne cene v starem Rimu.
ne plače ao uvedle. Da pa ni to nikakršen socializem, dokazuje piramidalna viibta cen, • kateri.
mi so kapitalisti, špekula«rti m veleagrafcl veli-
ko bolj varovani, kakor konmimenti. MaksHnal-
ne cene živil v Avstriji ho na primer take, da ne oh vam jejo navadnega ljudstva niti siradanja Nove čevlje ai more tam le še bogatin kupovati
in premog je poatal predmet lukwu«a.
Naravno pa je, da <l»l »bilo *e fiujRe, £c ne hi 4»ilo maksimalnih cen.
Pri tem ae vedejo špekalanti, kakor da ht bilo to nekainestslišanega. Vsako določanje nam. čujejo za poseganje v njihove privatne pravice. To je sicer resnično. Ali oni imenujejo to p »seganje neopravičeno in ga postavljajo na enako stopnjo z ropom. Obenem trdijo, da ni bftb Re nlk-dar kaj takega na cvetu.
To sicer ne bi bil nrkakršen dokaz, da ne smo biti tega sedaj. Telegrafa, telefona, električnih železnic, Hoentgcnovlh žarkov, tekočega ognja Kruppovih kanonov, aeroplanov in hldroplanov, avtomobilov, narkoze, a«e|we itd. ni bilo, dokler niao bile te reči iznajdene. Pa recite kapitalistu, da ae ne srne voziti v Pullmanovem salonaVem vo-zp ali na elegantni jahti hi da ne sine stanovat! v palači z žeJeanim ogrodjem, ker ni bilo takih reči pred ato leti! Lepo Vaa ho pogledal.
Naposled pa ni niti r«e, da ao maksimalne cene iznajdba naše dobe! Že davno ao bile znane in tudi v veljavi. l>red nekako ftes*najetimi stoletji je izdal rimski eeaair Diokleeian odredbo, v k*
teri se je razpravljalo o viaokih cenah za Hvila v rimskem tmŠkirn ter »ku&al reaki problem s do-Iučenjem maksimalnih een, katere bi ae smele r* čunati za dolgo vrato potrdili in luksurloznih pre<Imetov. V tem dekretu /e bilo navedenih ve? kot 700 različnih atvari.
V stoletjih, ki ao potekla izza časov TMokle-eiana, ao na izvršile velike izpreniem.be v produk
eiji in trgovini. Razvilf smo železnice, telegraf in obširen sirtem tržnih porodil. Izvrgle ao se velike izprememhe v vsaki atvari, ra/ven v človeški naravi, ki je ostala praktično enaka kakor pred še*t najwthni atoletjk
Vsled tega je zelo verjetno, da laliko kaj pro-fit iramo. če razmišljamo nekoliko o naporih, ki so se vršili v starem Rimu, da se reši problem visokih cen za živila. Da so vodili Diokleeiana pri njegovem dejanju visoki cilji, je razvidno Iz na-slednjih be*ed v uvodu k ediktn:
Kdo je tako zakrknjenega srca in tako brez čuta za človeštvo, da ne bi zapazil, kako se Je razširilo pri prodaji blaga na trgih stremljenje za-
htevati neobičajno visoke cene, n.«* glede na letni čas in izobilicof
Po navedbi onih predmetov, za katere Je šlo in njih een izjavlja Diokleeian:
Valed tega nam ho v zadovoljstvo, da se t« cene, ki so bile navedene,drže po vnem našem cesarstvu, in da se razveljavlja pravica iti preko tc?h een. Kdorkoli bi skušal priti v nasprotje z go reujimi določbami, hi stavil svoje življenje v nevarnost. Za nedolžnega se tudi ne bo smatral tisti, ki ima predmete za vsakdanjo porabo ter jih ie sklenil vsled tega odloka zadrževati. Kazen hi morala biti še veliko večja za onega, ki povzroča pomanjkanje, kot pa za onega, ki krši postavo.
Pisatelj Loctantms, ki je živel v četrtem letju po Kristu, poroča o končni usodi tega Jfio-kleeianovega edikta:
Ko pa je privede! do izredno visokih eei) vsled svojih razltfnih dejanj krivičnosti, je akuAjit s postavo določiti eene živil. Radi nialenk<y(tl se je nato preljlo veliko krvi in zaradi strelu ni nič prihajalo na trg. Po Diokleeianovi smrti so morali te odrolhe zopet preklicati. —
To dokazuje, da so znali špekulanti tudi takrat najti ovinke, po katerih so se lzogfl>ali zakonom.
Dr. H. Turna:
Problem mišljenja in volje
(Konee).
Dr. Ozvald rabi za predstavo predočbo — zopet iz nesrečne hrvaščine. Srhi, Poljaki in Rusi rabijo predstava, in ta beseda odgovarja tudi nje pojmu. Predočiii je vor Augen halten, veran-schaulichen, navzočiti, vengegenwaertigen. Predstave niso vedno nazorne, ampak tudi obnovljene, zato je predočba preozek pojem. 'Predstava pa gre dobro na notranji in vnanji predmet. Občutek postane psihičen akt, t. j. jame stopati v mojo zavest talcrat, ko se en kompleks vmanjih vtisov loči od druzega in temu sledi zavest zveznosti, lastno«ti in znakov kompleksa vtisov, t. j. predstava. Ta dejavnost ločevanja predmeta in kon-statiranja različnih znakov na predmetu pa je že dejavnost mišljenja. Misliti v prvotnem slovenskem pomenu je postati (stehen bleiben) torej pojav zaviranja (Heroin ungserscheinung — odtod Hrvatje rabijo pomisel za Vfahrnehmung). Vendar je pomisel le prvi akt mišljenja t. j. merjenja, kateremu nujno sledi ločenje) in meriti, skupno akt zaznavanja, Wah.rnehmung. Dejavnost mišljenja je združena z vsakim vstopom psihičnega akta od občutka do predstave, do sekundarne akcije na vnanji svet v .kretnjah (Gebaer-de), beseda in govoru kot primarni pojav ločevanja in zaviranja. Dejavnost mišljenja ostaja nevidna v naši notranjosti pri obnavljanju predstav, ter kadar se ž njimi druži čustvovanje, Je rezultat te »golj notrsnje dejavnosti v posameznih aktih: ideja. Idejni «vet se torej od miselnega sveta loči v tem ,da ae čisto mišljenje t. j. merjenje in
ločevanje druži e hotenjem in reagira na vnanji svet kot dejavnost razuma (Verstand), dočiin na notranjo stran druženo s čustvovanjem tvori fantazijo.
Vsak moderni psiholog mora končno zavzemati stališče enotnosti vsega notranjega in vnanjega sveta. Ločitev biologije in psihologije je le metodična, ker je težko določiti meje obežh red ter služi v lažje rasumevanje vnsnjega sveta, ako se vsi dogodki v njem grupirajo po principu mehanizma, notranjega pa potoni čistega naziranja. (Ansehauung).
Preveč široka je, razlaga 4 * kulturna zgodovina proučuje misli (ideje) .. . izvor vrst misli Skuša dognati spoznavna teorija ".Naloga apoznavane teorije je, da konstatira skladnost psihičnega dogajanja z dogajanjem vnanjega sveta. Kulturna zgodovina se odnaša na človeaka plemena, torej na družbo individuov. Žo pojem je tvor čtove-veške asoeijacije. Človeštvo loči vidno od živalstva govor.Besede pa so simboli pojmov. Ako je jezik nastal v družbi potem je produkt družbe In no posameznika. Pojem, kot substrat besede Je postal le na človeški družbi. Kulturna zgodovina ima kot predmet razvoj intelekta v družbi in potem družbe, na katerem se sploh edino more konstatirati razvoj in napredek človeštva. Obe razlagi ata torej mnogo preširoki in tudi nejasni. Vedoslovje (Wissenschaftslehre »veda Wissensehaftsdisziplin, znanstvo, Wissenschaft) nudi potom logike vpogled v ''kraljestvo" (!) idej, nam kaže ,kakšna (I) je vednost. Vednost imam za das Wissen, ra-ditega mi je razlaga "kakšna vednost" docda ne-
razumljiva. Ne smatram za dobro rabiti v učni knjigi poetičnih oblik kakor "kraljestvo idej" in enako. Nepotrebni so opisi kakor v stavek 44zao-deta miael". Napaeno je: 44jezik je simbol misli, le lieseda je simbol pojma. Poleg izraza dojeti, erfa*sen, je noptreben hrvaški svačatl, kateremu odgovarja slovenski šlatati. V tem pomenu je pregroba vsebina ,dočim dojeti karakterizira psihičen akt. Napačno je tvorina meato tvor. Tvor, gen. i je že v ataroalovenskem das Gebilde, tvorina je torej Bildungsatoff. —
Poje ni je od nekdaj delal težave f>sihologom in logikom. Tudi razlaga drja. Ozvalda-Pfaenderja je nerabna. On pravi: "Pojem je idejno bivajoča tvorina, ki je ne vidiš, slišiš, otipijeA. nego poj-miš" Ta razlaga je negativna po eni strani, mistična in tavtologična po drugi. Kaj je to 44 idejno bivajoča"? Pojem se tvori brez zodetovanja čustev, torej ni nikdar idejen. Pojem je vaekako psihičen tvor. Rabtm duševno za psihično, afco vzamem dušo kot nositeljico zavesti. Duhovno mi je psihično gibanje proti vnanjemu svetu, torej mi je duh predutavitelj mfali in energije, inteligenco smatram kot višjo stopnjo s momentom poseda v bodočnost, t. j. z duhom zavladam konkretni vnanji a vet pred seboj. Outje, tako bi rekel za nemško Gemnet, mi je notranjost duše, čustvovanje in volja. Po sebi se razume, da so ti izrazi le sistematični, treba pa je enkrat, da jih ugotovimo. Pri sestavi pojma sodeluje predstava in misel. Razlaga 44idejne tvorine. ki jim pravimo pojmi, torej doumevamo v duševnem aktu mišljenja", je tav-tologija. Pojem je psihična tvor, ki nastane potom
abrttrakeije h splošnih enakih predstav poedin-eev človeške družbe. Pojem na individuu samem ne more postati. Dokaz: da je pojem vezan na besedo in se da govor razumeti le iz ljudske psiho-logije, ne pa psihologije posameznika. Individuj pozna le predstave in take pozna tudi razvita žival. R tem da družba konstatira spVošno veljavnost predstave s skupno izreko, s tem Je Sele list varjen pojem^S tem pa je zopet rečeno,da pojem ne more imeti nič idejnega, torej nikakega pri-meska Čustvovanja in hotenja. Pojem je nastal v enakem namerjanju posameznih zavesti na enak pred nit vnanjega sveta. I/e s takim sodelovanjem je postala mogoča reakcija v eni in isti 'besedi. S tem pa je tudi izključena izvenčasnost pojma. Pojem nastaja in umira s plemenom, ki ga je nsva-rilo, pojem se razširja ali zožuje z razvojem intelekta pJemenovih individuov. Večnega pojma ni. Pojem mora imeti vsebino. Že beseda vsebina sama pove, da ima pojem sestavine minljive in pre-meljivc. Vzemimo pojem Bog. Kaj vse so Človeška pleena pod tem razumela in kaj vse se danes da subsumirati. Pojem Bog se sestavalja skoraj od vsakega filozofa drugače. Tn tako so še bolj pre-tvorljive ideje, to so pojmi širokega obsega, združeni s čustvi, v najbolj premenljivi pojavi naše notranjosti. Tudi ideje so mogoče le v človeštvu in mogočnoat idej izvira od tega, da predstavljajo pojem širokega obsega velikemu mnoštvu, pristopen čustvom. Zato ideje vodijo narode, zato se ideje kažejo v razničnih dobah različno. A 44pan-ta rhei" velja tudi za pojme in ideje.
Etbio Kristan.
Savičev pesimizem.
—	Ljubila! Ljufbila se bova vedno tako ka-. or sedaj .
—	Oh, še bolj srčno! je odgovoril.
—	Še bolj! Kaj misliš, da bi jaz lahko še bolj srčno ljubila T Ti, za to bi te morala kaznovati. To je tako, kakor bi te sedaj ne ljubila dovlj srčno.
—	Ne, tako nisem mislil. A to že pride.
—	Nič, jaz te boni vedno ljubila kakor se-' daj in tudi ti me 'l>oš moral tako ljubiti. Nič
druzega ne zahtevam. Tudi ne iu.slim nič dmzega.
Kakor dvoje otrok.
Najrennejši prigovor se je za vršil tako. Hicer sta pa iinela dosti resnih pogovorov; Ona j nI hotela biti neumna, ter se je pridno učila in on ji je bil učitelj. Tudi on je bil priden. Kadar je prišel zvečer domav, je dolge ure ponoči delal. Učil se je, pa tudi drugega dela je imel. Včasi je dobil kake prepise in tedaj je tlačanil, dokler je bilo kaj olja v svetilki da je zaslužil kak de-je bilo kaj olja v svetilki, da je zaslužil kaj denarja za študije in za življenje. Štel je dni. Da bi bil že le konec študij, da bi postal samostalen!
•Počasi so tekli dnevi. A vendar so tekli.
ftkrbi so bile velike, ker ni bilo podpore od nikoder. Vse si je moral sam prislužiti in to ni bila malenkost. Kdo bi se čudil, da je komaj pričakoval konca!
Ko so se približevali zadnji izpiti, je bil ves nervozen. 2nal je vse, toda kdo ve? Kakšen slučaj — kolikokrat je že slučaj pokvaril najlepfte, račune! In njegova sreča bi se zopet odmeknila.
No, slučaj mu ni delal neprilike. Vse je Šla dobro. Ves v ognju je pohitel naravnost k Olgi. Vscmir sreče je nosil s seboj v srcu. Nikogar ni •videl na ulici, vse se mu je zibalo pre^ očmi. P« stopnicah je kar pritekel. Ona ga je Čafcala. Samo pogledala sta se. In tedaj sta se objela in poljubila kakor še nikdar ne. In dolgo sta se držala v obje-tju. Nad njima je plavala neskončna, zlata, cvetna sreča, vseokoli je bilo krasno, krasno, krasno. Skozi okno so padali žorki — od njunega solnea; na mizi so duhtele — njune rože, vse, kar je lepega na svetu, je bilo njin, da ves svet je bil njun. Tn bilo jima je, kakor bi ves svfct pef, ves svet plesal, a ona bi se dvigala po zraku . . . visoko, nekam v eteme afere, kjer cveto blatene taj-notfti, njima, samo njima.
In zopet sts se poljubovala in objemala in vnovič sta plavala po oceanu sreče.
Nihče več jima ne ugrabi te blaženosti, nihče več ne poruši te sreče, nihče ne ugasne tega sijaja, nihče ne pothrga teh rotfic. Zlati upi ao drkte-
li okrog njiju po vzduhu . . . bila sta opojena. Sreča, sreča, sreča! Zlata sreča. . . .
V.
In kako se je to potem pravzaprav zgodilo t 'l*il je lep, krasen, svetel dan, ves nasičen solnčnega sijaja in škerjančeva pesem se je glasno, kakor triumf razlegala po zraku — a na-enkart, brez somračja, brez pozlačenih oblakov, brez slovesa žarkov in brez večerne drhteče pesmi je padla črna noč na zemljo, po vzduhu se je razlila tema in obmolknilo je vse petje.
Kakor bi bil ves svet ena sama hiša in v tej hiši bi ležal mrlič . . , fTam v kotu stoje čudne posode * čudnimi cvetlicami. Temno cveto in ialostno duh te. Po tleh je posuto vse polno rožnih lističev, rdečih in belih; to so mrtvi upi in umorjena sreča . . .Po višavah plava gosta fan-tastaična senca liki velft dhlak, ki se čudno ziblje ,po zraku in od daleč puhti nekaj kakor vonj voščenih sveč in kamelij. »Nekaj mrtvega. . . .
In v Savičevi duši divjajo besni viharji. V temni noči, ko so netopirji frfotali okoli njega, so zašli nočni metulji v njegovo dušo, pa mu jo sedaj vznemirjajo. V srce se mu je zarilo nekaj sovražnega, kar se mu sedja valja po srčnih predalih kakor jež in ga bode; iz ranjenega srca kaplja kri v njegovo dušo. Na obrazu so mu vsvetele blede role, v očeh pa mu Je ttgaanil živi, svetli plamen. Iz oči mu gleda noč," ki dviguje svoje valove v njegovi duši. In ponoči plava on kakor breztelesna senca. ..
Kako se je to zgodilo pravzaprav! lieto je umrlo, zima je dehnila na sumeče potoke in v njenem mrzlem dihu zmrzujejo žuboreče vode in širna planjava se odeva s sneže-
nrm plaščem---narava je zadala in Az-
rael je stegnil svojo roko nad gozdovi. A preden je zapihala ledena sapa in so vzcvetele ledene rože. se pozlatuje o^bzorje in listje porumeneva, jesensko solnce ne žge, a vendar sveti, sveti hi 1# počasi zamirajo njegove oči. . .
flaviČa pa je nenadoma objela noč in zima je hiipoma pregnala ves letni kras. Kako se je to zgodilo provzapraf Eh, zastonj vprašuješ, ubogi mladenič, zastonj. Zgodilo se je in resnično je. Kdo ti pove, 'kako in zakaj T
PncleJ v maju vrt in vinograd. Srce se ti smeje zvefer, ko trepečejo sofnčni žarki iz belkastih, rožnato obsijanih, clato obrobljenih Obla-
kov na zelenje in cvetje, na tisoč, tisoč upov. in zjutraj pokriva bela slana vrt in vinograd; tisoč, tisoč upov je slana pomorila.
Kako? Zakaj? Kje so tvoje roiice? . . .
Kako se je to zgodilo pravzaprav? . . .
Kolikokrat si že vprašal to? In še cesto boš vipraševal; saj je tako nevrjetno, tako nerazumljivo ... oh, tako — tako nemogoče. In vendar je res.
Kaj se braniš vrjeti, ko imaš resnico črno na belem? Ali ne stoje v onem pi»mu razločno besede "Zbogom! Pozabi me!"? Stoje, stoje in čital si jih desetkrat, dvajadkrat, stokrat; prijemal si se za glavo, težko roko si polagal na divje bijoče sree, stokal si kakor bolnik in krvave sol-«e so ti silile v vroče oči. Vrjeti ne moreš, razumeti ne moreš . . .
Tako je, a zakaj, zakaj, zakaj je tako?
Mar je to uganka ženske duše? Maščevanje usode? Zakon življenja?
Kako je to mogoče? Taka ljubezen, taka lju-Ibezen! Pa kar čez noč . . . kako je to mogoče? In glej — po /»vetu hodijo ljudje, pa se še sme-pepo in kupcu je jo, barantajo in se zabavajo. Ali so to sau#i norci? Ali ne vidijo, da je vse slepilno, vse goljufivo? Naj pogledajo v to srce, pa se Imdo zgražali n&d vsem, kar zazro tam.
Ali 'kaj! Lljudje ne razumejo bolečin, ne vedo, kako srce umira in duša krvavi. Llujdje so trgovci, sebivneži. 4,Kaj jim je tuja bol? ... 44Ali le počakajte! Noč ni samo moja. Tema zakrije tudi vaše zvezde, ulblaki popijejo tudi Žarke vašega solnea. Nocoj še slišite slavčka, ji^tri zadoni ču-kova pesem tudi v vaših ušesih. .
Oh ! Kako se je to zgodilo?
Kdo naj ti pove, ubogi SaviČ? Morda ona sama ne ve. Zgodilo se je in to je tvoja nesreča. Vzrok je skrit kakor korenine strupene rože. Pozabi, pozabi? — Ssj ti je pisala: Pozabi me! — C'emu torej misliš nanjot Ali ne veš, da je vsaka misel nova bol?? — Včasf si znal pozabiti vse, kar je ležalo za teboj! T^ival si srečo trenotka, sanjal si svetlo bodočnost, a preteklost te ni morila. Mnogo si trpel, a spomin na v*o bedo si pokopal. Zakaj se spominjaš sedaj?
Zakaj kličeš one lepe dneve, ki so sami meči, zadirajo-čf se ti v srce? Zakaj se koplješ v tem morju bolečin in muk? — Msili in spomini ti ne poda.io zdravila.
Zgodilo se je. Tega ne moreš izprrtneniti.
Ko si odšel domov si nesel cel mdnik zlatih upov s seboj. Oora se je.udrla in zlata jama se je zasula. Kaj si trpinčiš glavo z večnim vpraševanjem : zakaj?
Pravijo da, vse mine. Mjena ljubezen je minila, tudi tvoja bol isgine. A ti ne veruješ. In nočeš misliti na to. Sam ai sadirai nož t svežo ra-
no, pa ga notri vrtiš, kakor bzi ti bolečine pro-vzrokovale največjo slast
Trpiš prijatelj! — Kj, tako življenje. Morda si premalo misJil na zgodovino Polykratove sreče. Toda tebi ni bilo treba metati prstana v morje. Saj je usoda sama skrbela za to, da si okusil tudi dosti pelina. A sedaj — seda. Na minolo trpljenje ne misliš več. Če se ti vračajo misli v pretekle dneve, iščeš v njih samio, kar je bilo lepega, sladkega, nadepolnega. Ne bole te nekdanje muke, temveč nekdanja sreča — ker je ni več.
Kako je to mogoče?
Stokrat, oh, kaj — kdo ve, kolikokrat? Ne-štet (»krat ti je povedala, da te ljubi, neskončno, strastno, blazno, opojno, srečno ljubi. In verjel si ji. Moral si verjeti v svojo bajno srečo, ker niso prisegale samo njene besede. Njene oči so zatrjevale, da je prisegla resnično. Kadar ti je stisnila roko, si čutil, da ti jo stiska ljubezen. Kadar te je poljubila, si vedel, da te objema njena duša. Ona je živela za te, v tebi, samo v tebi.
In vse je izginilo! . . . Kdo naj veruje to? . .
Človeški razum je sla«). — morda že čaka blaznost, da se naseli v celicah tvojih možganov. Take g4rozne uganke morajo zmešati pamet. Tudi človeško srce je slabo. Taka blazna bol lahko vse napravi v srcu.
fiavič se je podnevi opotekal po ulicah, ponoči se je valjal po postelji; podnevi je sanjal— moreče, sanje, ponoči ni mogel spati.
Nesrečen je bil. A beseda "nesrečen" ne pove ničesar. Duša največjega grešnika ne more v peklu tako trpeti.
Vsi njegovi i*pi so bili unieni. Pa kakšni upi! Kakšni svet si je bi! ustvaril v srečni domišljiji svoji .pr in tega sveta ni več.
Iia! Saj to vendar ni mogoče! Kaj je pozabila vse?	f
Kako bi bilo to mogoče! On ne more pozabiti, kako je pozabila ona? 8aj živi spomin tudi v' njeni glavi. Tnliko sreče, toliko slasti ne more izginiti kar čez noč. Ona ni mogla pozabiti.
Ali Je dejala v svojem pismu, da je pozabila?
N>, tega ni dejala! Ni pozabila ne, in če bi hila to zapisala, bi se bila lagala. One božanske ure, polne rajske blaženosti, so se morale vtisniti v njeno dušo in majhna sapica jih ne more odpihniti.
Ali pa tudi ona tako trpi, kakor on? — Oh, če hi trpela, bi mu ne bila mogla pisati tako.
— Zbogom ! Pozabi me!
Hesede so trde kakor jeklo in vendar je v njih nekaj mehkeaa. da je ne more sovraiiti A on mora sovražiti! Tako besna btol ne more biti potolažena hrez sovraštva.
Pa koga naj sovražit	- • •
(DUj. ML)' . T il IV
PftOLfTAREC
Slovensko republlčansko združenje.
Vsohoto in nedeljo se je v Chieagi izvršilo veliko delo; položil ne je temeljni kamen /a orga-nizacijo, ki ima namen delati xa uresničenje Jugoslovanske federativne republike.
Zborovanje ni predstavljalo kongresa, velikega po številu delegatov. Toda zastopal je nedvomno večino Slovencev v Ameriki, v čemer je najboljša garancija, da je gibanje postavljeno lia jsdravo podlago. Zastopane no bile skoraj vse velike organizacije Slovencev v Zed i njenih državah, za drnue pa imamo opravičeno upanje, da ae nam pridružijo v kratkem čaau, ker nam je o nekate. rih znano, da aa prve konference le is mimoidočih domačih, a ne iz načelnih vzrokov niso udeležile.
Kolikor je bilo mogoče, ao se izvršili vsi pogoji, da je gibanje poatavljeno na ljudsko podlago. NhS ni tukaj okroiranega, ni i "od zgoraj" vsiljenega. Kakor je cilj, za katerega se bojujemo, demokratičen, tako mora biti delo demokratično, in temelj, naketerem se gradi, da je garancije, da bo v resnici demokratično.
Pripravljalni odbor je avojčaa objavil svojo snano Izjavo, ki je bila v prvi vrati apel do ameriških Slovencev. Ako ne bi bili začetniki gibanja zadeli ljudskega mišljenja, bi bil poziv ostal brez odziva, Izjava bi bila le izjava malega števila ljudi, ki ao jo podpisali, gibanje pa bi bilo brez ljudstva nemogoče. .
Toda iniciatorji so vedeli ,da izražajo a svojo kjavo mišljenje večine ameriških Slovencev. Tri leta treznega opazovanja vseh pojavov med njimi so morali prepričati vsakega predsodkov prostega človeka, da se večina ameriških Slovencev ne o-greva za avstrijsko, pa tudi za nobeno drugo suženjstvo. Tisoč dokazov je govorilo, da žele Slo.-venci združitev z ostalimi Jugoslovani, ampak da jo žele na podlagi svobode in enakopravnosti.
V tem zmislu, torej v zmislu | slovenskega ljudstva v Ameriki je bila izdelana chicaška Izjava, in zato se je smelo pričakovati, da najde med ljudstvom odziv.
Nič druzega niso " Jzjavaši" za začetek hoteli. Izjava je bila izročena časopisju, kritiki in debati. Vse to je prišlo. Povedla se je javna razprava. Slišali smo zagovornike in nasprotnike. Vsakdo je lahko povedal svoje sodbo.
Zanimanje za vprašanje se je pokazalo v tem, da se je vse slovensko in deloma tudi hrvaško časopisje polastilo predmeta —■ seveda vsak list s svojega stališča. Pokazalo se je v tem, da so se v mnogih naselbinah priredili shodi, in bilo bi se jih še več, ako bi bilo več govornikov v tem času na razpolago. Pokazalo sc je tudi v tem, da so prihajale številne odobravajoče izjave in vprašanja za natančnejše informacije. Glavno pa se je pokazalo v zanimanju velikih organizacij.
Na podlagi vsega tega in na podlagi konference lahko pravimo, da ima ideja »Jugoslovanske federativne republike globoke korenine v našem ljudstvu. Pristaše ima tudi med Hrvati in Srbi; atkateri med njimi se že oglašajo in iščejo zvezo 4 nami. Bodoči razvoj bo pokazal, koliko je ta ideja vkoreninjena med njimi in koliko dela je pričakovati od njih.
Chikaška konferenca se je vršila v dvorani 8. N. P. J. v soboto in nedeljo. Udeležilo se je je dvajset delegatov, ki so zastopali sedem podpornih, političnih in kulturnih slovenskih organizacij in šest slovenskih časopisov ter enega hrvaškega, in sicer:
, Organizacije: Slovenska narodna podporna jeduota: A. J. Terbovec in Math Petrovič. Slovenska svobodomiselna podporna zveza: Frank Bostič in Anton Zlogar. Slovensko samostojno podporno mladeniško društvo "Danica": Frank Mravlja. Slovenska sekcija Jugoslovanske socialistične zveze: Filip Godina in Frank Šavs. Slovenski delavski sokol v Chicagu: Ivan Kušar. Društvo Slovenija v Chieagi, podružnica Č, S. P. B. J.: Frank Udovič. Slovenska narodna zveza: Ivan Možitia in dr. F. J. Kern. — Časopisi: Pro-sveta: Jože Zavertnik st. Glas Svobode: Martin V. Konda. Proletarec: Etbin Kristan. Glas Naroda in Novi Hrvat: Ludvik Benedik. Slovenija (Mlltvaukee): Frank Veranič. Cas: Frank Kerže.
Od pripravljenih dveh zastopnikov J. S. K. J. je prisostoval zborovanju nekaj časa Anton Motz. Med zborovanjem so se pridružile gibanju sledeče nove organizacije: Samostojni slovenski socialistični klub v Milwaukee in slovenska podružnica augleške organizacije "Modern Woodmen of A-. merica" v Chieagi.
Uspeh konference je, da se je formalno ustanovila organizacija, ki bo delala za uresničenje Jugoslovanske federativne republike. Ime organizacije je
SLOVENSKO REPUBLIČAN8KO ZDRUŽENJE.
Osnova misel združenja je ta, da »»stane vsaka organizacija, ki se pridruži, popolnoma avtonomna in da veže vse skupaj edino načelo, ki je izraženo v Izjavi, definitivno sprejeti na tej konferenci.
Z novo organizacijo se ni ustanovila nikakršna nova stranka; ona ne predstavlja nikakršnega kompromisa in ne zahteva od nikogar, da bi kaj žrtvoval od svojega politifaiega, verskega, znanstvenega ali estetičnega prepričanja. Tako se samo po sebi razume, da se združenje tudi najmanje ne dotika razrednega boja.
Združenju lahko pristopi vsaka slovenska organizacij«, ki priznava v Izjavi izrečena načela.
Način organizacije je sledeče:
Vrhovno zastopstvo Združenja se sestavlja iz zastopnikov vseh organizacij, ki pristopija. Skupina vseh teh zastopnikov je
centralni odbor.
On ima pravico iniciative in kontrole vsega dela; o vseh ukrepih, ki se zde njemu ali pa iz-vrš#»valnemu odboru dovolj važni, odloča centralni odbor.
Izmed njega se voli
lsvrievalni odbor, čigar naloga je, da opravlja vse posle v zmislu i*jtve, pravil in sklepov centralnega odbora, ka-
teremu je odgovoren za svoje delo. Zaradi ložjega poslovanja in da se prihranijo nepotrebni izdatki, se volijo člani Izvrševaluega odbora iz Chicage iu bližnje okolice. Vsak član centralnega, odbora ima pa pravico, da se udeležuje sej izvraevalnega odbora in da dobi na njih besedo.
Poslovanje izvrševal nega odbora pregleduje
nadzorni odbor.	,
ki šteje tri člane, živeče izven Chicage.
V [msamezuih naselbinah, kjer je več kakor ena organizacija pridružena, se ustanove
lokalni odbori.
Vsaka organizacija v takem Kraju, naj jc samostojna ali pa naj pripada kakšni centralizirani organizaciji, voli v lokalni odbor zastopnika ali zastopnike. Njih Število — po 1 do 3 za vsako društvo — določijo organizacije v naselbini same po razmerah in potrebah.
Lokalni odbori opravljajo delo v kraju ali o-kraju: Agitacijo, prirejanje shodov, veselic i. t. d., pridobivanje finaučuih sredstev in podobno. Obe • nem vzdržujejo zvezo v Izvrševalnim odborom.
Vsi
1 prispevki
so prostovoljni. Posamezniki se lahko po svoji volji zavežejo ,da bodo plačevali redne donesko po svoji možuosti; kdor ne more tega, lahko pri-uspeva od slučaja do slučaja. Dobički veselic, prebitki od prodaje društvenih predmetov i. t. d. »o drugi viri dohodkov.
Poleg teh formalnih sklepov je bil najvažnejši zaključek konference ta, da je bila sprejeta
iijava pripravljalnega odbora
tako, kakor je bila predložena.
Strogo vzeto je bila sprejeta soglasno. Zastopnika "Slovenske narodne zveze** dr, Kern in I. Možina sta se vzdržala glasovanja o načelni točki, tičoči se republike. Oba sta izjavila, da ne nasprotujeta republiki; osebno je odobravata, toda glasovati ne moreta za to zahtevo, ker sta vezana po londonskem odboru. Vsi delegati, ki so se udeležili glasovanja, so soglasno glasovali za federativno republiko. Za ostale točke izjave so soglasno glasovali vsi delegati.
Izvoljeni so bili v
izvrževalni odbor:
Frank Kerže, Filip Godina, Etbin Kristan, Frank Bostič, Martin V. Konda, Anton J. Terbo-bec in Jože Zavertnik st.
V nadzorni odbor:
Ludvik Benedik (New York); Fr. Veranič
(Milwaukee); Math. Petrovič (Cleveland).
•
Temeljni kamen je položen. Velik je cilj, ki si ga je določilo Slovensko repuhličansko združenje. Nobenim iluzijam se ne vdajamo; vsa konferenca je bila edina v tem, da se more cilj doseči le s trdim delom in da bo treba premagovati velike zapreke.
Sloveusko repuhličansko združenje ne stopa z velikimi bahavimi obljubami pred narod. Ne ustvarja si v ideji prijateljev in pokroviteljev, katerih ni. Vse, kar hoče narod doseči, mora v prvi vrsti doseči s vojimi močmi.
Zato se Slovensko republičansko združenje obrača do naroda in ga kliče na delo. Le iz naroda more priti njegova svoboda. Zunanjo pomoč more pričakovati le od takih faktorjev, ki ae sami bojujejo za svobodo; a računati more nanjo le tedaj, če s svojim delom pokaže, da je tudi njegov cilj svoboda.
Konferenca.
V soboto ob desetih dopoldne je Frank Krže v imenu provizoričnega lokalnega odbora otvoril v dvorani uradnega poslopja S. N. P. J. zborovanje, ki ni le važno za Slovence, ampak je velikega pomenu za vse jugoslovansko ljudstvo.
Očrtal je v daljšem govoru pomen zborovanja in pozdravil delegate političnih, podpornih in kulturnih organizacij in zastopnike slovenskih listov, ki so prihiteli pa zborovanje, da pomagajo pri delu, ki ima za cilj: Osvoboditev Jugoslovanov in njih združitev v federktivui jugoslovanski republiki.
* Po končanem pozdravnem govoru je imenoval Franka Vcraniča in LjudevHa Benedika v pove-rilni odbor da pregledata pooblastila in konstati-rata število delegatov.
Navzočih je štirinajst zastopnikov in predsednik izjavi, da pridejo še iz Minnesote in drugod, ki so pa najbrž zadržani vsled tehtnih vzrokov, da niso mogli biti navzoči ob pravem času.
Konstituiranje.
Frank Krže pojasni, da je treba najprvo izvoliti predsednika In zapisnikarja, preden zbor nadaljuje z delom. Na predlog Albin Hkubica sta izvoljena soglasno Frank Krže za predsednika in L. S. Truger za zapisnikarja.
Vsled odsotnosti Etbina Kristana, ki ima važen opravek na sodišču, se odloži prva točka na kasnejši čas in se preide takoj na drugo točko poročilo o pripravljalnem deln.
Referent za točko L. S. Truger, ki poda jasno sliko o gibanju, ki se je pričelo v marcu pred dvema letoma. Pojasnjuje, zakaj ni bilo mogoče priti z londonskim odborom do sporazuma in skupnega dela, zakaj je prišlo do lokalnega gibanja v Chi-cagu, ki ima namen združiti vse Slovence za skupen cilj : osvoboditev Slovencev izpod monarhistiČ-ne vlade in združenje Slovencev s Hrvati, Srbi in Bolgari v skupni federativni republiki z narodno avtonomijo vsakega naroda.
Govornik je povdarjal, kako so vsi elementi, ki so bili pripravljeni delati za osvoboditev In združenje Jugoslovanov, večkrat zahtevali, da naj poda jasen program, ker drugače je nemogoče agitirati med Slovenci za stvar. Slovenci hočejo jasen in določen program, ker le na ta način je mogoče doseči uspeh in se izogniti vsake blamaže,
Govornik poroča o detajlih na sejah, kako je hiln izdelana izjava za jugoslovansko federativno republiko in zakaj je sklicano današnje zborovanje, ki je le nadaljevanje dela, ki »o ga pričele
slovenske (»olitičue, kulturne iu podporne organizacije v Chicagi, iu ki ima namen, da sa misel ju-i goslovanske federativne republike zanese med vse Slovence, da postane meso in kri.
Frank Krže spopolni nekatere detajle, ki se nanašajo na seje, ki jih je refereut vsled obširnega referata izpustil.
Ivan Možina stavi vprašanja ua Frank Krže-ta, če je pisal pismo Milan Marjanoviču, članu jugoslovanske kancelarije v Washingtouu, ker se širi govorica, da je pisal Marjanoviču, Marjauovič mu pa ni odgovoril. Vprašal je tudi Marjanoviča, če je prejel kakšno pismo, toda Marjauovič izjavlja, da ga tii prejel.
Frank Krže odgovarja, da je na vprašanje odgovoril ž$ Marjauovič. Govorice nimajo vrednosti. On sploh ui pisal nikomur pisma in če kdo predloži* pismo, je pripravljen darovati prvih $500 za jugoslovansko republiko. Marjanovič ni dobil pisma od njega, ker mu ga ni pisal, iu logično Marjanovič tudi ni mogel odgovoriti.
8 tem je zadeva končana.
I. Možina vpraša, Če je bil na lokalni seji sprejet referat Rudolf Skale.
Kerže pojasnjuje, da to ni bil referat, ampak koncem konca, da se je H. Skala jzjavil tudi za republiko. Bila je le nekakšna izjava.
K točki se ne oglasi nihče več za besedo in zbor preide za izjavo pripravljalnega odbora o federativni republiki.
Splošna debata.
Jože Zavertnik predlaga, du je najboljše, če se izjava prečita točko za točko, pri vsaki točki se debatira, jo sprejme, kakršna je, ali se ji kaj doda ali popravi.
Truger prične čitati izjavo, oziroma le program. Po prečitanju prve točke meni dr. F. J. Kern, da je boljše, da se počaka do popoldne, ker ni Kristana. K stvari hoče govoriti sam, čeravno se mogoče strinja, ker je treba še nekaterih pojasnil.
Zavertnik pojasnjuje, da ravno njegov predlog daje priliko za obširno debato, vprašanje je le, ali br. Kern želi najprvo splošno debato in potem še le specialno,
Dr. Kern pojasnjuje, da tega ne misli, ampak le želi, da se o stvari debatira in pojasnijo nekatere reči, da ne bo nesporazuma.
Kerže meni, da je res bolje, da se počaka, ker bo kmalu poldne in se popoldne prične z razpravo o izjavi.
Zbor. sklene na predlog Skubiea, da preloži zasedanje do pol dveh popoldne.
Druga (popoldanska) seja.
'Na dnevni red je prišla tmTka "Pomen Ir» namen organizacije," torej izjava sama, katero je sprejel provnzorični odbor in podal javnosti.
F0&06IL0 O IZJAVI.
O tej točki referira sodr. Ktbin Kristan. Glavne točke ujegovih izvajanj so:
Delo za.jugoslovansko republiko je politično gibanje: To gibanje so porodile prilike, ki jih je prinesla vojna, katera se neprenehoma suče in poraja npremenrtje. Danes ni dvoma več, da bodo po tej vojni spreinemibe in za nas jc vafcin, kakšne naj "bi ibile te spremembe v starem kraju. Zdaj je prišel čas, da o tein govorimo iu moramo govoriti.
Nikdar nisem verjel, da hi ee bila ta vojna kdaj vodila za osvoboditev narodov. V začetku je bila vojna cisto kapitalistično-impenialistična, katero so porodili roparski razlogi. Ali danes je drugače. Padla jc avto&raicija na Ruskem iu padla bo drugod, rfnifcr vojne sc je takorekoč zasukala proti tistim, ki so jo začeli. Začetniki vojne so v kaši in od njih ne moremo ničesar več pričakovati.
(Najznačilnejši dogodek v 4eh treh letih vojne je brez dvoma ruska revolucija, ki pomeni, da . jc vse naziranjc svetovnih dogodkov v novem stadiju. Revolucionarna demokracija v Rusiji je »rekla tri velilke principe: 1) da sc sklepa mir brez prisilnih aneksij ali proti volji prizadetega ljudstva; 2) da ne sme biti odškodnin ali tributa, katerega bi moral premaganec plačati orniagoval-cu, — da&iravno Rusi niso proti temni, da se poravna storjena čkoda v invadiranih teritorijih — in 3). da prizadeti narodi, o katerih kozi se bo sklepalo na mirovni konferenci, sami odločujejo o svoji usodi. To načelo ni bilo prej izrečeno. Vse, kar so prej govorili o ciljih vojne, jc bila fantazija, a na drugi strani so 'baraitfali z deže -Uuui in to barantanje je fclo tudi na škodo slo • venskega naroda, ker so 'bili sklenjeni in še dane* (4ksi«tirajn pakti med zavezniki, ki garantirajo Itailiji slovenske in hrvatske pokrajine.
Revolucionarna Rusija jc pa toliko vplivala s svojimi novimi načeli, da se je angleška vlada izrekla za revizijo vojno-mirovnih pogodb; to je bila posledica ruske revolucije. Wilson je v svoji znani irjavi ponovil ruski princip.
Toga ni bilo prej iu zato spoznavamo, da ruska revolucija postavlja pogoje, na katere se la-hiko opiram*> v našem grltanju. Mene prav nič ne moti težka kriza, 'ki je zadela Rusijo zadnje dni; prav nič me ne plaši katastrofa na nHki fronti. To so težke bolečine, 'ki so združene z vsakim preporodom. Vsaka revolucija je imela take bolečine. Rusija bo še imela svoje krize. toda moje tr-dftn utpanje je, da j Hi 1»o preživela. Že način, kako revolucionarna Rusija premaguje sedanje krize, nam jamči, da -bo nadvkidala vse težave in postala najmočnejša demokracija na svetu. Rn-ska revolucija je zdrava in ta<k preobrat je sposoben, <la preobrazi ve« svet.
Zato opiramo svoje upe in želje na tega mogočnega faktorja. Ne vem, kaj misli Woyd <lenr-ge in <kaj mjisli Ribot, toda fakt je, da sta zapisala demokracijo na svoj bojni prapor še le po mtfki revoluciji. Torej sta <bila prisiljena. Wil-som je podal svojo izjavo tudi po revoluciji in Amerika mora gledati, da predeednik drži svoje obljube. Za podlago jemljemo to, kar je črno na
•baieiu in dolžnost narodov je, da naznAnijo Rusiji svoje zelje in eiJje. Ni dovolj, da so Himi izjavili priueip Hatiioodločevanja; v Petregradu lic
poznajo vseh kotičkov na svetit. boor«. torej .Slovenci odločevati o svoji usodi, motamo to jMiVudali Rusiji iu vsemu avetu. t %
Največja napaka gibanja, ki ga y zasnoval Londonski odbor, je bik, da urno v-prašatt iiaro-da, kaj on hoče. Zato se Je »godilo, da amariški
Hlovenci niso imeli zaupanja v t/v gibanje in zato je Slovenska Liga tako štiostno pogorela.4 fe sc hočemo varovati podobne katastrofe, moramo znati, »kaj naš narod misli. .laiz se<ir dovolj pre-l>otoval po Ameriki, bil sem v mnogih naselMhah ' iu govoril wui ne samo z odra, temneč tudi r ljudmi, torej fahko govorim o mnenju ljudstva, lunarno avstrijakanfe, o tem ni dvoma; imamo xo-l*t. ljudi naprednega mišljenja, ki m proti Avstriji.
Ali če hočemo vpraaafl zadnje, kaj naj V> namesto A/v st rije, moramo tipati, kaj oni mislijo. In splonno mnenje je to: Če je naa slovenski ti« lave«* proti enemu monarhu, je tudi proti dvuge-mu. Kdor pa je. proti dunajskemu in ruskemu earju, je gotovo tudi proti srbakemu kralju. Krona je krona in izpod ene krone pod drugo ni taš-nja na«ega naroda: Ta struja našega naroda nasprotuje in iiw?d njo vlada republičanski duh. Po tem se moramo ravnati. To ni demagogija, temveč nujna politična potreba.
Dekretirali so nam, da so »lovenci, Hrvati !n Srbi en narod in da ta "narod" bo srečen, če se združi v paradižu Jugoslavije. Da li je en narod ali ni, to jc jezikovno in znanstveno vprašanje, ki ne spada sem. Pozitivno pa vemo, da je med fcHovenci, Hrvati, Srbi in Bolgari veliko sorod-Stvo in dalje vemo, da ni nikjer meje, kjer bi se lahko določilo: tukaj ndhajo Klovenci in tukaj pripenjajo Hrvati, kje Hrvati in 8rbi in ji je Srbi in Bolgari. Poglejmo v Belo Krajino. Človek ne ve, da li tam govore slovensko aJi HrvaŠko. V okolici Zagreba govore slovenščini podobno narečje. Tako je med Hrvati in Snbi in Srbi ter Bolgari. Poglejmo v Macedonijo. Srbija pravi, da tam žive Srbi in zato jo zahteva zase; Bolgarija pravi, da so Bolgari in jo tudi zahteva zase. V resnici pa ni tam samih Srbov ne Bolgarov, pač pa so Srhi in Bolgari — in mešanica iz obeh. Macedojiija > balkan^a Bela Krajina. *
Zdaj pa vprašajte Slovenca, če hoče biti Hr vat; v p rana j te Hrvata, če hoče biti Srb; vprašaj-te Srba, če .hoee biti Bolgar — in vprašajte naro-be. Noben noče 'hrti drugo nego to, kar je. Zato je propadlo ilirstvo, ker so hoteli posili napraviti nov narod. Pojdite in govorite 'ljudem^ da je vse skupaj en narod, pa boste alttali odgovor. Zato je treba računati h fakt i in garancije j* treba, da ostane individualnost naroda; zato mora biti federacija, v kateri bo vsak narod imel vse, kar ima svojega, a »druieni bodo v tistih ozirih, ki jih lajiko o-pravljajo skupaj.
Edina praktična rešitev toga vprašanja je federativna republika . . .
Kdo naj spada v ^o republiko? (iotova Slovenci, Hrvatje in Hrbi. Kaj ipa Bolgarit Kako je to, da znani faktorji priznajo jugoalorvanstvo tem trem narodnostim, ne pa Bolgarom? Vemo, kaj je. Oni pravijo, da so se Boflgari sami izključili jz Jugoslavije in da »o celo postali izdajalci, katere je treba kaznovati. To je infamija! Ako bi Bolgari zaslužili kazen, bi jo zaslužili tudi Slo-veniei, Hrvatje in Bošnjaki, ker vsi ti «o bili ravno tako prisiljeni iti v vojno za Avstrijo, kakor so bili Bolgari za svojega dolgonosega Ferdinanda. Kaznovati je treba vladne tolike, ne pa narodov. Ako pa hočemo imeti jugoslovansko federacijo, tedaj se nnora združiti vse, ikar je jugoslovanskega. .Jugoslovansko vprašanje brez Bolgarov se ne rrtorc definitivno rešiti. In vpra-sanje Maeedonije je, za katero se koljejo tže v četrti vojni, se mora rediti le v združenju Srbov in Bolgarov. Avtonomna Makedonija, ki ne bo sub-ska, nc bolgarska, temveč skupna, je edina reši-tcv.	* *
Mi ninuanio nmbenih garancij, kakor jrh nima nihče drugi. Obljnbfe ne maramo niti ne smemo delati. Kdina pot, po ikateri morda ipridemo do našega cilja, je, da dokaiemo'svetu, da je jugoslovansko vprašanje mednarodno vprašanje od katerega je odvisen bodoči mir. Organiziran Balkan je potreben za mir. To so elementi, ki nam oatajajo, da zainteresiramo svet za svoje želje iu težnje. S promijami na dothra srca in usmiljenje ne bomo nič <kvs*^li. Dokazati .maramo Ameriki in Kvrnpi, da jc rešitev balkanskega vprašanja v tem atuMn a>b«olutno potrebna, ako hoče svet, da m ho tam večnih spletk, ki bi porajale nove »prepire in nove konflikte.
In rarvno to moramo povedati svojemu narodu v Ameriki Na*a izjava je 'bila apel na narod; ni bila nobena gamnr.ijn in ne vseibnje nobenih obljub. Povedali sum to in to hi foilo najboljše po našem mnenju; wJaj je pa odvisno od tebe, narod, da delaš v tej Kincri, aiko hotfefi kaj doseči, ivo jega dela in od faktorjev, ki sem jrh na-
ve<
iel. ie vse odvisno. Narod mora odločevati i^' nmra biti odgovoren. Mi ninuvmo ničesar na krožniku, in vse je ttVba pridobiti.
A priori je pa treba zavreči vsako ntonar- t h i jo. Mi snio m to, da narod odloča. Kako bo odločni? Drugače si ne morenuo misliti, kakor s splošnim glasovanjem. Dajte Wlovencem v sta* -rem kraju na referendum, da naj izbirajo med lla.lwbiiržani in Karadjnrd.jeviči in stavim ne vem kaj, da bo 75% glasovalo za llaibsburžane edino zato, ker jim je vseeno, v kateri monarhiji so. Toda dajte jim ua glasovanja. Č* hočejo imeti avtonomno Slovenijo v jugoslovanski federativni republiki in prepričan sem, da bo ogromna večina glasovala «a republiko. Celo dr. Janea Krek bo pn i, ki bo tedaj agHiral za rcptfblHto in (Konec na 8. strani.) \
EC
PROLETAREC
š list ia intsbeii delavsksga
ljudstva
IZHAJA VSi KI TORKH.
—- l**taik ia iuU)«t«iji —
šfitlnmki tftliska tiikm« tfiifta v zhk*n. »»»■••«
5T*!
u c«io
$1.00 M psi leta. Z« Kvropo M pol leta.
Naročnina: Z* Amiriko $2.00 k m) leta. Zm lato, $1.1» aa pol
Cfimti p* itpvttu. Pri tprtmtmki (toskff* Ji p*lig nov «ga nsanmnt/i tudi štiri našla9.
faa pritoAba glada naradnaga pobijanj«
Sfta W drugih neredfto.ti, ja pošiljati pradaadniku druibc
Fr. Udovich, 1844 8. Racine Avs Cklcaaa, 111.
PR@LETARIAN
M Slavit ViriuH>'t hfciskiif (npii)
Sabacription rataa: Unitad State« and Canada, $2.00 a yaar, $1.00 for half mr. Faraifn countriea $2 60 a y«ar, ll.tf far half yaar.
Athirtising raies on agretmeni.
M A S LOV (ADDRESS):
••PROLETAREC*
4x» w. »i. stmcet. chicago. illinois
IZ ZGODOVINE PITA.
' O po jut* pijače so — lahko bi reklo r- tako stare, kakor človeška civiliza čaja, • čimer seveda ni rečeno, da je pitje ali pijačevanje kakino merilo ei vilizacijo. Dejstvo je le to, da je imel človek le v davnimi naguenje za opojae ulit k« in da opazajemo nekaj takega ' aagaenja eelo v živalskem svet«.
Pivo, ki je danes raziirjeno po vsej zemlji, je prvotno nedvomno germanska pijača. Ali stari Germani ga ie niao poznali. Njih pijača je bila medica, ki je šla baje tndi starogermanakim bogo vom v slast. Na nitjih kulturnih stopnjah velja krepko pijačevanje vedno za aekaj slavnega in častnega; kdor ga ne zna tearcljito potegniti, Heje za slabiča in je izpoetavljen zasmehovanju. Proste ftege so v takih slučajih narodne šege in ▼ narodni poeziji zavzema pivska pesem odlično mesto. Ta globoko vkoreninjeni
* nazor o pijačah je tudi kriv, da je boj aoper pijančevanje izredno teiak.
če se o pivu lahko reče, da je stara pijača, se pa to vendar ne more reči o industriji piva. Kakor vsaka druga pi jača, se je v začetku tudi pivo Izdelovalo doma. Razume se, da-je bilo v sled tega tudi preeej drugačno od sedanjega . Spomin na tiste čase je pa ostal p rak tično živ še do današnjega dne; a« Nemškem ia na Češkem so še sedaj hiše, ki imajo pravico pivovaratva.
Dokler se je pivo splošno varilo do »a, se ni moglo razviti v obrt. To je trajalo več stoletij. Iz tega vzroka tudi ni najti v srednjem veku med rokpdel skimi eehi rokodelcev nikakršnih pivo varjev ter je nastalo še pozneje v ite vilnih krajih pravno vprašanje, če je •matrati prvo v* rje za trgovce aH roko delce. Ko pa se je pivovarska obrt na poaled boljinbolj Mirila, je bilo še vedno najti hiše, v katerih se je samostojni varilo pivo ali pa dobavljale pivovarju surovine za varjenje, kakor se daje lito v mlin.
Obstoj samostojnega pivovarja se omenja v letu 1220 v Konstanri ter leta 1280 v Frankfurtu. Oo tega časa se je pričelo v povišani meri zaviivati pivo poleg vina in kmalu nato se omenja kot nekaj samo po sebi umevnega veliko število gostiln, v katerih se je točilo pivo. Kmalu pa se ljudje niso več za dovoljili z domačimi pivi ter se je pri čelo uvaiati tudi tuje plve. Dočim se je varilo v pričetku pivo iz pšetiicc in ovsa, •e je sredi 14. stoletja pričel splošno uporabljati hmelj in ječmen.
Leta 1435 je bilo v Frankfurtu že sedem pivovaren. Šestdeset let pozneje jih je bilo še osemnajst ia te pivovarne eo tudi obenem na drobno točile pfavo. Nekateri tuh pivavarjev pa se niso pečali le s proizvajanjem in točenjem piva, temveč so izvrševali poleg tega še druga rokodelstva. Iz tega se da sklepati, da ni bilo varjenje piva toliko do-bičkanosno, da bi bilo redilo dotičnega moša.
Na sejmih v Frankfurtu je Igrala trgovina s pivom veliko vlogo. Inozem ski trgovci so prodajali tuja piva in od časa do časa je dobil kakšen tudji trgo vec celo dovoljenje, da sme točiti svoje pivo od sejma do sejma. Tako dovolje nje je pomenjalo veliko prednost, kajti točenje piva se je dovoljevalo le takim prebivaleeu, kf so bili le nad leto dni v detičnem mestu. Duhovništvo, ki je vedno zHo hitro vedelo, kaj nese denar ter tudi samo kaj rado pilo, se je s veliko vnemo posvetilo pivovarstvu, In kmalu so nastale pivovarne v domini« kanskih in karmelitskih samostauih v Frankfurtu.
Pivo se je razširilo tudi po krajih, kjer ae je pridelovalo veliko dobrega vina, kar je razvidno iz številnih po pisov pojedin, pri katerih se je poleg viaa vedno tudi točilo pivo. Tuje pivo, ki ae je uvažalo v Frankfurtu na ladjah, je bilo aekoliko dražje od domačega, a kiju btemu še vedno za polovico cenejše od viaa.
Varjenje piva je bilo podvrženo že zgodaj kontroli oblasti. Ko so pričeli dajftti pivovarji v pivo med, so bili vprašaai zdravniki, če je to škodljivo zdravju, a učenci Kskulapa so to saal kali ia običaj ae je ohranil.
Ces. kr. Jugoslovanstvo.
Še nikdar ae ni v Avstriji toliko govorilo in razpravljalo o jugoslovanskem vprašanju, kolikor sedaj, ko je začela cea. kr. Avatriji teči votla v grlo. Krogi, ki ao vedno prezirali ali pa eelo za-uikali jugoslovansko vprašanje, ki ga aedaj naenkrat radi "rešili," seveda na svoj način, v intere-»u hababuržanstva.
Če bi ae bila vojna tako iztekla, kakor si je domišljal naduti puhloglavee Berchtold, ko je po-alal avoj zločinski ultimatuui v Be'grad, ne bi l>il<> vsega tega, ampak Avstrija bi bila zelo enostavno ■ j* ' redila jugoslovansko vprašanje s tem, da b! bila poteptala še zadnje ostanke avtonomije in vpeljala najstrožjo nemško- madjarsko centralizacijo. Kadar ne bi bilo več Jugoslovanov, tudi ne bi bilo več jugoslovanskega vprašanja.
To je bil za Avstrijo eden izmed ciljev vojne in svoj program je le začela izvrševati s prepovedjo cirilice, z nasilnim preseljevanjem Srbov in z grmadnim obešanjem Jugoslovanov sploh.
Vojna sreča je pa zelo nezvesta tovarišica; Avstrijo že bolj skrbi, kako bi se držala skupaj, kot pa kako bi se povečala, in zdaj je odkrHa svoje srce za Jugoslovane. Vse mogoče metode poskuša, da tbi jih vendar pridobila zase.
Nekakšen "Dunajski politični klub," skupina starih avstrijskih kit, ki so prespale vsa zadnja desetletja, je sklical sejo, na kateri so hoteli razvozlati gordijski vozel jugotilovanskega vprašanja Glavno besedo*je imel Danzer, izdajatelj lista "Armee Zeitung," ki gleda na ves svet s stališča penzioniranega majorja.
Konferenca se je res viiila. Po poročilih listov iz stare domovine se je vršilo sledeče:
Od Hrvatov so se odzvali pozivu naslednji: dr. Milan Kovačevič, zdravnik v Zagrebu; Ivan baron Ožegovič, Veleposestnik iz Bele; dr. Josip Paztnan, vseučiliški profesor in narodni poslanec, dr. Konta Primožič, časnikar k Sarajeva, dr. Dragan Šafar, advokat v Zagrebu, in Štefan Za gorat-, narodni poslanec iz Koprivnice. Od srbskih politikov je prišel na Dunaj Dr. Milic Iz Banja-luke, medtem ko se je sarajevski advokat dr. Danilo Dimovič opravičil s sedanjimi razmerami \ Bosni.
18. maja so imeli ti politiki v prostorih Hrvatskega kluba konferenco, 19. maja pa v prostorih Hrvatsko-blovenskega kluba, kjer sta sodelovala tudi dr. Krek in dr. Korošec. Ob sedmih zvečer aose vršila predavanja v prostorih "Oesterrei-ehisehe polrtisehe Oesellschaft," katerim so priso-stovali dr. Baernreiter, dr. Koerber, general Grba, grof Nostitz, bavarski poslanec von Luet-aow, dr. Ebrter in bivši vojni minister general Auffettberg. Konferenco je otvoril svetnik Schocti-pflug, nakar So referirali o hrvatskem in jugoslovanskem vprašanju Štefan Zagorac, dr. Josip Paz-man m. dr. Milan Kovačevič.
t^or * £ $ P<**u »vda**«, J*l*r KonfSrnica^tfamen,' dodobra raartolmačitt ves Vo:ii-p.eks jugoslovanskega vprašanja, in to s stališča, da se ima rešiti jugoHlovanako vprašanje za vkc Jugoslovane pod žeslom habsburške dinastije. V tem smislu se je imela sprejeti tudi resolucija, katero pa so odklonili jugoslovanski udeleženci, in sicer zato, ker se niso smatrali upravičene govoriti v imenu vseh Jugoslovanov.
Anketa je začela s pozdravnim nagovorom dvornega svetnika Schoenpfluga in urednika Dan-zerjeve Armee Zeitung, Karla Danzerja. nakar je razložil Zagorac politično stran jugoslovanskega vprašanja in naglasal, da je treba rešiti predvsem hrvatsko vprašanje m šele potem preiti na reševanje jugoslovanskega vprašanja. Hrvatsko vprašanji pa je mogoče rešiti samo na ta način, ako se vse pokrajine v monarhiji, v katerih žive Slovenci, Hrvati in Srbi, zedinijo v eno samo državno celoto. (Dalje zaplenjeno.)
Dr. Pazrnan je govoril o istrakodr/avnoprav-ni strani vprašanja, dr. Kovačevič pa je razložil nevarnosti, ki so v zvezi s tem, ako se ne reši hrvatsko vprašanje. $t. Primožič je podal nato izjavo v imenu vseh navzočih jugoslovanskih politikov. O predavanjih se je razvila debata, v katero so posegli mnogi navzoči goupodje. Ankete se je udeležilo okoli sto politikov.
O tej anketi piše 24. maja "Hrvatska'':
"Naši listi so že prinesli te dni vest, da sc je vršil na Dunaju sestanek politikov, na katerem se je razpravljalo o hrvaškem vprašanju sploih. Na ta sestanek so bili pozvani Hrvati raznih strank, pa tudi nekateri srbski politiki iz Bosne In Hrvatske. Sestanek se je vrnil v prostorih avstrijskega političnega društva, ki šteje med svoje člane politike^ vseh narodnosti v monarhiji, Nemce, Madžare, Čehe, Poljake, Ukrajince, Rumunce, Slovence, Hrvate in Srbe.
Tega sestanka, ki se je vršil v soboto 10. maja ob sedmih zvečer, so se udeležili samo dr. Ko-rošee, dr. Krek, dr. Mrlan Kovačevič, baron Ivan OŽegovie, dr. Pazinan, dr. Primožič, dr. Aafar in Štefan Zagorac, medtem ko so sc mnogi izmed pozvanih aii opravičili ali pa naravno«! odbili pOziv t motivacijo, da se more razpravljati o tem vprašanju samo v hrvatskem Saboru v Zagrebu; nekateri drugi so pa izostali brez vuskega opravičila
Sestanek je otvoril svetnik dr. Sehoenpflug t govorom, v katerem je pozdravil navzoče Hrvate, apotninjajoe se hrvatske preteklosti, hrvatske pragmatične sankeije, zaslug Hrvatov pred in tekom sedanje vojne. Na to je omenil predavanje grofa Apponya in njegovih tovarišev ter prosil Hrvate, da tudi oni razlože svoje stališče z ozirom na namen, da se rešijo balkanska vprašanja srečno za dinastijo, monarhijo In Slovane.
Za njim je razložil glavni urednik Armee Zeitung, Damer, da ne zadostuje zunanji mir države, da more temveč sreča in zadovoljnost vseh narodov v monarhiji nastati samo z notranjim mirom, katerega mora imeti vsak narod, ako se ho-
če razvijati. To se more dosegi samo z zadovoljitvijo pravičnih zahtev vsakega naroda. Prišel je • as, da se na tem polju deluje, kaj.t! monarhija mora priti k pogajanjem o miru popolnoma pripravljena, tako da bo prišel z zunanjim mirom obenem tudi notranji.
Nato je poslanec Zagorac razložil v daljšem govoru, da je takozvano jugoslovansko vprašanje v svojem bistvu pravzaprav samo hrvatsko vprašanje, .ki je neprecenljive važnosti za monarhijo !n njen položaj kot velike sHe sploh, zfafctl na Jadranu. Od srečne rešitve tega vprašanja Je odvisna bodočnost monarhije na jugu 1n dosega trajnega miru. — Jedro tega vprašanja jei Zedinje-nje vseh pokrajin v monarhiji, v katerih prebivajo Hrvati, Slovenci in Srbi, v skupno državno celoto. Kar se tiče omenjene pridružitve Srbov iz kraljevine Srbije in Črne gore, je dokaizoval govornik, da se o tem za sedaj še.ne more govoriti. Razložil je to a stališča Srbov v kraljevini, s stališča Hrvatov, % stališča monarhije, kakor tudi s stališča zunanje politike.
Treba je predvsem rešiti hrvatsko vpraianje, in ako bo to vprašanje rešeno v zadovoljnost Hrvatov, Srbov in Slovencev v monarhiji, bo to dc-lotvorno vplivalo tudi na Srbe izven monarhije.
Nato je začel govoriti poslanec dr. Pazman o hrvatskem narodnem zediujenju, poudarjajoč njegov postanek, zapreke, ki se mu stavljajo na pot. kakor tudi njegovo naravnost in zakonitost. Naposled je povdarjal tudi zedinjenje Hrvatov in Slovencev, ki so po jeziku m kulturi, kakor tudi politično in geografiČno en narod. Svoj govor je zaključil s tem, da zahtevajo najnovejši dogodki na jugu in vzhodu, da se to zedinjenje čim prej izvrši.
Dr. Kovačeve je govoril o "novih nevarnostih." Rekel je, da se je peščici hrvatskih patri« jotov posrečilo ohraniti med Hrvati prepričanje v srečnejšo bodočnost m jih obvarovati mamljivih glasov od zunaj, da pa je njihov položaj vedno tečji. Zlauti se pojavljajo dvomi, aii bo hrvatski vojak našel svojo domovino, ko se vrne z bojnega polja, tako urejeno, kakor si želi in kakor je zaslužil, ker se v tem oziru ne opa2a pravo razumevanje na strani, kjer bi se moglo to pričakovati Poleg tega vpliva Rusija kot republika vse drugače na duhove, kakor je Ruaija kot car-stvo. Opominja prisotne, da naj Drouče vse razmere na Hrvatskem, da bo mogoče odstraniti vse, kar je na poti sreči in blagostanju hrvatskega naroda Navedel je hrvatske generale, ki atoje na braniku monarhije: hrvatski vojak brani pred sovražnikom ne samo monarhijo, temveč tudi svojo domovino.
Zatem je prečital baron Ožegovič izjavo navzočih Slovencev in Hrvatov, v kateri se naglašuje, da je za mir potrebna rešitev voraaanja, v ka-teremljfrtoji ii^Arvam .gieaiu zedinieige totatak«*
.. * B1	»
Razvila se je nato debata, med kaitero so se najbolj povdarjal a mišljenja za in proti aedinje-nju hrvatskega naroda s Slovenci. Od vseh strani ho bila stavljena razna vprašanja, na katera se je odgovorilo stvarno in popolnoma; ko pa je neki fcovornik omenir, da *bi bilo treba dišati o ze-dinjenju Hrvatov tudi mišljenje vladne stranke na Hrvatskem, je vstal dr.' Primožič in opozoril navzoče na poslednjo adreso hrvatskega Sabora. (Dalje zaplenjene tri vrste.)
S teui je bila razprava zaključena, debata pa se je razvila še pozneje pri dineju v Mubovih prostorih.
Z zadovoljstvo moremo konštatirati, da je napravila ta razprava globok vtisk, kakor so se izrazili navzoči, zlasti vehi in Poljaki, s svojo objektivnostjo. »
To smo objavili zaradi tega, da bo naša javnost o vsem avtentično poučena.
V Zagrebu, 23. maja 1917.
Dr Milan Kovačevič, 1. r. — Dr. Pazinan, 1. r. — Dr. Primožič, 1. r. — Dr. Šafar, l. r. — Š. Zagorac, 1. r.
Temu poročilu pristavlja Obzor 23. maja: Sentanek se je zaključil v toliko brez rezultat«, ker ni bila sprejeta nikaršna definitlvna resolucija, temveč je predsednik sestanka dr. Sehoenpflug izrazil željo, da bi se omogočilo avstrijskim politikom priti v stik in zvezo z zastopniki vseh ostalih jugoslovanskih strank, da bi se moglo na ta natfin izvedeti mnenje vseh Jugoslovanov glede rešitve tega problema.
Mi omenjamo v krtkem sledeče: Ta konferenca je bila iz tisoč razlogov brez pomena in je zanimiva le zato, da se spozna, kakšne limanice nastavljajo habsburški patrioti.
Političarji, ki so podpisani r.a izjavi, so ničle. Ne enega imena ni vmes, ki bi kaj tehtalo med Jugoslovani.	1	4.
"Hrvatska" je starčevičansko glasilo In jo vedno vodilo hahtihurško politiko. Te nima niti Obzor dobre besede za konferenco, tedaj je dovolj jasno, kako malopoauembna je bila.
Na konferenci ni bilo nič jugoslovanskega, ampak "Velika Hrvatska," stara starčevttanska fantazija, ki ni piskavega oreha vredna.
Konferenca ni nič zaključila in ni mogla ničesar zaključiti, ker ni nikogar zastopala.
Politični klub, ki jo je sklical, pa nI nič dru-zega, kakor skupina starokopitnih pleSastfh reak-cionarjev, ki ne štejejo v živi politiki niti za groH. Vsa konferenca bi bila velik švimiel, če ne bi bila velika klavrna komedija.
Pravica privatne pošte.
iz Waahingtona, D. C., nam po ročajo o dogodku v kongresu, ki zasluži zlasti v sedanjih -časih največjo puaornost. Kongreanik Ta gere u Bostona se je pritoifcil, da so .poštni inšpektorji sistematično odpravili njegova privatna pitana. On misli, da se je to zgodilo h maščevanja zaradi njegovega lisca v vprasajiju pnevmatične pošts. •
V kongresu je ta obdoliitev povzročila veliko senzacijo, kar je popoinotua naravno. Pisemska tajnoMt je zakonito varovana in spada med najvažnejše ustavne prsvWe. Le v popolnoma absolutističnih deželah ali pa taant kjer vlada popolna korupcija, je mogoče, da se um ta v navijajo "črni kabineti", v 'katerih se prevoha v*ako privatno pismo. Če torej iz reče kotvgresnik obdolarteiv, da se gode take reči v Združenih državah, je naravno, da apravi taka tožba na noge vse ljudi, ki ima jo še kaj čuta za ustavne pravice.
Seje zbormnega poštnega odseka so bile vsled tega prenapolnjene. Ali kongresnikova obdolžite v ni razburila le njegovih tovarišev, temveč je vrgla valove ssnzaeije mnogo dalje. Ko je javnost izvedela zanjo, je prihifel poštar Joftra Mnrrav is. Bostona z največjo na glico v Washington in je prosil, naj ga zaslišijo, Njegovi zahtevi se je ugodilo.
Pri terase vanju je z največjo odločnostjo zanikal, da bi bil sam odprl kongresnikova pisma ali pa dovolH kateremukoli poštnemu u služben en, da »tori to. Previdno jc pa dodal, da nima nobene koutro Jc nad poštnimi nadzorniki, ki so odgovorni le vladi v Wa*bingto nu. Pri tem se je po uradnem poročilu razvil sledeči dialog:
Načelnik Keating: Rad bi vedet, v kakšnem obsegu ima katerikoli nadzornik pravico pregle dava«i pošto kakšnega državljana brez njegovega dovoljenja, in mi-slhnv da kot poštar la-hko poveste to, če ja bil to del dnevnih oprav kov v Vašem uradu.
Poštar Murray: Naj povem to: Edina prilika, ko je v bostonskem poštnem uradu prti^o do tega, da
pre, je bilo, , po napovedi vojne, ko je bilo na tem, da bi se bila cenzurirala pošta interni ranih Domskih mornarjev; in me ni je bilo naročeno, da naj odprem pošto ali pa naj jo iaročitn komu, .ki bi jo odprl. A jaz nisem hotel storiti nič takega.
Mister Huddefaton: Kdo Vium je naročil T
Poštar Murraj: Jaz sem o tem korespondiral s pufrnim oddelkom in poštni oddelek v Washing-tonu je stopil na enako stališče kakor jaz, da se ne sme niti pOiHa interniranih nemdkih mornarjev in tujih sovražnikov vlade odpreti.
Mr. Huddebfton: Kdo Vam jc bil naročil?
Poštar Murrav: Ce vstrajate na tem, da odgovorim, boiu odgovoril.
Mr. Huddelstoai: Mislim, da bi bilo treba odgovoriti.
Poštar Murray: (lan tajne slu-Jfef.
Mr. Heiute: Od zaktaduiškega oddeHtaf « Poštar Murray: Da/ Mr. Huddekrtun: Ali je nasto-pal, kakor da je pooblaščen, da stori to, ali je —
Poštar Murray (posegajoč v bc-sedo): Tako daleč ni šel. Zahteval je gotova parni«. Dejal sem: Ne I" — on je odgovorH: 4,0-bmke ae proč!" — Jaz sem dejal: "•Ne ms ram! * — Vprašal jc: "Zakaj ne T" — Na to sem odgovoril: '4 Če ae obrnem, boste vzeli ta pimna in jih odprli; Vi pa ne boste jemali ndbemib pisem z bostonskega pošrtnega urada in jih odpirali, dokler sem jae poštar " — To ae je govorilo v navzočnosti pomožnega poštarja. In adaj sem obdolien, da sem odpiral kakTšna koli piama, ko nitoem tega dovolil niti v tem »lučaju. Ali se čudite, da mi je precej zakipelo,kadar sc mi to očita, ko nisem dovolil niti, da bi se odpirala pošta nemških mornarjev? Ta pisma ao bila v poštnem uradu dva ali tri tedne, medlem ko sem pisal o stvari poštnemu oddelku, in kopija te korespondence je v oddelku.
Mr. Huddelaton: Ksj se je naposled agodilof
Poštar Murrav: Naročilo se mi je, da oddam pkma uradniku, ki je imel službo pri teli ljudeh, mislim, ds je bil naseljeniški komisar, in sodnik Lamar mi je brzojavno naznanil, da pomeni to dostavi j en je pošte."
•
Poštarjema izjava bi bila zadovoljiva v tem oziru, da ni dovolil odpiranja ponte.Toda dejstvo obstoja, da je bil tu član tajne službe zakladni&kefijto, oddebka, ki je zahteval to. Član tajne službe i-ma v tem oziru toliko pravice, kolikor navaden držarvljan — nam-reč nobene.
Če je pa mogoče, da prihajajo člani tajne službe a takimi zahtevami, je tudi mogoče, da se najde drug poštni uradnik, ki nima tako trdnega hribtišča kakor Murraj. On se jc uprt zahtevi, drug bi se ji lafhiko podal. In prav lahko je mogoče, da se je že kateri vdal.
Da se z odpiranjem privatnih pisem lahko uganja vse mogoče, t vidi graft in slepamtvo, je povsem j apno. Kaj se n, pr. lahko vse zgodi, če se odpirajo trgovska pisma? Nikjer ni zapisano, da ne more biti tinti, ki jih odpira, v zvezi s konkurenco 111 ji ižda trgovske tajnosti.
Ali tega niti treba ni. Pisemska tajnost je sama na sebi posvečena. Nikomur ni mar, kaj pfiše prijatelj prijatelju, mož ženi, fant svojemu dekletu, otroci staršem itd., itd. Odpiranje pisem onečadča, ponižuje in ogorčuje.
Zelo potrebno je, da se nastopi zoper vsako tako zlorabo z vso odločnostjo m če bi se komu primerilo, stori najbolje, da naznani vsako odpiranje pisem načelniku zborničnega odseka za poštne zadeve, Mr. Keatingu v kongresu v Washhigtonu.
Sladkor.
Zbor zavezniških državnikov, ki so konferi-rali v Londonu zadnje tri aH štiri dni,je končan ir. francoski ministrski predsednik Ribot, mlntater Thomas, baron Sonnino, italijanski zunanji minister, srbski ministrski predsednik Paši«' in drugi so zapustili London.
'Nekateri mislijo, da je sladkor le predmet razvade in luksusa. Saj so bili časi, ko je bil sladkor neznan, pa se je izhajalo brez njega.
Zdi se, da spadajo med te lju beznive ljudi tudi naši sladkorni špekulanti, ki draže ta predmet od dne do dne, tako da ga bodo si romašnejši sloji res kmalu morali smatrati za lukvus, ker si ga ob visokib cenah ne bodo mogli ku povati.
Toda taki nauki nimajo nobene veljave. Bili so časi, ko niso lju-dje poznali obleke, pa so zato morali nagi hoditi. V vročih krajib še naletimo na take navade, ali \ našem podnebju bodo vsakega smatrali za norca, kdor bi zahtevat, da naj ljudje odloie obleko češ da je luksus — ne glede na to da bi se kaj kmalu vmešala poli ci ja.
Sladkor ni nikakršen luksus, ampak zelo važno hranilno sred • srtvo. Veliko je živil, ki imajo le zaradi tega važnost za prehrano ,ker obsegajo sladkor. Kava ni sama na sebi nikakršen livež, am # pak dobi vrednost za prehrano še le z mlekom in sladkorjem; brer tega je le dražilo za živce in šteje nekaj le zaradi svojega okusa.
Kdor ve ksj o kuhinji, mu je pa •znano, da ni sladkor le prida ve k h kavi, ampak da jc njegova raba v gospodinjstvu izredno raznovrstna. Zlasti za vkuhavanje kon-zrev jc zelo važen.
Vrednost sladkorja je tako velika, da je v gotovih slučajih u • Irujenosti in izčrpanosti nekoliko koščkov sladkorja dovolj, da takoj pomagajo človeku na noge. 1/ tega se spoznava, da ima sladkor ,jako važno mesto med Živili in čc bi se ljudstvu odtegnil, bi to la • hko povzročilo katastrofe v zdravstvenem rszmerju.
Vprašanje sladkorja spada to-rej med ljudske zdravstvene in živilske zadeve, vsled česar ne sme stvar biti ravnodušna javnim fak-torjetiL
Ali naši sladkorni baroni so o-čividno drugačnega mnenja. Za • nje je sladkor njih privatna za deva, v katero se ne bi smel nihče .vtikati in katere edini namen naj bi bil ogromen profit za njihove žepe. .
Za draginjo sladkorja, ki po .staja od dne do dne ottčutnejša je profitarstvo edini vzrok. R po-
(Konec na 7. strani.)
Reorganizacija Jugoslovanske Socialistične Zveze.
Glavni odbor J. H. Z. je na svoji zadnji seji sprejel sledeči iniciativni firedlog, ki gre sedaj ua sploauo glasovanje:
"ČUnatuo J. H. Z. ne je ob priliki zadnjih ini ciativnih predlogov z veliko večino izreklo prot< raaeepitvi aveze. Teiave, ki ko ua*talc v naVi zve si pa vendar niso h tem rešene, in glavni odbor »poznava, da so potrebne gotove reforme, da Jc mogoče priti ik) uspeinegt* deta. V ivezi so eni nazori o vprašanjih, ki ho v stiku a avetuvno vojno, pa tudi o nekaterih drugih rečeh; vendar ae pa ne aiore trditi, da gre razlike, ki poteg* ' jo v temeljim nadela socializma in v njegove cilje. Razne iniciative, ki zailitevajo izključitev posa • meznih članov, ze zaradi tega uiao umestne, ker bi, če bi ae Sprejele, neposredno vodile do razcepitve sveže, kar ba* velika večina članov odkla
»j*- ..
Glavni odbor smatra za najboljšo rešitev re organizacijo Zveze na tpodlagi avtonomnih sekcij kar omogoči, du ne bo nobena sekcija ovirana v dolu, v skupnosti bo pa uhraujcno načelo ediu * stva, ki privede prejalislej, gotovo pa, kadar se konča svetovna vojna, zopet boljši sporazum in s tem centralnejšo organizacijo.
Ce bi pridlo med sekcijami do večjega nesporazuma, bo o nasprotjih ali napakah lahko sodila Ameriška socialistična stranka, kateri Zveza pri pada, nasprotja pa medtem ne bodo ovirala del« ostalih delov.
V tem aiuislu predlaga glavni odbor, da gla suje članstvo o sledečih točkah:
1.	Jugoslovanska socialistična zveza je se • stavljena iz treti sekcij: lz sloveiiNke, hrvaške in srbske. Vsaka je v svoji upravi iu notranjem poslovanju avtonomna.
2.	Sekcij« obstoji, ako se zglasi zanjo naj -man je 200 rednih članov.
.'1. Vsak član ima pravico, da sam izbere sekcijo, kateri hoče pripadati.
4.	Vse tri sekcije imajo skupnega glavneg tajnika, ki se udeležuje sej upravnih odborov vsake sekcije s posvetovalnim glasom.
5.	Imetje Zveze se razdeli med sekcije proporcionalno po številu njihovih članov.
6.	Srbski sekciji se rz fonda "Radničke .Straže" vrne jkj obračunu o dohodkih in izdat kih tisti del, ki odpada nanjo po številu ujcnili članov, da more ustanoviti svoje glasilo.
7.	Od članarine se obračuna vsak mesec od vsakega elana '4 cente sekciji, dva centa |>a Zvezi
8.	Vsaka sekcija rum svoj nadzorni odbor dveh članov. Za pregled skupnih poslov *e snidejo nadzorni odbori vseh sekcij, ki so v tem slučaju zvezni nadzorni odbor.
9.	Upravni odbor Vsake sekcije *teje pel članov.
Tako se glaai predlog glavnega odbora, o katerem mora članstvo odločiti, <"'e muo prav poučeni, ao glasovnice že izdelane in razposlan«, ali pa se pravkar razpošiljajo, tako da jih bodo klubi v*ak čas imeli v rokah.
c Mi nismo hoteli posegati v zadevo, dokler ni bila predložen« članstvu. Sedaj, ko bo treba glasovati o predlogu, je treba, da se tudi govori o ujeui hi na ta način kolikor mogoče doprinese, dr bo moglo čkinstvo zrelo glasovati o stvari.
Pri 44Pr>letareuM smo bili vedno zagovorniki Zveze in centralizirane organizacije. Toda raz m o re *o danes take. da moramo (/pustiti eertraliza eijo, cc hočemo cl!i raniti Zvezo. Nikomur nI ostab skrito,.da se pojavljajo med nami nasprotna nine nja, ki sicer ne bi morala nujno voditi do ločitve če bi bilo nekoliko več tolerance. Mi nismo nikdar zamerili hrvaškim aodrugoiu, če so bili v kakšni stvari drugačnega mnenja, kakor mi. V stranko, v kateri bi od prvega do zadnjega člane vsi v vseh rečeh popolnoma enako mislili, sploh ne verujemo. Ni je najmanjše družbice, v kateri b' bilo to mogoče.
Seveda ue sledi iz tega, da bi socialistični stranko lahko sestavljali ljudje kakršnihkoli um-asorov, Glede na temeljna načela socializma in nr cilje ne sme biti razlike med tistimi, ki hočejo se stavi jat i socialistično stranko in ji pripadati.
Druga je a taktiko iu časovnimi! vpraviuji Vsi znani in za merodjauc veljavni teoretioarji iu praktičarji socializma so nagLašali, da so sredstva socialističnega boja ter način in taktika odvism od razmer. Ker se razmere menjajo, sledi iz tega da ae ue more v stranki dekretirati nobena neiz-premeuljiva taktika; sredstvo, ki bo v eneui po ložaju izvrstno služilo nameni^ bo v* drugi situ«-eiji za nič; taktika, s katero se danes nič ne dose že, nas jutri lahko povede k velikim uspehom.
c* je taktika lahko različna po času in raz me rab — in drugače uiti ne more biti — je popo! notna naravno, da bedo tudi nazori o taktiki raz IVčni. A če bi se stranka ccpala zaradi takih raz lik, tedaj ue bi mogla biti leto dni skupaj.
Mi-smo zaradi tega vedno zagovarjali tole-ranco, poleg tega pa svobodo razprave in debate Kako na svetu naj se p« spkJb pride do spoznauji in količkaj aa neti ji ve sodbe, če se ne ogleda v*aku »tvar od vseh strani! In ktr je ni glave, v kater: ne bi bile iui*li večaiimanj omejene in ker je < večjem številu glav več misli, se bo vsaka stvai tem bolj objasntla, čim več možganov ima priliko da poda avoje nazore o njej.
» * To ni všeč vodilnim hrvaškim »odrugom. On' imajo *rroje nazore o rečeh. ki ko na milje dale* cd socialističnih temeljnih načel, p« vendar zahtevajo, da se tudi taki navori sprejmejo kot nepre
i
makljive svetinje. Tudi v svoji sekciji ne trpe ui-kakršne debate o takih vprašanjih, »Slovencem pa strašno aamerijo, če se drznejo o kakšni stvari drugače mialiti kakor oni.
To ui nova prikami. Spori so bili v Zvozi menda, odkar je bila nstauovljena. Toda zadnji dve leti so s« tako stopnjevali da so poatali nemo sni hi da ovirajo — v teiu imajo Hrvati prav skoraj vse delo.
Poostrili ao se lani, ko so aodrugi okrog 'Rad ničke $traŽe* začeli Hloveuce napadati zaradi njih raz motri vanja o vprašan jih takozvane ljudske o hrambe iu orožja sploh. Zamau smo dokazovali da socializem ni ne tolstojanstvo ne kakšua verska sekta. Zaman smo dokazovali s sklepi med naroditfh socialističnih kongresov in a spisi naj zjiamenitcjirth soeialiatičiiih avtorjev, da ae naše mišljenje popolnoma vjema z njimi. Okrog 44 Rad ničke Straže" so se postavljali za sodnike, nas m> preklinjali, članom svoje sekcije ipa absolutno ni so dovolili, da bi črlrtiili drugače, kakor so jim sa uii predpisovali.
Delegati na lanskem kongresu se pač s}>omi-nja jo, kako je poteklo tiwto zborovanje in kako fanatično so somišljeniki "Radničke 8tra«e" nastopali proti Htovencem.
Nekaj časa po tem kongresu se je zdelo, da m s« viharji polegfi. Toda dolgo ni trajalo. Začela se je znana gonja proti Bergcrju in nekaterim drugim; takrat je bil med "R. 8." in Bcrgerjcui globok prepad in hrvaški sudrugL so strastno za htevali njegovo izključitev. Sedaj se je to iz • premenilo. <4R. S." m Berger sta bila za "izjrovo večine", da*i ne iz enakih nagibov. In zdaj je 44 R. 8.z liergerjem zadovoljna. Mi sicer nismo zadovoljni z njiiu, ampak pravico, da izraža svoje nazore, mu priznavamo tudi sedaj.
Do vrhunca je pri kipelo, odkar je Amerika v vojni. 44R. 8." se postavlja na stališče, da je vse evangelij, kar ona piše. Slovenci ji v tem niso d^-Isli nobenih zaprek. Ampak na~<*|>rotno ne more 44R. prebiti, da se ne bi zaletavala v 4<Prole-taTee" in slovenske sodruge sploh.
Pri vfem tem ie'že dolgo očitno, da bi se Hrvatje na \^sak način radi ne-kakci ločili od nas. Med nrimi je nekaj takih, ki mislijo, da ne bi bil* nikakršna ločitev in nikakršno zrahljan je Zveze potr*buo; ampak zato bi se moralo izključiti nekoliko slovenskih sodrugov, predvsem Kristan iu Petri*', potem bi prišli na vrsto Godina, Šavs, Za vertnik, Molek, eventualno ves ehleaškl l<1ub.
De^bre du^ le ne poiafedijo, da Iri bila že to razcepitev Zveze; zakaj med slovenskimi sodmg' je še nekoliko takih, ki ne mislijo natančno tako kakor ukazuje Cvetkov.
Kjer ni volje za edinstvo. tam je ediuatvo nemogoče. ž« bini je Žikič iztlelal predlog za razee
pitev Zveze. Kon^rev je to odklonil, ni pa niogeJ odpraviti volje za ločitev. Ta volja je Živela dalje, oglaAala ae je pouovno iu letos je hrvaAki cbU caaki k hib fonuiaJno predlagal razcepitev.
Kaj pt^uaga, da je bila zopet odklonjena T Volja za razcepitev je poatala ae močnejša iu a to voljo poataja akupno delo nemogoče. Toda volja uajde v*ak trenotek kakšen |>rodmet za upor in iM'izogibua poslodiea je ta, da ne pride glavni od-bof zaradi saiinih sporov do nobenega dela.
Kadar je želja za (razkolom tako mogočna, kakor se je pokazalo, da je, tedaj^e brezuspešen trud gasiti, Ce bi članstvo glasovalo proti iuicia-tivueuiu predlogu, ne bi doseglo nič druzoga, kakor da bi postal v prisiljenem cdhmtvu spor še i >i rejil,
V tem poloaajru je res pot, ki jo predlaga glavni odbor, najboljša. Po tem predlogu ostane Zveza ohranjcua. IVnJUga se torej ne skruši, in kadar pridejo boljši časi, ae Zveza na njej lahko zopet zgradi v teanejii združitvi. Ali aekcije postanejo avtonomne; ker bo vsaka opravljala svoje posle zase, ne bo več aej, na katerih je od 8. zvečer do 3. zjutraj sani prepir. Vaaka sekcija se lahko posveti tistemu delu, ki <ga smatra za najvaž-< nejše; druga sokeija, ki uiiaH drugače, je pa ne 1» ovirala pri tem s svojim aanpro to vanjam.
Verjetno je, da se bo V avtonomiji vsak* sekcija bolje razvijala. Za slovensko j« to gotovo. Mi napredujemo aedaj in bomo potem fo bolje. Hrvatom in Hrbom pa nikakor immo nervoičl/ivi če se čimbolj razvijajo. Priliko za to imajo; naj jeh je v Ameriki mnogo več kakor nas. In kljub diferencam, ki to sedaj ined nami, j'ui odkrfto želimo, da p<Mtanejo čim močnejši.	•
Kajti prepričani «no, da bo ta ločitev, ki je itak le polovična, mmijo zača«na Kadar n«inc ta vojna, ae bodo marsikateri nazori rejaanili. V Kv-ropi jc med socklinti danes reč struj, kakoh jih je med uami. In lc fanatiki mislijo, da pride po v<i|jni velikansko izključevanje. 'Nekateri so se
od socializma tako oddaljili, da ue bo povrat-ka zanje, toda v splošnem ae bo naala pot za združitev, ker «e mora naj H. Kajti bres skupne internacionalne organizacije ne more proletarijat nikdar noajjati.
Ker jo potrebuje, jo bo tudi ua«el. Pri tem te bo pa naučil, da je gotova mera tolerance ne • izogibna. Saj tudi tisti dan, ko auiaga socializem, n«« pridejo v vse glave tako enaki možgani, da ne bi bilo tuiaj nobenih različnih misli.
Da pridemo včasoma do boljše združitve, je pa za sedaj ločitev v avtonomne sekcije potrebna. Sod m goni torej ^priporočamo,. da glaaujejo zn pivalog gkvvnega odbora in s tem omogočijo u^pet.nejše delo.
Potsdamska konferenca.
V nemškem rajhstagu je senirug dr. Hugo Haa*e, član socialistične liiauj^kic, pred kratkim v svojem govoru omenil, da jc treba razložiti konferenco z dne 5. julija 1914 v Potsdaiuu, preden bo mogoče popolnoma razumeti vzrok vojne.
O Haasejeveni govoru je poročala socialistična "Leipziger Volksfceitung" in nanjo se sklicu-jejo londonski 4 Times", ki imajo o tej konferenci otodireui članek. Londonski list pravi, da ho 5. julij morda še najznamenitejši dan tega usode-polnega meseca.
O konferenci v POtadanau se je govorilo v rajbstagovem proračunskem odseku že pred osmimi tedni in tam je stvar Obudila velčko senzacijo. Zato — pravijo — je zbornica dobro razumela Haasejev migljaj. Vlada je bila pozvana, naj zanika frtvar, pa ni storila nič podobnega.
'Ka j je a to potfJdaursko konferenco?
Če ao Haasejeve opazke resnične, tedaj je v njih nov dokaz, da so vse trditve o nemški "obrambni" vojni zlagane; ako se je 5. julija 1914 v Potsdaimi res vršila tista konferenca, tedaj je j**»no, da je bila Namcrja popolnoma pripravljena na vojno, da jo je hotela iu da je bila A v -atrija eksekutorica njene volje.
Uaa-sejevo ime je tiMo, kar daje stvari uaj -večjo verjetnost. Haasc Je kiebknechtov prija -telj. On se v rajhstaicu ubojeval proti zahtevi, da se LicbAiiecut izroči sodišču in je vodit njegov zagovor.
Spomnimo se, kako jc Lietliiknecht utemeljeval svojo strogo opozicijo zoper vojno. Pobijal je vladno trditev, da je Nemtiija v obrambi in je izvajal , da je nemška vojna stranka v zvezi z avstrijsko kamarilo provoeirala to vojno.
l^ahko se pravi, da je Liebknccht strasten, fanatičen in karkoli se hoče. Take fraze se najdejo brez truda. Hesniea je pa vendar, da ae ni mogla LieMuiechtu doslej dokazati nobena lahkotnima obdolžitev. V največjih slučajih, v katerih je najrt^al. na printer v »nani Kniirpovi aferi, se mu je morala priznati popolna resnost in resnič noat.
Oe je LieUknecht »podiktično tnlil, da je Nemčija provoeirala v(»jno, jc uioral imeti trdne razloge za to. Iu Haa»e je njegov prijatelj. Zelo verjetno je torej, da jc Haasc izvedel o argumentih, na katere je Liebknecht opiral svojo trditev. Iz tega bi se lahko sklepalo, da je bila potsdani -ska konferenca Liebknechtu anana. Po londonskem listu jc stvar ta: Dne 5. julija 1914. je bila v Potsdamu konferenca, katere so se udeležili kajzer Viljem, kitu -celar vou BethmaiMi Holtweg, admiral Tinpitz, general von Falkenha>n, dr. vou Stumm, nadvojvoda Friedrich, grof Berehtold, grof Tisza in general Conrad Hoetzcndorf. Avstrijska vlada je na tej konferenci predložila vsebino nameravanega ultimatuma za Srbijo in konferenca je sklenila, kakšen naj bo ultrmatum. Osemnajst dni pozneje vo v Berlinu in ira Dunaju definitivno spoznali, da ne bo Rusija na noben način prepustila Srbije svoji usodi, toda konferenca jc sklenila, da ostane tako brez obzira na posledice.
'Nadalje izvaja poročilo, da je šej nemški kajzer potem na potovanje na sever, liotcč s tem Franciji in Rusiji nasuti peska v oči; kajti čc dežela pripravlja na vojno, ni verjetno, da se knj-zcr na potovanju zabava. Ko se je pozneje spoznalo, da Anglija ne ostane nevtralna, je hotel Bethmann Holhveg umakniti *tvar, toda bilo jr* ie prepozno.
fako pripoveduje poročilo. Kakor smo dejali, mu daje Haascjcvo ime veliko verjetnost. Pa tudi nekatere druge reči gu močno podpirajo. Ko je Nemčija na<povcdals Bel-giji, Franciji in Rusiji vojno, je bilo žc vse tu'ko pripravljeno, da so nemške čete takorekoč tisti trenutek labtko prekoračile meje. Vse nemške operacije no kazale, da se vrse po skrbno pripravljenih načrtih, ki se niso mogli izdelati v par dneh, odkar je bil ultimatum poslan v Belgrad, pa do napovedi vojne. Zlasti napad na Belgijo kaže to.
AH ne le, da je bila Nemčija /.ase popolnoma pr nravljena; še važnejši imrment je ta. da je bilo sodelovanje Avstrije t Nemčijo od \%ega začetks
strogo urejeno, tako da so se na primer avstrijski uddetki takoj bojevali sku>f>aj z nemškimi v Bol • giji in Franciji. Tudi to ni moglo biti delo štiriindvajsetih ur.
Vise, to je nekaj druzega, kakor splošno vojno pripravljanje. Gotovo jc bila Nemčija ves čas za vojno bolje pripravljena, kakor katerakoli druga dežela na svetu. Gotovo jc imel njen go-neralni štab žc davno izdelano takozvano *40r dre de bataille". Todu za tako do dna pokvarjenega tudi neuiHkega m>ilitarrzma uc moremo smatrati. da bi bil iuiel napad na Belgijo že od nekdaj v svojem programu in da bi bil imel do pod rob-nosti ,ltdelane načrte /.a svetovno vojno s sodelovanjem Avstrije, tako da bi se brez vsega družeča lahko zabeli izvrševati v štiriindvajsetih urah.
Neatogočc je torej kaj druzega, kakor da so bili zadnji čas pred vojilo dogovori, zlasti vojaški dogovori med Nemčijo iu Avstrijo; že to dokazuje. dn sta se obe pripravljali ua vojno, preden je bil odposlan ultimatum v Belgrad in da sta spo -zitavali ta ultimatum za povod neizogibne vojne.
Ti:ko g« je spoznavala tudi nemška socialni demokracija, ko je odšel avstrijski spi* v Srbijo. Glavni odbor nemške socialno demokratične stranke jc takrat v svojem manifestu mogočno napadel Avsirijo in jo dolžil, da namenoma izziva vojno, ker pošilja-Srbiji tak ultimatum, kakršnega ne more sprejeti m/beiia država na s\c,u. Pot*d*im<ka konferenca takrat še ni bilo znana iu nemški socialisti še niso mogli vedeti, da naUopa Avstrija no skupnem nemško - avstrijskem načrtu.
Nam ni bilo treba teh dokazov, ker nam je bilo žc davno jaano, da je avstrijska vlada pinvo-e rala to vojno in da ne bi bila mogla storiti lesa, če ji ne hi bila Nemčija dajala potuhe aH pa jo celo porivala na fo pot. Takoj v prvih čad h vojne smo npozarjali, kaj je Avstrija vse uganjala v času halkaimke vojne, da bi se bila sama mogla vmešati * ti kakšno provokatoriono politiko je ves čas vodila proti Srtiiji. Poznavanje dogodkov in položaj« nam ni moglo pustiti nobenega dvoma,
da sta centralni sili začetnici vojne. Vest o pots-
damski konferenci jc le novo potrdilo.	t •
-
Ustanovitev dejstva, odkod je vojna pritla, pa ni le stvar za bodoče šokke knjige, ampak ima veliko realno va&nost. Pri vsem tem nam ae*eda uc prihaja na inrsel, da bi barvali Nemčijo in Avstrijo vso črno, druge driavc pa vae bele. Večali-manj so vse kapitalistične krive in glavna odgovornost za to vojno pada na kapitalistični sistem. Tudi sc no more reci, da sta le Avstrija in Nemčija imeli velcimperlalističnc namene. Stara Rusija jih jc tudi imela iu carjevi vladi je ftlo veliko manj za to ,da ščiti Si4rijo, kakor za to, da si utrdi vpliv na Balkanu in da izpodrine tam Avstrijo in rii njo stoječo Nemčijo. Prav tako je Italija imela imperialistične namene iu jft* še do danes ni opustila.
Toda vse to nc izključuje potrebe, da ae po-tečejo neposredni vzroki in povzročiteyi vojne. Če se v kakšni tovarni zgodi nesreča, ki ubije par Hto delavcev, ker jc podjetništvo zanemarilo var-ni*t. <e uc moremo zadovoljiti s frazo: 4<Tako dela kapitalizem," aui^ak poiskati moramo specialne vzroke tega specialnega vprašanja. Kajti na bul i še varstvo delavcev ne moremo čakati do te -daj, kadar pade ves kapitalistični sistem, temveč ga moramo zahtevati že sedaj, s čimer seveda 11 i rečeno, da se ue vodi obenem boj za socializem.
Trelm je dognati, kdo je povzročil sedanjo vojro, ker jc le tako mogoče dognati njene specialne vzroke. To jc pa neizogibno, če jih hočemo od»praviti.
Pri tem nam jc seveda jaano, kar smo tisoč- { krat naglašali, da ni mir na varni podlagi, dokler jc ivet ali pa le en del *v*ta IctpitahaMea. Zalo se bojujemo za socializem. Ali dokler ga nimamo, se rt.oramo obenem bojevarti proti vsemu, kar ovita njegov razvoj; torej tudi proti tistim vzrokom vojne, ki jih je žc v kapitalističnem sistemu mogoče odpraviti. £im več se jih more odstraniti, tem bolje se Izgladi pot socializmu, to se pravi, tistemu družabnemu rodu, ki napravi vae vojne nepot r^bne.
Ukrajinski kongres v Kijevu je sklenil, «1« bo podpiral z vsem srcem Kerensktfga in njegovo provizoricno vlado.
AVatflriugtonski diplomat iviti knigi imajo avtentične informacije, da so nastale sitnosti med Avstrijo in Bolgarijo, in končno med Avstrijo Iu Nemčijo.
OfiviHiia Avstrija se namreč pripravlja, da osleparl B«,1ga^ko na mirovni konferenci. Nem. čija je jezna, ker se Bolgarska ne ameni za njeno neprestano prigovarjanje, da naj pretrga diplo-"fatičiie vozi z Ameriko. Bolgarnka je še edina med eentralnimi zavezniki, ki ni tega storila.
Avstrija z vsakim dnem bolj čuti, da bo morala oataviti Srbijo in -se boji, da bo morala od-»topiti tudi Bosuo iu Hercegovino. Vsled tega se
pripravlja, da ponudi Srbiji namesto Bosne do. I>er kos Macedonije. ki je obljubljena Bolgarom. Te informacije so prišle po ov'nkih iz Berlina in I/, tega jc sklepati, da je Nemčija menda nc/ado voljna 7. barantijo na račun Bolgarske.
Na drugi strani pa oficielna Avstrija zopel »leda, kako bi se okoristila na račun Nemčije. KaJ> (bur^ka dinastija je že od nekdaj gledala, da je -žrtvovala druge prijatelje ravno tako fcai&or (ovratnike, v svojo korist.
•Kakor je Avstrija pripravljena irtvovati Bolgarsko, tako (bo Nemčija najbrie pustila na eedrlu Turčijo, Zaupne vesti iz dobrih diploiun* tičnlh virov govore, da so Bolgari in Turki že do grla aiti kajzerja in Habs4>ur?.auov in komaj čakam konea vojne, nakar se bodo skušali otredi vpliva Pruaije.
Artliur Hender.-on, delavski poslsnee v par-lamentu in član vojnega kabineta angleške Vlade je opustil svoje mesto v kabinetu in premier l-leyd George je hrez odloga sprejel resifnacijo. Henderson je resignira) poti pritiskom ostrih napad »v od <trani liberalnega čas«rpisja, ker je pri-poiočal delegatom delavske stranke, da pošljejo /a»t<pnika na mednarodni mirovni kongres v fttoefeholnt.
Ne samo angbška. temveč vse vlade v voj • skujočih se držav-ah se boje stockiholmnkega kon gresa. Plaši jih namreč to, da bi delavci, ko se snidejo, sestavili ultimatum in ga adresirali na vse Vlade: Hklenite mir takoj in tukaj so mirovni pogoji! — Tak ultimatum bi bil lahko podiprt 1 grožnjo generalnega štrajka po vsej Evropi. Kaj pomeni generalni št raj k za vlade sredi vojne, si
lirhko misli v*akdo. Vojna bi bila končana v splošnem kaosu za obstoječe vlade, nastal bi konflikt med deloin in kapitalom, in vojna Vi se lahko i*, pmuenila v revolucijo.
H tega razloga so vlade v Evropi zelo previ -dne napram prihajajočeimi kongresu v Stook -holtiftl.
Po informacijah is Lime je republika Peru v južni Ameriki na prrdvečem diplomatičnega preloma z Nemčijo. Manucl de Frerre, peruvanskl poslanik, je dobil obvestilo od svoje vlade, da ne bo Peru nikdar dovolil zavlačevanja zadeve po-topljenega parnika "Lorton". kakor hoče Vemči-ja. Neuradno tudi javljajo, da je peruvansk.% zbornica odobrila korake Združenih držav prani Nemčiji.
na«

Af>V
SlflV. DELAVSKA
rliwt« 4m Ml 4*ri«tl
PODPORA ZVEZI
tek
K urih 11» • 4rftav« r»»«
im&K P*.
GkLAVHI UBADVIKl:
PRKDSKDNIKi Ivan Prostor, 6120 8t. Clair Ave. Cleteifad, Ohio. PODPHRDBKDNIK: Joiu|» Zorko, B. F. D. 2, bos 11» We«t Newtou, P«. TAJNIK: H trna Novak, «0 Mala 8t., Coneraaufh, Pa.
1'OMOŽNI TAJNIK« AaJraj Vidrick, 170 Fraaklia lfaia Bt., Coaamaugh, l*a. ULAGAJNIK: Joalp tele, 6502 8t. Clair Ave., Cleveland, Ohio. POMOŽNI BLAGAJNIK) Fraak Pavlovi«, b. 647, FereU City, Pa.
HAOSOIHIKI:
I. aadsoraik: Ivaa A. Kaker, 207 Haaover 8t., Milwauk««, Wi«. I. aadsoraik: Nikolaj Povla, 1 Cralb 8t., Numr0111, N. 8. Pittaburgb, Pa-3. nadzornik: Frank Kautit. b. 73. Dunlo. Pa.
1.	porotnik: Anton Lavrift, boz Yukon, Pa
2.	porotnik: Fra»k Bavdek, 6303 Glasa Ave., Clevelaad, Okio. 8. porotnik: Aatoa Welly, bo* 53, 8t»perior, Pa.
. VBHOVKI ZDBAVKIK:
P. J. Kara, M. D., 6202 8t. Clair Ara., Clevelaad, Okio.
POMOŽNI ODBOB
Martin Jager, Coaemaugh, Pa.
Ivan Oraataer, 546 Boaaol A ve., Johnstown, Pn.
Str lan Zabric, Coaemaugh, Pa.	e- ^
Ivan 8uhadilaik, Bos 853f Boutk Fork, Pa. Ignac Peijak. 287 Cooper Ave., Jokn«town, Pa. Franc Pristave, Conemangh, Pa.
GLAVNI UBAD v h i* i »t. 20 Maia 8t., Conomaugk, Pa.
' Uradno Olaeile: PBOLBTAREC, 4008 W. 81at 8t., Chirago, IU. Oeajeaa drsKva, oairoma ajik uradniki, ao nljudno protoni, poilljati vao dopioo naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar na te pošilja edino potoiu PoJtaih, Eapreenih ali Banlnik denarnih nakamie. aikakor pa ne dspile naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. IVnar naj se pošilja
Ktom privatnih tokov. Nakaznice naj ae nastavlja: Blas Novak, Coneinaugh iposit Bank, Gonemauuh, Pa., in tako naslovljene poiilja a mesečnim poročilom na naalov gl. tajnika.
T alutoji, da opazijo društveni tajniki pri porošilik glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj ta nemudoma naznanijo uradu glavnega tajnika, da aa v pri-hodajo popravi
MESEČNO POROČILO
ril
julij 1917,
incntm poslovanju med fl. I ia krajovaiasi društvi.
IZ URADA GLAVNEGA NIKA 8. D. P. Z.
TAJ.
Društvo	DruAtvo	Društvo
it.	vplačilo	izplačano
1.........	$ 193.84]	$ 229.00
2.........	51.39	19.00
S.........	97.87	112.00
4.........	89.13	28.00
6.........	89.68	45.00
«.........	10.11 1	10.00
7..*•*..«•	62.95	68.00
H.........	27.87 '	24.00
». ........	45.38	56.00
10.........	84.25	........
ti.........	84.50	56.00
12.........	• 24.96	........
13.........	99.13	39.00
14.........	59.10	34.00
15.........	80.39	84.00
16.. }......	. 27.26	
17.........	13.92	........
18.........	34.55	17.00
19.........	8.28	........
20. .*____...	28.50	........
•21 ........	32.31	........
••22!....----	82.52	54.00
23.........		122.00
24.........	31.92	........
•25.........	174.64	........
2lS .........	71.78	19.00
IS.........	32.69	80.00
28. ........	48.37	40.00
29. i.......	58.39	40.00
30.........	81.60	197.00
31.........	9.39	
H.........	21.81	........
as.........	32.87 '	28.00
94.........	66.18	........
35.........	91.90	30.00,
86.........	68.88	20.00
37.........	49.70	........
98.........	116.64	110.00
39.........	54.89	15.00
40.........	49.52	35.00
41.........	86.44	38.00
42.........	72.52	18.00
43.........	27.91	........
44.....	32.16	........
45. ........	32.24	74.00
46.........	18.26	........
47..;......	27.06	........
48.,.......	........	84.00
49.........	78.63	........
50.........	60.84	........
51.,.......	122.16	56.00
52.........	7.16	........
53.........	12.00	........
54.........	17.07-	........
55.........	14.03	28.00
56.........	122.79	28.00
57.........	23.56	27.00
58.........	26.45	........
59.........	70.34	43.00
60.........	61.48	26.00
61.........	39.58	.........
62.........	90.85	42.00
«3.........	14.55	10.00
64.........	........	195.50
65.........	« 13.00	........
«6.........	• 73.99	........
.........	45.17	........
|9.........	39.48	42.00
70.........	56.59	28.00
*7i.........	104.17	........
72.........	53.03	........
•73.........	69.90	10.00
74.........	30.53	........
75.........	23.74	1........
76.........	24.17	........
77.........	6.53	
79.........	17.49	........
ft.........	75.84	, . .......
90.........	25.83	........
81.........	41.14	211.00
82.........	24.62	36.00
83.........	30.51	17.00
84.........	61.16	32.00
85.........	20.65	i ........
86.........	25.83	
87.........	18.90	........
88.........	18.58	42.00
89..........	21.57	13.00
91.........	31.60	J....... .
dir. ti......	5.00 . »	j.....
Skupaj; ...,	$4,400.15	| $2,661.50
Opomba«		
Druživa bre« navedene avote vpla-		
Članstvu 8. D. P. Z. in 8. P. Dr. Sv. Bartare v pojasnilo v pogledu združenja.
čila nieo vpoalala priapevkov za me-
aer^ulij do k one e m meascs julija.
mesecu jbHju prsj« I in julij.
♦edena ivota vplaiils innt\ v ete prispevke aa maaec jufSšj „. _	.,1
•♦tfavsdena svola vplačila znači v ■ prejete prispevke za
Btaa Novak, tajnik.
mesecu juliju meeoc junij.
JAKO VAŽMO ITOAlANJEt
"AH tem k poslal zaostalo na roteino sa MProleUrcm "t
•V kratkem bo članstvo obeti organizacij glasovalo o združenju omenjenih organizacij.
Da ne pa izognem« napačnemu tolmačenju o nekaterih zadevah od posameznih društev ali -članov, si dovoljujem omeniti ie sledeče:
Dolžnost vsakega posameznega člana ali članice (/beli organizacij je glasovati na društvom razpo slane glasovnice, katere morajo
biti od društvenih tajnikov vpo stane v gl. urad (« tozadevnim poročilom) najkasneje do dne 30 septembra 1917. Z glasovnico ima vsaik 'član in članica v pregled celo pogodbo, na podlagi katere naj se združenje izvrši.
Iz predložene pogodite članstvo lahko razvidi, da sta se gl. odbora obeh organizacij potrudila uvesti vse za zasiguranje enakopravnosti članstva obeh organizacij. Iz pogodbe, lestvic in pravil posameznih organizacij je razvidno, da uc more l/iti nihče o škodovati na predstoječi način združenja. '
'Kakor izkazujejo aktuarski proračuni, sta obe organizaciji v mnrtninskein tfkladu nadsolvent-tri, v bolniškem »kladu pa oln pods^i ventili. Solventiiost torej ne more delati nikakršnih y.a pre4t. Kar se tiče bolniškega sklada, se bo takoj po združenju odpomoglo, da se tudi ta srklad opravi na solventno stališče in obenem odpravijo večne izredne naklade v ta sklad. Takoj po združenju se *bo namreč vršilo splošno glasovanje o pravilih združene organizacije, v katere se bodo uvrstili vsi v stuislu pogod be za združenje potrebni poprav-ki.
Združevalna seja z dne 20. ju lija je (ultenem tudi sklenila pre inestiti glavni urad združene or ganizacije v .Minstovvn, Pa. al pa v Pittsburgh, Pa., o čemer bi članstvo odlntčilo potom posebne ga splo&nega glasovanja.
Kakor se je ob vsaki p ni liki o grouma večina članstva izrekla za združenje slov. naprednih pod pornih organizacij, pričakujemo da se bo sedaj, <ko se ima en de' večletnega delovanja izvršiti, teu bolj potrudilo, da o^da svoj yla> za Hrgurnejše uresuičeujc. < !a noni, kateri žive Izven naselbini svojega društva ali ss iz luMnc ga drthgega vzroka ne udeleže sc je, ko se vrši glasovanje, se pri por*" a, naj se obrnejo do d ruš tveiksga tajnika za glasovnico, dr ne zamude tega važnega glasova-njs. (i lasu je se lahko izven sej« ali pa ua domu, le da mora bit glasovnica pravočasno oddana a Ji v poslana dr. tajniku.
Obenem apeliram na čl+n»tvo naj se zana«a ns gl. o<M>or svoje organizacije, ki je svojo nalogo
Avstrijski narodnostni problem.
mu, v ccncj, rti « i«'«""' bi v obeh pomenih. Liberčsu se >ira, da je Ceh, in hoče biti le 4,j
seveua temu
•• ((Boeh-
pemc
' (Konec h 1. strani.) nihče ne razume in ne rlhl, na Odrskem jo pa varuje •kazenski zakon.
Ce zaalediuemo terminologijo v zukonlku se dalje, nam postane ta zmedli kmalu jasna. Tona vi ja se od teŽele do dežele. Kaj je ("'eiko, ve vsak, kdor je imel enkrat -zemljevid v roki. Dežela ni samo zemljfpUuo očrtana, ampak tudi državnopravAio Kaj pomeni "("eli" v smislu za-kotia, je državno-pravno zelo sporno. TJberčau in Tsborjau sta Čeha (deželana, Boehmen), Olo-tuučan pa ne. Po naši državno-prsvni terminologiji je pa tudi Moravan lahko l'eh (po narodnosti, Čeche), ker se nemški izraz Mboeuii*ek" rabi upira me).
Odtod je razvidno, da pozna naAa pravna ter-minologija le dežele, ne ps narodnosti, in zato rabi še danes pravne izraze osemnajstega stoletja!
Takrat seveda narodnost fie ni veljala nič, ampak se je potapljala v podložništvu do graj-ščakov. Politično veljavo so imeli le stanovi. I/ deželnih stanov je bila Avstrija politično sestav-ljena in ti so osnovno misel v uvodu atueriksuftkc ustave prav dobro izrazili: "Mi, stanovi češki, nižjeavstrijski, ogrski, hrvaški itd. sklenemo med seboj in med krono pragmatično sankcijo, da si bomo z orožjem pomagali in kroni zagotovimo pravieo, da nas upravlja." Cisto v «nislu in duhu tedanjega časa, popolnoma praktično in dr-žsvnoprsvno v redu.
Deželni stanovi so bili zastopstva dežel in kronovin; na tej podlagi je zasnovana naša listava in naše zakonodaje govore še jezik onih dol).
Stanovska država se je umaknils absolutizmu. ta pa ustavni monarhiji. Izginili so stanovi, na njihovo mesto so stopili narodi: Vemec hoče biti v prvi vrsti Nemec, naj stanuje v Riheid>er-gu ali pa v Uncu, Čeh hoče biti Čeh, če stanuje v Tsborju, v Šleziji ali pa kje drugje. Tn kakor so svoj čss stanovi — po dolgih in hudih bojih —
privolili, da se ločijo javna prava v avtonomna
in njiiu prlstttjcču, ua drugI strani pa efcupria, kroni pripadajoča, ravno tako zahteva ljudska podlaga države, da sc narodnosti orKaiilčiio vč'a-uijo pravnemu redu države, da sc organizirajo avtonomno kot "zve*ue avstrijske narodnosti.
Edino tako moremo razumeti "urejeno sodelovanje in delež narodnosti na državi." To jc ustavna naloga, ki čaka avstrijske narode in državnike in katere se ne sinejo več izogibati.
Narodnosti niso pravno organizirane; zato si tudi ne morejo drugače pomagati, kakor da tvorijo posebne politične stranke in se pulijo za vsako mrvico svojega "deleža na državi," za vsako mestece kakega uradniškega sluge ali nočnega čuvaja. Ne njim, ne državi ni pomagaiio prav nič, če so po parlamentarnih vladali zastopani v o-srednji upravi — boj se prenese potem £l*to navadno v srednjo upravo in desorganizire se to. Začasna udeležba ns vladi ne niore nadomeščati pravnega deleža.
Kako naj se to izvede T Mi bomo morali svojo upravo iz zgolj državnih ozirov prcuatrojiti, ker brez delitve v okrožja ne bomo upravnim nalogam kos. Če omejimo okrožja kolikor se da po narodnostih, smo položili temelj za lokatno nacionalno avtonomijo. Če združimo okrožja euc narodnosti v skupino, ki narodno kulturne naloge enega naroda upravlja, poteiu je dana osebnost in nositelj centralne narodne avtonomije, In določen je tudi pravni obaeg posebnega narodnostnega prava. Vse "nadnarodne* naloge, ki so v posebnem pomenu besede državne, pa pridržimo parlamentu in vladi; tu dva tvorita pravno o-krožjo centralne uprave. Tako bi sc dala upravičena osnovna misel pragmatične sankcije, katero danes vslcd nain tujih oblik iz čar»a "sttrtiov" kotna j poznamo, izluščiti in prenesti na Žive čini« telje modernega življenja, na narodnosti. Potem bo naš pravni red po zmislu in po besedi v skladu z resničnimi gibajočimi silami sedanjosti."
Avstrija je pokazala, da je za tako rešitev nesposobna, in vojna je postavila narodni problem na mnogo radikalnejšo podlago.
Krapoktinovi nazori.
Knez Krapotkin je dobro znan po vsem revolucionarnem svetu, a tudi v reakcionarnih krogih, ki ga sovražipo iz dna srca, datri ga ne morejo prezirati. Njegov kueievski naslov ga ni nikdar oviral, da ne bi stal na krajueui krilu demokracije. Krapotkiu je teoritičen anarhist, toda večina njegovi/h teorij se bolj v jenu s socializmom kakor z anarhizmom, tako dig se socialistični teoretičarji pogostoma sklicujejo nanje.
Ko je ruska revolucija porazila careki tron, je nova vlada pozvala tudi Kraipotkiua, živečega v izgnanstvu, kakor mnogo drugih revolucionarjev, naj se vrne. Grof Ilija Tolstoj, sin slavnega Leva Tolstega, ki jc tudi v Ameriki dobro znan izza časa njegovega tukajšnjega potovanja, je i-mel s Krasot kinom razgovor o vojni, ki je dovolj zanimiv, da podamo iz njega nekaj odlomkov po poročilu Tolstega samega. Tolstoj pripoveduje:
Prvo vprašanje, na katero sem želel odgovora od Krapotkina, ki je prišel iz Anglije pred dvema dnevoma, je bilo to:
"Ali je res, da zagovarjate idejo obrambne vojne T"
(Krapotkiu je odgovoril: "Da kajpada. To je osnovna razlika v mnenju, ki je obstajala med menoj in vašim očetom Levom Tolstojem. >iaz sem vedno zagovarjal u-porabo sile proti nasilju. Jaz ne morem mirno gledati, kako |>obijajo ljudje svoje brate, ne da bi se vmešal v ta 4joj. Mislim, da jc to popolnoma normalno. Ko sem živel v Sibiriji, sem vedno skušal z nasiljem ločiti dva domačina, čc sem videl, da sta se borila na (življenje in smrt. Mislim celo, da bi enako storil vaš oče.'*
"Tudi jaK mislim tako," — som odgovoril, — "dasiravno jc moj oče navadno dcjsl, da včasih sam ne vc, kako bi sc otfinašsl v takem slučaju On pa jc vedno vedel ,kako ne *mc delati. To pomeni, da »bi najbrž nikdar ne bil uporabljal sile."
"Ne, jaz mislim, da jc trelra ub gotovih časih rabiti silo," — je odvrnil Krapotkin. — "Ali je trtogoče dovoliti Nemčiji, da zadosti svoji poželji-vosti! Ona želi iprevee, kajti (želi si osvojiti svet. Njena trgovina jc abnormalno razvita. Napaka takih trgovskih dežel pa je, da ne razvijejo ftvoje industrije vsporedno s tržiščem, temveč da skuša-jo razviti tržišča vsporedno s svojo industrijo. To jih dovede do tega, da sc ozirajo po tržiščih in novih osvojitvah. In potem si oglejte barbar stva Nemcev. Invazija Belgije ... Ne, to se mora prenehati." •
*4 Ali verujete v doktrino, ki jo oznanjujejo socialisti kakor (Lenin in njegovi pristaši, češ da delavski razred in kmečki stan lahko onemogočita vojno, ker nimata od vojne nobenega do-bička? Ali verujete v motnost večnega miru?* "Ne! je dejal Krapotkin. Dokler obstaja nemški militarizem, je mir v Kvropi nemogoč. V Afciji imamo tudi zelo bojevite narode, nekaj črnMi rodov in ipa Japonce. Moja edina tolažba je, da je vojna v sedanjem času tsko strašno dra ga stvar, da ne more živeti od svojih dobičkov Vzemimo na primer angleško-bursko vojno v Afriki. Ko je izbruhnila, sem dejal vnaprej, ds bo
trsjala dve lKi. Nihče mi ni -verjel. Končala pa se jc šele po preteku dve4i let in pol. Anglija proti narodu 400.000 ljudi, — to je Joliko, kakor proti prebivalstvu eucga izmed večjuh mest! Stroški vojne niso bili v nikakršnem razmerju z dobički, kar so jih imeli.
"Ali mislite, da je Rusija pripravljena za izvršitev in uresničenje ideje svobode? — se jc glasilo moje nsdaljno vprašanje."
"Ne, — jc odgovoril. — Jaz ne poznam nobenega naroda, ki jt*bil pripravljen za popolno prostost, — uiti Angliju uc. Reakcija »c pojavi vsepovsod. Življenje jc boj, ki ne Iki nikdar končan."
"Povedal sem Krapotkinu, da prihajam iz Amerike, kjer seiu preživel šest mesecev. Povedal sem mu tudi, da sem imel predavanja v številnih mestih in da sem se zanimal za uvoz poljedelskih strojev."
"To jc eno najbolj nujnih vprašanj sedanjega časa," — je dejal Kraipotkin. "Popolnoma soglašam i vami, da jc odvisna rešitev zemljiškega vprašanja šc v veliko večji meri od bolj intenzivnega Obdelovanja kakor pa od pravične razdelitve zemljišč. Mi potrebujemo strojev iu najboljši dar, ki ga more dati veliki ameriški narod ruskemu narodu, so poljedelski stroji. Ja/ sem bil v Ameriki ter sta napravila dežela in narod name najboljši vtisk. Jaz ju ljubim."
Povedal šem Krapotkinu, da je v Rusiji Roo-tova ameriška komisija. Ko jc to slišal, je takoj izrazil željo, da bi sc sešel z njo.
Tolstoj dodaja, da jc Krapotkin 75 let star. kljub temu pa še zelo živahen in energičen. Nje-gov povratek v Rusijo so baje vse stranke z velikim veseljem pozdravljale. Zlasti še omenja Tolstoj, tla jc govoril Krapotkin z njim o njegovem očetu. "Prijetno mi je bilo" — pravi — "d>* sem mu lahko povedal, kako ljubeznivo jc moj oče o njem govoril in kako pogostoma je v raz-prava h omenjal njegova misli."
Krapotkin .je prepričan, da vodi Rusija o-hrambno vojno, ki je popolnoma opravičena in iirisli, da bi bila za ves svet velika nesreča, če bi zmagala 'Nemčija. Po njegovem mnenju je poraz Nemčije potreben.
Uradniki zvezne trgovske komisije no prišli no sled, da ližejo velike meMar<ke tvirfke poku-piti ves pridelek rajskih jabolk ua pačilični oba.f.
I r.idniki komisije so sporočili iz Kalifornije, ds so pri stvari prizadete tri velike tvrdke — Ar-tiHiur and (Jo.r Morris and (o., iu Libby MeNeill a trd Liblrv. Uradniki izjavljajo, da so tvrdkc hotele pokupiti ves pridelek para-liztukov od domačih tovarnarjev, ki se pečajo s konzerviranjem živeža, iu cene gredo seveda na-v afer.
Oe do*H« tovarnarji za tucat škatelj 92 in pol centa, tedaj imajo že 4cp dobiček, toda po izjavi obrtne komisije so tri tvrdkc nagnale ceno na ifrf.M >» ** vi*jc. IL radniki pravijo, da gre cena v prodaji na drobno še J/o4j na vzgor.
Uradniki obrtne konimijc menijo, da ne bo situacija v Kaliforniji vplivala na trg drugod, ker Kalifornija pridela le dvanajstiu-ko vsega pridelka.
A. Watson Armour pravi, da kompanija kupuje konzervirane paradižnike kot ponavadi, toda dobiti jih ne more toliko, kot jih potrebuje.
W. P. Burrows, ravnatelj \M> by, MuNeil and Libbv ksmpani je, pravi, da ua stvari ni resnične besede, ko ga informirali o izjavi obrtne komisije.
Gospodje seveda niso v zadregi, če je treba seči po izgovori da dokažejo, da so nedolžni kol jagujeta, ki nikomur ne skale vode.
Kougresnik Wood iz ludiane je dejal, da je živa potreba, da se vdoloči in izvoli odbor za nadzorovanje vojnih troškov. V drikaz jc navedel, kako grade vojaško ta-Imrišče Por* Benjamin Harrisoii blizo Indianapolisa. Kongresni-k je rekel, da grtidi družba (iay-Jord Construction tal>orišče Fort Benjamin Harrfcon, ki f>o pogodbi dobi plačilo za vse konstruktivne troške z desetimi odstotki .profita.
Wood je dejal: "Takoj so ti kontraktorji — po teoriji, čiui Kvečji so trsdki, toliko vi^ji je profil — pomnožili troške, ne da bi ,le plačali pretirane cene za Ina-tcrijaJ, anipatk jrlačali so delavcem izredno visoke in nepravične mezde. Znano je. da so bili kon-.trakti po tem sistemu — vsi tro-ški več dewet odstotkov prof it a— Oddani ljudem, ki so 'biLi krivi, de so oplenili kanadsko vlado in so bili po odkritju spodeni iz dežele-Prepovedali so jim, da bi se vrni li v Kanado."
Drža vua komisija v ('al i f orni j i je določila $10 minimalne mezde za ženske. Ta določba dokazuje, da so tudi v republiki razredi, ki jih ustvarja kapitalistični gospo darski sistem.
Žene, ki zaslužijo tucado, ki komaj zadostuje, da sc življenje ne koči od telesa, bi lahko dobivale boljšo mezdo, če bi bile organizirane. Ne bilo bi jim Ireba prositi države, da kaj stori zanje, am pak zahtevale bi lahko, kar jim gre od produktov njih dela.
Poročevalec pariškega Tempva javlja iz Ženeve, da je nemška vlada izpustila i z zapora srte.i* alista drj«. Karia Ijiebkncehta p»*ed štirinajstimi dnevi iz bojazni, da nc umre v ječi. Liebknecht trpi na jetiki in je tako shujšal, da tehta kom*,i 84 funtov. JCdaj se nahaja v privatni bolniftniei in kakor pravi jmročilo, jo doba njegovih dni kratka.
Vest je prinesel v Mvieo neki Holandee, ki je priSel iz Nemčije in je prepričan o resničnosti, dv sirsvno jo jo nemško čssopisje na ukaz cenzura popolnoma zamolčalo*
Zadnje čase so strokovne organizacije zelo pritiskale na nemško vlado, da i»;ij oprosti Lieb-kneehta, ko se je izvedelo, da je težko bolan. Razen jetikc trpi tudi na duševni depresiji, kar jc umljivo, če se pomisli, kako so z njim nečloveško ravnali.
dosedsj v toliko rešil, da bo tudi v bodoče na svojem aieitu, tei ■pred ležeče združenje res Vi v spi o šno korist .
Hobratje! potrudite se v Izpolnjevanju svoje dolžnosti napram
organizaciji in delujte % svojim glavnim o<H>orom v splošno korist s tem, da oddate svoj glas zs prvO združenje dveh močnih slov podp. organizacij, h čimer zavrtamo pot do združenjs vseh slov
naprednih pod|>oruih organ iza eij.
Vaš za združenje v čim večjem f4>scgn,
Bias Novak, tsj.
Predsednik se strinja, da se u-stauovi komisija, ki bi izravnavala spore med delavci in kontraktorji, ki izvršujejo dela za vlado.
Člani komisije še niso imenovani.
Vladne pogodbe /s delo bodo imele točko, ds vsa h por na vprašanja rešuje razsodišče. Vlada bo vprašala delodajalce in del a vire, da sprejemajo to točko v pogod bo.
Komisija naj 4>i bila sestavljena iz treh zastopnikov vlade, treh lelodajalcev iu treh delavcev. To js torej s stališča delavskih interesov zelo dvomljiva določba.
Rudarji v Rutte, Motit, so poslali brzojaven protest kongresni-ci Jcanette Rankin, ker hi vojaške straže |>ostaWjeiie okoli rud ulkaV.
Protest jc bil odposlan z namenom, da kongresniea Jesnettc Rankin opozbri kongres, da služi vojaštvo zs struženje rudnikov kompanijam.
Ameriški meščanski vojaki bodo lsilrko volili v jeleni, če so ns-stsnjeni v ameriških t al m riše a h ali na Prancoskem, če bodo drža ve, iz katerih prihajajo, ukrenile vse potrebno v faltoriftcih, da se IsMio vrfte volitve.
SLADKOR.
Konec ■ 4. tirani.) manjkanjem Waft ne nanirev ni kako* nt* morejo iigi>varj»H, vm v Anierflti ne.
Knkor pravijo uradna poročila bo n. j»r. na Kubi pridelek alad korja tako neredno <d>il<»n, kakoi U dolgo let ni bil.
V K v ropi ho ruautere |»uu druga ,'ne. Kakor je inano, ne iprideluji tum sladkor iz pene, ki »eveda ue uapeva povnod. t Obrodila je leto«-baje alab«*, in ker ni zunanjega « voaa, Ho tam Ae večja draginja ttladkorja neizogibna.
Ali to ni tnerudajno za Ameri ko. Ce imamo tudi tukaj dragi fcjo sladkorja, je to pripisati edi no nesrainiunrti sladkornih mag aatov, ki ne poznajo drugih inte retto v kakor svoj Aep. To poka fuje eiato jasno uaraseanje nji hovrh profitov.
I Lani je imel sladkorni trust "Fedrral Sugar Refining Co.' it,469,710 <4stegn rfr>hi*ka; z za kljun'kmn fiskalnega leta 1 !>17 s< je pa ta dobifok poovooiil že na $3,227,4M.80; torej je narastel ti dobitek v 12 nveaecih za $1,757,-7M.74, ali za 112 odstotkov.
&e vee dobička je imela slad koma družba "American Su-gai Refining Co." ali glavni del trii • nta i 11115, namreč *2>m,4tf.39' lansko leto (19 6) se je ta dobi* fefc povišal na #1,756,379.42, ali za $6,764,914.0:1 več*, kar tvori 226 odstotkov vee dobitka. To je bi! plen magnatov, ki se obnašajo ta ko, kakor da >bi si morali kupit! beraške.palice, če ne navijajo een fr bolj.
To postopanje bi se moralo ime nova ti nesramno v ča.su miru. Sedaj, ko je vojna, je to vse prebla* izraz, kajti ta praksa se prifoliiuje naravnost izdajstvu. Kongres »e je dolgo havil s takozvano špion • sko predlogo; v zakon je spreje določbe, ki se ne tičejo le direkt nega vohunstva, ampak tudi dru gih izdajstvo omogoeajočih reči ter je hotel celo eaaopisju ofr>esit nagobčnik.
Zelo potreben bi bil zakon, k bi postavil iivilsko oderuStvo vojnem času na enako stopnjo izdajstvom. Kajti kdor slabi v takem času ljudsko moč, pomaga neposredno sovražniku, iu vse te nesramne oderuhe lahko imenuje« mo zaveznike kajzerje Viljema.
Ako se delavci v aedanjem ča*u kje bojujejo za par centov pri -boljska, so takoj vsa kapitalisti •'na trrjtbila mobilizirana in kroka jo o nevarnosti, v katero štrajkar-ji baje pe<hajo deželo. Pa vemlat ne more biti noben tak atrajk take nevaren, Vakor odiranje in oslabi-tev vsega ljudstva. Ce opeša ljudska moč, opeša moč Združenih drŽav.
Ali imajo najpredrznej»i ka»ni talisti res pravico pehati deželo v nesrečo, ne da bi jim kongres in vlada dala par mestnih po kremp-I jih in rešila deželo od nijhove zločinske nenasitnosti?
glede na mafthjiio. Uspava jot emu
*redtft<vu, ki kroži v krvi, nudijo prve prMiko, da udre vattje, Ta dejstva veljajo aeveda lo za ime-mrva na uspavajoča arodatva, ki ne tope v uiaAčobi ter spada med nje tudi cela vrata uspavajodih sredstev, nahajajočih ae v trgovini n. p*, aulfoual, trkonal iu druga. To pa ne velja za morfij, ki spada v čiMo drugo kemično vrsto.
Drugi raziskovale) ho vsled teg-po pravici iajaviji, da nam to zani mivo razkritje še nič ne pove * načinu, kako izvaja uspavajoč« sredstvo svoj učinek v staniei, po tem ko je vdrlo vaujo.
Strupi, ki imajo uspavajoč uči uek, vplivajo na "vse žive sta niče OnenvogoJirjejo namreč delovanj« stanic ter zmanjšujejo njih živ Ijensko silo. Življenje je izraz zi izmenjavo snovi, ki se vrše v sta nicah, za razpad in zopetno gra ditev molekilov beljakovine. lT* pava joči učinek imenovanih stru po v tbo obstajal vsled tega v ue kem motenju te izmenjave snovi > stanicah. V čem pa obstaja t« motenje! <
Po razpadu molekilov beljako vine nastanejo ranpadni produkti katere je treba »praviti stran, dr se ne kupičijo v slanicah ter moti jo izmenjavo snovi. Tu pride nt potuoč kisik. Se%ge namreč stranske produkte pri izmenjavi snovi Kjer pa manjka kisika, se poja vi motenje v izmenjavi snovi. Hta niea je paralrzirana ter se zaduV vsled pomanjkanj^ kisika.
Potom dolge vrste preiskav s« je dokazalo, da temelji narkotičn učinek na tem, da se zabrani sta niči sprejem kisika. Ker pa imajc stanice živčnega sistema izre
rRQiiTA
REC
Tajnikom Jngotl. klubov na ina-njt.
Tajniki, ki so dobili od okrajnih ali državnih tajnikov pole za nabiranje obrambnega fonda, naj te pole zadrte iu naj ne »hirajo novcev tako dolgo, dokler ne dobe enakih pol is urada tajništvu J. S. Z. Kajti vse te pole iu novce je poslati gl. tajništvu J. S. Z. in nikamor drugam, ker gre del te svote za iste namene v blagajno J. S. t
Tajništvo J. S. Z.
Chicago, 111.
Združene češke in slovaške organizacije v Chicsgi prirede v petek, 17. avgiista ob 8 zveeer v dvorani "Sokol Jlavliček Tyrft" javen ljudski shod. Govoril bo drug Hibi« Kristan o svetovnem položaju in podlagah miru.
La Salle, HL
JugoslovaiiMki socialistični klub štev. 4 v La Salle. 111. ima svojo prihodnjo mesečno sejo dne !?. septembra ob 4 popoldne v Slo-venskem domu.
Vsi člani so nujno vabljeni, da se udeleže te seje, ker imamo na dnevnem redu več važnih reči, med temi tu«li volitev novega tnj-nika.,
John Rogel.
Klein, Mont
Tem potom naznanjam, da se je nričela pri na« stavka dne 22. ju-
AngleAkem in v Franciji. Povišanje cene ta eladkot je delo tru
atovceV.
Ako čl tU Froletarca, pa ipo snai, da Je dober Mit in le zanima, tedaj ga pokaži ke tovarišu in mu
ga priporom, da bo tudi on to isve del, kar isvei ti ii se rauftil, deaar M učil ti. To bo duftevni dobiček sate in sanj.
Izšla je kniga Monizem.
Zbirka svobodomiselnih naukov v dveh razpravah. To velezanlnii-' vo znanstveno razpravo, tičočo se svobodnega naziranja in misli, bi | moral čitati vsak rojak, vsaka rojakinja. Vsak slovenski avoihodo-mislee in soeialist bi moral iineti to knjigo v hiši, morala bi biti v vsaki slovenski čitalnici, Morija ti-stičnem klubu in drugih kulturnih ijruštvih.
Cena 35c poštnine prosto.
NaroČite še danes pri j
ERAZEM OORSHE, 4964 Pearl St., Denver, Colo.
Adv.
Idilno milo-
Severa*« Antisepsol
jt antfMeUflaa Ukodi-nasaefltnMfto njo rabo. Rab
in
vaak
Milo za toaleto, obraz ali kopelj mora vsebovati sledeče kakovosti: Biti mora čisto, zdravilno, antiaeptično in nerazdrailjivo.
Severas Medicated Skin Soap
morali uaioo izpiralo, grgralo In kot krajevno nede-vaio C«na 20 contov.
Foet Pewder
(Severov Pralok za noge) it znan kot an» UMpli£no proere£ilo zopern«(a duha in olajiilo za potne, otekle. pekoče in razpo-keoe oaga.
Cena t6 centov.
(Severovo Zdravilno milo za koto) vsebuje vse to. Je izvršno za otroiko kopelj in je pravi materin prijatelj. Mnogo družin ga rabi vsaki dan.
Cena 25 centov.
W. F. SEVERA CO., CEDAR RAPID8, I0WA
Potoe Uti w dob« tudi druea 4df»vU» in U«1«m prlprmvk« lid«l»n» ie k\ M prtxl»j»)o pod "a**«rovo" vanaatio >n*mko. Z»hw-
a te ▼•dno jemu 8eewofe pnTlra. Kt prodaj v le-kmuk TMp«fiod. 6m Jih o« mor*«« dobiti v »U«ra kraju. earoCit« jlb bmt-uuat od	.j M
ZASTOPNIKI PROLETARCA
, .. » * • • . • • l*ja, ker druiba ni ugodi a našim dno živahno initenjavo svovi, je	"«»«»»
zahtevani. Rov ftt. 2 je bil na jak'»
dobrem glasu.
kako učinkuje narkoza
iMed največje prklobitve moder-ne Idnirguje »pada narkoza, brez karere «i damlanes ne moremo militi kolu-kaj vetjih oiperacij in brez katere bi bila marsikatera ze-lo važna operaeija res nemogoča. Ne le da rewi narkoza tiolnika . pri operaciji bdeiftin, ampak ona omogoča tutdi zdravmi4cu, da mirno opravi avoj poael, kar je zla-pri kompliciranih in fhiih o-peracijah zelo vaino. .
Hal>8 uapavajocih sre«d«tev je •nla pa že precej stara, ko Ae ni *>»lo znafio, ka'Jco in po kakAni poti m«mki»je narkoza. Bila so zna-'»a goto»va srefkntva, ki |>ovzro^ijo narkozo, ne pa, katera njih senta-v»*a narlkotizira in kako se dose-
*e efekt.
»
Hele deset let je te>ga kar je tu-<H to vprašanje rešeno. Takrat se namreč dmkazalo, da ima cela vrsta uspavajoč fti' narkotičnih jmhtev, kloroforni, eter, alkohol drmgi skupno lantnost, da jih je v mastmi h oljih la*Je rastopiti, ko«kf*r v vodi. Dokaaalo se je na-da je nankoti(Sni učinek takih snovi tem večji, črni lafcje se tf>|>e v oljih. Ker pa ima vsaka živa staniea masti podobne Mtrbntan-re v sebi, je bila * tem razkritjem poksaatia pot, katero gre uapava-joi e sredstvo, da more raaviti svoj učinek v staniei: udre namreč' v maVobo stanic ter jo loči od njih. l^ose+mo zanimivo je dejstvo, da ravno stanice Ž&v&nffa sistema, najiprvo podlrfejo n«rkotfc*ne-vplivu — in to je ravno *mi-narkoze. To pa m* zgrnit rnrli ker so Živčne staniee bogate
tudi njih potreba kisika večja ka-k4>r ona drugih telesnih stanic. Ne daj pa nastane vprašanje, če s< da zdriržiti to dejstvo z onim, ka tero smo navedli zgoraj, da je narkotični učinek teh sredstev od visen od njih večje ali manjši ztnožnosti, da se stope v maSčobi
iPri tem je treba vpoitevati, da imajo mastna olja tudi zmoinoatl sprejemati vase velike imiožine ki sika. Olje sprejme štirikrat toliko kisika kakor enaka množina vode. Vsled tega je verjetno, da so mastne substance stanic posre dovalke sprejema kinika v stani ca-h. Ravno živčne stanice, kate rih potreba kisika je velika, so izredno ♦iogate glede na mastne substance.
Ko»torej kro*i sprejeto uspaval no sredstvo po krvi, se raztopi strup v niaičobnih substancah stanic. Sedaj lahko vdre v stanice veliko manj kisika ali vsaj ne v zadostnih množinah, fim več se sprejrue strupa v stanice, tem ve< ga popijejo maSčobne substance stanic in menj kisika more vdreti v stanice. Pomanjkanje kisika postane večje in narkoza globlja
•Ker se takoj v pričetku izločujejo sprejeti strupi potom ledvic in pljuč, se polagoma kri oprosti strupa, seveda če se ustavi dovoz dotičnegn strupa. 8trup prične polagoma tudi uhajati iz maščob-nih substanc stanic ter izgine iz telesa.
Kadar nastopi ta stadij, se pre buidi človek iz narkoze ali neza vesti, v katero so ga spravili s pomočjo tega ali onega uspavalnega sredstva.
Tobak sa daslnfekcljako sredstvo.
I* ima tobak v gotovo ineri deain fekeijnke la»tno»H, ae je pokazalo a po izknai. Ameba, mikroakopisna iival, v katero vrato n. pr. Atejemo tudi povaro »"•itelje malarije, pogine v kratkem, t« pride le v dottko a dimom amotke. IMm omami te Šivali kakor eter aH kloro form. Ijihko tedaj aklepamo, da dim nmotk poupeAi if.l(W»evanje alin, ^egar ae vedn ne »memo Ateti v vnakem oeiru «a prednost. Raainkovalfi ao dokaaali, da ni rea, da bi dim umotk povfro#il gotova vnetja v uatih ali celo bedene« v ustih in na jexiku. V tem ociru tobakov dim ni Akodljiv, vendar a tem *e ni re^eao, da iiploh ne Akoduje te imamo v uatih ie vaetje. Barill kolere, ki ao jih no umeten na^in primeAali glinam in iapo-■taviti potem 5 minut dimu tobaka, ao v tem čaau bre* izjeme potinili in ra-riftkavanja profenorja Wenekeja ao jaa no dokasala. da ae je pnAil eem aa f**n epidemije kolere manj bati, kakor ae-fhiMktesh.
Mogoče bo drufl»a razposlala avoje agente okrog. Rojaki, če pride slučajno kateri od teh a-gentov do vas, mu povejte, da je v Kleinu itrajk in da je tam do-volj delavnih moči, kakor hit-o bo fttrajk končan.
Rojaki, ne verjemite lepim besedam agentov k ne bodite sem skebat.
Poročevalec.
USTNICA UREDNIŠTVA.
A. K., Golumbuc, N. M.: Žal
nam je, da «te naš članek v atev. 514 tako napačno razumeli, ampak naia krivda to ni. Če ga Se enkrat mirno pre'itate, boste pač sami spoznali, da ste se zelo zmotili. članek ima napi« "Anarhiji v Arizoni." Iz te<ga vendar ne a!*-di, da so delavci anarhisti in nikjer v članku ni to rečeno. Anar-.hijo imenujemo twte razmere, v katerih je m»goče,da se z delavci
Žalasna trgovina la vojna. Nenormalne razmere so prevladovale v fteletni induatriji v teku prve polovtee leta 101 7in aioer predvsem radi vojne v Evropi. V pričetku leta, ko se je pro Uvajalo povprečno nekako 102,000 velikih ton surovega fteleca na dan, ae je delalo r. nekako zmanjAano kapnriiato v topilnicah. Tozadevne podatke je predložil Bnrrhard ic ministrstva ra notranje rade ve,
Ta količina ae je smanjAala na P.^,000 dnevnih ton v februarju, a ae v maren
AlItONA.
LowoU ln okolica: William Krall, bo*
3590.
ABIAVSAt
Fort Bmlth — Janny Llnd: Frank Go-
rene, R. F. D. 3, bo* IBS. Hontlngton: Karol Patri*, bos S04.
OOLOEADO. Puablo: Charles Pogorele, Clark's Ter raee No. 5.
in Loula KoroAee, 30« Plum Rt. Danvar ia okolica: Kratem Oorshe, 4064 Pearl 8t.
IKSIAJIA. Clinton: J. Musar, Loek B. 449. IMiaaa^olla: J. Brudar, 719 Ualiaea st KakoMo: Louia Zakrajiok, 893 W Woodlan<l Are.
Oirard: Thoma» Wo1k, R. R. 4. ho* 10R. Oroaa, Kana.: Frank Rmerdo, bo* r»3. Malbamr: Mika Krak, R. R. S, bo* 38. Mlaaral: Fr. Koiitz, bo* 32. Rad le j John OorAek, bo* 105. •Imm Clty: Mika Fin«, bes 49«
MicHiOAir. Detrelt: F. C. Oglar. Joo Prsi m« r ia Thoa. Petrič in Herman Grebene, 129 South St.
mmrBsoTA.
Ely: John Teran, bos 432; F. A. Vider, ho* 342.
Svetetk: Jacob Ambrofti«, 419 Piaraa
Kaw Duluth: Albert liraat, 811 — 951 h Ave.
->il\	MOMTAJfA.
Baar Oraak: Fraak DaaiCak, P. O. ButU: Ig. Boa»vi£ar, 2337 Walnut 8t.
irt Mike Zumer, 2106 Jew Rt. East Haloaa: J. B. llikalick, L. B. 200 M Lodga: John Urleb, bos 734. Kloin ln okolica: John Gerkman, Gen. I>et.
ono.
Barbarton: Fraak Merzlikar, bos 121. OlmUnd: Math PetroWi», 1006 E. 67. Mt., Kdward Branisel, 6025 Glaas ava., Edward Braniael, 6025 Glaaa
ave., Louia Rtegavee, 1107 E. 61. Rt. 4 » „ i	. . Jos. Franceskin 6609 Bonna Ave. in
tako poatopa, kakor ae Je pošto- Frank Mikaha, IMS E. 61 Rt.
palo v Biabee. To je v članku ze- CoUlawood: Anton Kužnik, 372—I56th
lo iasno novedano Prnvlte rl . ».I 8t., John Zupan«, 15707 Waterloo Rd., .J„ Pov^iano rravite, .nt Jot 8kup<>kf 1107 E 6l t 8t Joe
pri Vas v New Mexieo nM»enrga KuaiU, 439 E. I56th 8t in J. Ra»i
anarhista; nnonln da ao <*tali v novi«'b» l-^OO Holmes ave. 1
Olancoa: Naee Hemberegr in Louia Brie, L. Bos 12.
Lorain: Geo. PetkovAek, 1605 E. 29th 81.
Majnard in okolico: Frank Bregar, b. 647.
Oirard: John Raver, 1020 State St. Youngatown: John Petri*', bo* 680.
OKBOOH.
Oragoa Čl t?: Fraak Bajovle, 131—lith 8t.
oK&aom.
Bad Oak: Jo« Kogej, bos 3.
PBVHSTLTAJTIA. ■raufhoa: Jacab Dalanc, bos lil. Za colo Pa.: Leopold Akoda, Room 120, Bakewell Bldg., Pittaburgh, Pa., in Frank Ahlin. Braddock: Thomaa Petrovick, bos 323. Oanonabnrg: John Koklieh, bos 27« in
Joie Ambrožih, bos 351. Clarldga: Fr. Zurman, bos 255. ConaaMugb: Anton Oabrenia in Frank • Podboj.
Dnnle: Frank Kauiii, bos 72, N Faraat Cltj ln Tandllng: Frank RaUie,
bos 695 ia Anton Draaler, bos 9. Herminie: L«ui« Hleber, hox 117. Irwln: Tony Kodri*, R. F. D. 3 — bo* 106.
Jabnateirm: Math. Oabraaja R. F. D. 1.
bo* 120 in Frank Likar, 701 Oheatnut Htreet.
Llajdall: Astss Grbee, bas 35 Mooa Run: Joa Hnoj, bos 2Mfl. Morgan: J. KvartiA, bos 498. Maadoarlaada ln okolico: Tony Remee, bo* 213.
Midway: John Zust, Loek Bo* 22. Soutkrioir, Pa.: Ton.v Zalar, b. 55.
tontk Fork: Jakob Rupart, bos 238. Ro. Fork.
Joffra ln okolico: Frank RtegovRec, bo* H4.
BUbee in okolici. Tako Je. To smo rekli tudi mi. Anartiija je bre^ zakonitost, in tinte, ki so teptali v** zakone z nogami, ko ao z brutalnim naidlstvom postopali proti ^delavcem, imenujemo anarhiste Prečitajte članek ae enltrat, pn boste videli, da v vsem članku za« govarjamo atrajkarje in njibove zahteve, pa obsojamo' kompanijo in njihove oprode.
LISTU V PODPORO.
Louia Zakraj^ek, Kokonio, I ml. $1.00. Louis Krste, Cleveland, O. 20r. — Andrcw Roble-k, Mo-nango, N. I>ik. — Kr. Žero. vee, Kenosha, Wis. 20c.
Skupaj...............+ 2.40
Zadnji izka*...........152.73
Vsega
............*ir>r>.i:i
Michael. Igoe, poslanec v illi-nojaki legis>laturi in vodja manj-Aine, priporoča, da pooe+tre lastninski zakon za inozemce.
Po sedanjem zakonu labko na-wt<?pi divavni pravd ni k proti vsa ki osebi v tej drttovi, ki biva v nji šest lef, last nje zemljiAče in ni \ tem času vzel državljanskega papirja.
AJi ta zakon poslancu Igor t n r>e zadostuje. On priporoča, da Aftianji zakon tako aprentm«*, <1p
ino«einec ne bo smel imieti niti o sfllbne lastnine, dokfcr ne vzam* prvga drž»vlj«mskega papirja.
Cena za slad-kor zopet po»ko čila. Sladkor iz nese slane 4C sto funtov, iz sladkornega trsa pa $9.
7a podražitev sladkorja ni naj.
Raziirlta avuje munjef Poučita aa o aociallsvn! Ba*vedrita al dnbat " Proletarae " itn« v avoji knjilavai aaiugl alada«a knjiga ia broiur«. PuMji-
t* naročilo Ae dunea:
Makstm Oorkl: Mati, makka vaaba...............................$1.00
Upton Sinclair (poalov. Joa. Zavartnlk in Iv.. Kakor): Dftnogal. Povaat
is chlcaiklh klavnic .......................................... .70
Gnrico Farri: Socializem in modoma vada......................... .00
Prolatartat.................................................... 40
Kdo nnienja prolsvajanja v malem ................................ JO
Boclaltzfm , . . . ,	.10
locUliatiena kajlAnlca, 2 avaaka ln "Va«a bogata t va" .............10
Kapltallatičnl raared....................................... .10
Prof. Wakrmund (poslov. Kristan): KatollJko avetovno naairaaje
ln avebodna cnanoat........................................ .28
O konanmnik druitvih............................................i§
Zadružna prodajalna ali konanm ...................................00
Katoliška cerkev ln aocialiaan .....................................io
■povod papefta Alekaandra .........................................io
Vaa ta knjiga ln bra«ara poftljana paitalia preato.
PIOL1TA1IO,
4000 W Slat	CHICAOO. ILLINOIB.
]HBBr===lEl
\a|več|a sltveiska zlatarska Irgcvlaa
* FRANK ČERNE
6033 St. Clair Ave., : Cleveland, Ohio Q
Ure, verižice, praUne, broške, zaprstnice, medaljonške, itd. Popravljamo ure po nitki ceni.
Podružnica Columbia Gramofonov in gramofonakih ploW alovenakih in drugih. S« prodaja na mesečna odplačil«.
Piiite po cenik, kateri ae Vam pošlje brecplačno.
Najboljše blago.	Najnišje cene.
3BE
PAZITE IN HRANITE
Narodni izrok pravi: "Parite na vaff beli denar ra frne dneve." To pomenja toliko kakor prvo pazite in hranite dokler *te Ae adravi in mladi, da boate imoli nekaj za stara in onemogla leta.
Vsak človek moro paziti in hraniti, ke le to je edina pot, ki vn* vodi v neodvisnost. Prvi dolar, ki ga date niistran, ae lahko peni kot itemeljni kamen poalopja za katerim vaaki stremi. Dobro je vedno imeti nn pometu narodni izrek ki pravi: "Zrno do zrna |>oga.*i»: kniu«'n nn kamen palača". Najtežje je po^etek ali brez poi^etkn ni nikdar ničesar, Zatorej pričnite vlagati vaA denar Ae dnnes, ampak pazite, dn ga nalagate v gotovo in varno banko. Z vlogo oneg« dolarja dobite vaAo bančno knjižico.
Mi sprejemamo denar na hranilno vlogo ln plačamo po 3% obresti od njega.	, \
PoAiljnmo denar v Italijo, Rusijo in Francoako.
Prodajemo prve posojilne mortgnge (markeče) in dajemo v nn-jom varne hranilne predale.
»prejemo upiae za parobrodao potovanje v staro domovino po
vojni.	.	1	r
KASPAR STATE BANK
1900 Blua Island Avenue, Ohlcago, lil
n Kapital, vloge in prebitek znaAa nad #0,000,000.
Weat Allla: Jacob Oblack, 432—54th
Ave. iu Muz Kodel, 439—54th Ave.
WYOMINO. Ročk Sprtngs: Math Batich, bos 427
in K. S. Tavcher, 674 Ahsaj Ava.
ILUK018 Ohlcago: Frank Aleš, Frank Zaja, 400S
W. 31. Ht.
Olcoro: Frank Mrgola, 5028 W. 23. P! Johnston Cltjr: John Slivnik, bo* 699. La Salle: Vencel Obid, 438 Berlia Bt
in John Rogel,. 427 flterling 8t. Lincoln: Joaepli Tičer, 628 Wiohita ave. Llvlngs«on: hTank Krek. P. O. Puliman: Ant. Oblak, 11331 Lsnglev Ave.
Sprlngfleld: Frank Besjak, 1920 Ho. 14th St.
l. ii ti. V 11 I Panami: Joa. Ferjsačlč. her If:. b^t«	|C#I L°k* Kri,J' »tannton: Anton Anaea, bo. 158 m Jae
Trafford: J. F. Bergant, L^ Box 252. k. Zo "
be* 60.
W. Newton: Jaa. Zorka, R. F. D. B,
nmnjne-ga vr.roka, ker m > kon-*I»P4>1 dvignila na 105 tisoč dnevnih ton. I emu sladkorja iniižal doma, nn
boš «8.
Wlllock: Jak. Mlklančiš, U Baz S.
Tukon: Anten f/avrlč, b. 8.
W. Tirginia. Thamaa: Fraak Koajna, baz tTI.
Mllburn ia okolica t Aatoa BtrašiAar.
WA8HINOTON Roaljrn. Mart. HmHaaik, b. 935.
M«^tar. bo* jt.^i. Waakagan—North Ohlcago: Pnai Ta*
la.v, 427 Bolwed«ra Ht. in Jerrv Hpa-eapan, 1106 McAllister Ave.
I&6EM
svojega brata Jožefa Žnchel. Doma iz Markovžine pri Podtioveni-gradu na Primorskem, fenjei.e rojake prosmi, ^e kdo vp zi njo-gov naslov, da naj mi to javi, ali pa naj se sam oglasi na naslov: John tŽnebel, 3616 K. 81. Ht., Cleveland, O.
Ali ste *apa*ili, da Vam j«, ali da Vam bo ▼ kratkem potekla naročnina?
Pri prehladih
v*«alto na ta pfaa, kak« tadi ste»ale a • Bi
Kenaaha: Fraak žerovec,	II Howlaaš Ava.
Milwaukaa: Joe Kralne,	lat ave.
U Frank Polilalk, tO«	lat Ava.
Central Hotel PAIN-EXPELLER
Conemanoh. Pa. rred. Mosebarger,
V*t, N. ».
■ i c i mi.	. v	i	A®. MCNIH A CO.
LAS N!K	U-U Wi.u«M Km,
PHOLETAREC
Slovenska republičansko združenje
je edina slovenska revija v Ameriki. *'Cšš" prinaša lep« povesti, koristne goapodarske in go-npodinske nasvete, znanstvene zanimivosti, podučne in narodu potrebna razprave, mnogo mičnih slovenskih peamic in poleg tega pa prinafta lepe in umetniške slike.	/
List shaja mesečno na 32 straneh in wtane samo $2.00 na leto, za pol leta $1.00. Naroča se pri "fas", 2711 Ho. Millard Ave., Chicago,UI. v Clevelandu in okoli-ci pa na 6003 St. Clair ave.
(Konec • 3. atrani. edini, ki bodo glasovaJi za Habhiburžane, ^bodo uvoda dr. &t*teitt a tvojimi tovariš in morda 4e dr. Tavčar.
To je temelj, na katerega moramo zidati poslopje. Tukaj ao nam pripovedovali o Kisi, ki se nuj najprej postavi in potem opremi. Medtem so pn na Krfu zaključili, da .bo "kraljevina Srba, Hrvata i fllovenaca".
Mi povemo avoj eilj, kaj hočem«, kajti narod tako zahteva. (Aplava.)
•
Predaednik nato prečita pismo urednika 'Tlevelandake Amerike", ki piie, da ae postavlja proti krf»ki deklaraciji in apeluje, da ga ne smatramo nasprotnikom naiega gibanja. Piaiuo s« vzame na znanje.
Pri«*p«n po načinu, ki n ] i« r#bil »Ur moder menih
S O R t> L se j« izkazal čudovit« uapeš-
Smm kri« iakrfcM -m uhu bol« TOt, ... », fl«»obol, i*gybo fftt tak«. prrMid v JL.:
Jtafev itd. m.	'
■fl Priredi ga tata komiiMiU r^ ko 6*\* »lavai "PaSTR
I p v? I	,ta? "T*4m tr*4-
fvf«| atvo M vdriMiJi. I iT?:'I Pe««t*n Clovak ima M
L)	»UkUnif« v »dno pri rakali
18« In tft« v vuk Ukar-IH p* pri
r. ad. aicHTca co
74-ie W»»hiniru,n BtrMt
Miru/ VADIT	■
CARL STROVEF
Atton»ey at La w
ZultM m itak tefitik
specialist ta toibe v odškodnine-. kih zadevah, ftt aobe 1009
iss ur. WAsnwT«N street
CH1CAGO, 1LL.. Telsfon: Mata 9M»
/a l>eaedo ae oglasi g. Možinn, zastopnik Slo-venske narodne zveze in pravi, da si delegat je ne ameio nuditi, da sta on i dr. Kern nasprotnika republiki in da jahata na krfski deklaraciji. Rad bi pa povedal nekaj mnenja od strani Jugoslov. Odbora. Zu njega je vpraianje, da H ho Slovenci, Hrvatje in Srbi en narod le reAeno, ker so en narod. Najprvo ae moramo združiti v eno državo in pot eni pride odločilno vprašanje državne oblike. Jugoslovanski odbor v Londonu je dosegel veliko. Njegova zasluga je, da adaj poenajo Slovence po vaem svetu. Odbor je hodil od vlade do vlade, od mota do moza in jih neznanja! a našimi težnjami. To bo gotovo koristilo za vse. Kar se tiče Bolgarov, niso ae naravnoat izključeni u Jugoslavije. Natihoma ae ja reklo, di lahko pridejo zraven, oko ae otreaejo avoje vlade in nemAkegn vpliva.
Deklaracija d Krfa ae ni ustava niti pogodbu. da mora biti monarhija, ker bo uarod odločal v skupščini. To je la diplomatični čni, ki nam jamči, da je to najmanj kar dobimo, a dobimo lahko več. Deklaracijo je aekakftna pogodba med zastopniki avatr. Jugoslovanov in srbsko vlado. Kralj bo aankcioniral le sakone, ne pa zaključkov iifitavotvome skupščine, katera lahko TcSnJe vprašanje monarhije in republike. Ako kralj ne podp»-ae ustave, ne prizna akupti&ina kralja. Ali imate vi pravico govoriti o republiki imate, imamo mi ravno to pravico govoriti sa kralja. Srbije ne smemo prezreti, ker je prisnana po vsem avetu kot vlada, medtem ko Slovencev in Hrvatov ne priznava nihče. Srbska vlada bo odslej zastopali« tudi Slovence in Hrvate in ae poležala, da nam ne &kodnje Ttalija.
Dr. F. J. Kern omenja, da miio vsi akupaj /a eno stvar, sa združitev vseh Jugoslovanov in Je je treba tudi Bolgarov. Med nami ne ume biti na-sprotstva.Bdino to je,da nekateri ?zmed naa hočemo priti do cilja po drugi poti Mi amo bolj realni, ker mialimo cilj prej dpaeč«. VpraAanje je namreč, koliko moremo doseči. Zmotljivi smo vsi in, nihče ne more reči, da ni Jugoslovanski odbor v Londonu delal za stvar. Srbija je v»dina, na katero se moremo zanesti, ker ona na* bo zagovarjala, zato je nače delo realnejše od Vaftegs. Jugoslov. odbor je delal prakti&e m realno in upam, da bo podpirat tudi republiko. Kar se tiče Bolgarov, ni &e zna menja, da bi ae pridružili. Da amo za monarhijo prej kot za republiko, je v^rok ta, ker to prej dosežemo. Jaz sem tudi za republiko, toda utvar je ce idealistična. Krietan je velik ideali d, mi srno pa na realnih tleh. Sicer je po v Srbiji veliko republikancev, de ne bi kralj hotel podpisati nstave. V ostalem pa niamo gotovi, da li bo imela Rusija in Amerika glavno besedo nn mirovni kon-slaKferenei. — Apeliram na vaa, da bi stopili v stik z Jugoslovanskim odborom in poslali zastopnika na naaa zborovanja. Dalje apeliram, da n» nasprotujete nafti akciji. Da narod želi to in to in da narod hoče, to je velika fraza. Narod noče ničesar, temveč uredniki liatov hočejo in odborniki organizacij. In beeeda, da ae narod ni zanimal za naae gibanje, je tudi fraza. Narod ae je ravnal po razmerah na bojifiču m uredniki večine listov niso hoteli delati, zato pa tudi naiod ni delal.
Na beeede g. Možine in drja. Kerna je odgo-voril sodr. Kristan da pobijata nama sebe. On jima pa ne zameri, ker je težko zagovarjati zgrešeno stvar. Dr. Kern pravi, da amo idealisti. Ce je izjava idealistična, tedaj vzamem klobuk in grem. Idealist je vendar tisti, ki zida nekaj v oblakih in
MODULNA KNIOOVmOA.
Okusno, hitre in Jrfttm 4*k ca privatnike in društva. Bpvaja mamo naročila tudi iavan a^k
Ali veste za letovinče Martin Potokarjat Seveda. To je "VIL-LAOK INN" s prostornim vrtom za izlete.
Vodnjak z studenčno vodo na Martinovi farmi je poznan po vsej okolici.	*
Ogden Ave., blizo cestne železniške postaje, li.vons, III. Telefonska »tcvilka 224 M.
8LOVENOI
pristopajte k
SLOVENSKI NARODNI POD. PORNIJEDNOTL
V lekarnah. Cena $1.00. .J<>« Triner, i/Helovalee, i:m~ 1339 S .A^land Ave., (*hieago, 111.
NaroČite ai devnik l4Proave-ta". List atane za celo leto pol leta pa $1.50.
Vstanavljajte nova druitva. Deset članov (ic) je treba za nove drufitvo. Naslov za liat in za tajništvo je: 2057 So. Lawndale An Chicago, HI
LOUIS RABSEL
SHAJALIŠČE SLOVENCEV.
iioiiuinu, lEiisu, vis.
Telefon 119»
Naiveči* ^nvanska tiskarna v Ameriki je
Mitiakamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša poeebnoat so tiskovine za društvo in trgovce.
"PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni
t^ADAR potrebujete društvene po-trebščine kot aaatava, kape, re-gali je, uniforme, pečata in vae drugo obrnite sa na avojega rojaka
2711 Sotttli Millard Avsmc. * \ ^
CH1CAOO, ILL.	^ •
Cenike prefinete zaatonj.	Vae delo garantirano.
ssssssesss>>ss»»sssssss»eaea>ssssssseseeasss>ans»
Edini slovenski pogrebnik
MARTIN BARETINČIČ SM BI0AD STREET Tli. 1475 JOKNSTOiVN. tU.
bi se moral vsakdo varovati pred boleznijo, ki pomeni velike izdatke za hiao. Popolna resnica je v pregovoru. "Forcurarned in Korearmed"'. Slaba prebava glavobol, zguba okusa, splošna slabost, vsi taki znaki vas opozorujejo, da iseete zanesljivega zdravila — malo pozornosti vašim erevain, bo vam pomnglo preprečiti sitne neprilike.
Trlner|ovo Ameriško Zdravilno Grenko Vino
je tisto zdravilo, katerega potrebujete v takih slučajih. Isto izcisti čreva, odstrani zbrano neporabno tvarino, v kateri s* rode in mnoze razni bacili, pomaga prebavi, povrne okus in oja*i kri in želodec, ki so potem vstanu braniti se pred večino nnpadajočih bacilov. aZ gori označene slučaje, nadalje za ner-voznost, želodčne neprilike pri ženskah ob času življenske pre-membe, kakor tudi pri premogarjih v premogarskih okrajih, itd., je priznano to zdravilo za najboljše izmed vseh enakih pripravkov. To vino je pripravljeno iz grenkih zelišč, koreninic in lubja, ki imajo znane zdravilne moči in iz čistega, naravnega, močnega rdečega vina. Isto je dobro tudi za najbolj občutljiv želodec. Cena $1.00. V lekarnah.
Trlnerfev Unlment
vam prinese v hiao pravo družinsko zdravilo. Je nepreskolji* za revmatizern in nevralgijo, je izvrsten pri ponesrečenju, zvijenje, otekline, okorel vrat, Itd. Je jako poživljajoč u utrujene miAice po težkem delu ali dolgi hoji. Cena 25 in .r>0e v lokarnah, po poŠti 35 in 60c.
Trlner|ev Cough Sedatlve
je najbolj zanesljivo zdravilo zoper prehlade in kašelj, hrip* vnst, vnetje sapnika, naduho, itd. Cena ista kakor za liniment.
Trincrjeva zdravila so dobila najviftje mogoče nagrade na mnogih mednarodnih razstavah. Zadnje nagrade: Zalta ko-lnjna-^n Franciseo. 1915, Orand Prix—Panama, 1916.
JOS.. TRINER
ftMdk Udilmlte,
1SS3-1S39 S«; KMmi Ave.	Chiaf«. OL
V Švici je okrog deset do dvanajst tisoč de-serterjev, ki (pripadajo armadam akoraj vseh v vojno zapletenih dežel. Deloma so tekom vojne pobegnili v Švico, deloma so pa tam ostali, ko je potekel njih dopuat. Mnogo ranjenih vojakov se namreč zdravi v Švici. Večina dezerterjev je Italijanov. Švicarakim oblastim prizadeva to veliko število vojaških beguncev znatne težave. Pravice imajo kakor drugi tujci, a nakladati se jim nc morejo nikakrSni davki ali druge državne dače.
Tako imajo tudi popolnoma nevtralne dežele svoje "dobrofe" od vojne.
v Avstriji, v okosteneli Avstriji oficirji, matgari da so rezervni oficirji, udeležujejo političnih de inonstracij, in očitno takih, ki niso vladi tprijetne, je to znamenje, da stari duh pasje podložnosti vendar umira. In ničesar pač ni v Avstriji tako tre"ba, kakor tega.
Z Dunaja poročajo, da ao biii pred kratkim veliki izgredi Poljakov v Krakovu, kjer Je zboroval poljski državno-zhorski klub. Pred poslopjem se je zbrala velika množica demonstrantov, ki so zahtevali, da se ima takoj izpustiti iz zapora general Pilaudski in ostali Poljaki, ki so zaprti v Var-#avi zaradi "izdajstva" napram Nemčiji. Dalje so demonstranti zaklinjall poslanee, -'.a ne »mejo de* lati nobenega kompromisa z avstrijsko vlado. V| spopadu s polieijo, ki je razpršila demonstrante, je bilo več ose4> ranjenih.
Nekoliko čudna ^reat prthaja o Avstriji i* Kodanja. Po poročilih, ki so jih dotbili nemški li-sti z Dunaja, ae naenanja, da je avstrijski cesar iizdal naredbo, s katero ae vračajo rezervnim častnikom, ki so bili zaradi udeležbe pri politi. nI!k demonstracijah na Dunaju, v Pragi in V Clradcn, degradirani, njihpve prejšnje 4arže.
\ tem poročilu pravzaprav ni teko važno, da se lastnikom vračajo njihove aarže, ampak da so jim bile vzete. O tem namreč ni bilo nobenih vesti. In zelo je obžalovati, da ni poročilo nekoliko natančnejše. Is njega ae pač apoznava. da ao ne rezervni oficirji udeležili polRttnih demonstracij v treh velikih avstrijekih mestih. fHm bolj je to nenavadna reč, tem ibolj zanimivo bi bilo vedeti kekAne demonstracije ao to pravzaprav bile. Na vaak ns^ln je pa vest sama na sebi dobra. f*e ae
Newyoi"fiki francoski informativni biro je prejel brzojavko iz ariza, ki pravi da je kardinal Tedcsehini, ki je nasledil papeževega državnega tajnika Oasporija, dejal, da Vatikan želi "krščanski mir", ki bo slonel na pravičnosti. Tak mir pa ne pomeni — je rekel kardinal dalje — da se mo-na «vet povrniti nazaj, kjer je bil pred vojno. Katolika Poljska ne sme biti tam, kjer je bila pred vojno in Palestina ne sme biti več pod Turiijo. Francija mora dobiti Aliacljo in I*oren in noben kristjan ne ame nasprotovati, če Italija dobi "italijanske" dežele, ki ao zda j pod AvetHjo. -
V pred»ednik. AMERIŠKE DRŽAVNE RAlfKR
Rlue Jaland Ar«., vogal I.oovaia la IS ••att.