150
Ocene in poročila o publikacijah in razstavah
ARHIVI XXV (2002), št. 2
dosjeji, personalni in zdravstveni kartoni ter nekateri drugi spisi.
Javno arhivsko gradivo, ki vsebuje tako osebne kot tudi zasebne podatke, postane uporabno 75 let po nastanku, oziroma deset let po smrti osebe, na katero se nanaša, če s predpisi ni drugače določeno.
Sporne primere dostopnosti in vloge za skrajšanje ali podaljšanje roka dostopnosti rešuje posebna komisija Vlade Republike Slovenije.
VARSTVO ZASEBNEGA DOKUMENTARNEGA IN ARHIVSKEGA GRADIVA, str. 289-304.
Dokumentarno gradivo zasebnih ustanov, gospodarskih družb, podjetij, zavodov, političnih strank, društev, verskih skupnosti in posameznikov ima lahko poseben pomen in, na podlagi tega, naravo arhivskega gradiva.
Javni arhivi najprej evidentirajo pravne oziroma fizične osebe, pri katerih je nastalo gradivo, mejne letnice, količino, vsebino in pomen gradiva ter materialno varstvo in ohranjenost. Na podlagi evidentiranja pripravijo predlog za razglasitev zasebnega arhivskega gradiva za kulturni spomenik; odločbo o razglasitvi izda minister za kulturo, ki vodi seznam (pravnomočnih) izdanih odločb.
Pristojni javni arhivi nastavijo dosjeje zasebnih lastnikov arhivskega gradiva; v njih so podatki o lastniku gradiva in ustvarjalcu gradiva pravni oziroma fizični osebi, z delovanjem katere je gradivo nastalo (o ustanovitvi, delovanju in statusnih spremembah pravne osebe, oziroma življenjepis fizične osebe) ter o ohranjenosti in materialnem varstvu razglašenega gradiva (o ohranjenosti, o izdanih navodilih in opravljenih morebitnih posegih na gradivu, o kopiranju gradiva in drugih posegih na gradivu ter popis gradiva).
Izvoz in uvoz zasebnega arhivskega gradiva sta načelno dovoljena.
Pri sodelovanju javnih arhivov z zasebniki je treba upoštevati nedotakljivost privatne lastnine, zato sta tako za evidentiranje kot tudi za razglašanje zasebnega arhivskega gradiva za kulturni spomenik, potrebni soglasje in sodelovanje zasebnih fizičnih in pravnih oseb.
Ce zasebnik želi, lahko arhivsko gradivo izroči javnemu arhivu kot darilo, volilo, odkup ali depozit, in z javnim arhivom sklene o pravnem poslu pogodbo vzorec različnih pogodb navaja avtor na str. 299-303.
Šestnajsto poglavje je namenjeno seznanitvi s PREDPISI IN LITERATURO O PISARNIŠKEM POSLOVANJU IN ARHIVIRANJU DOKUMENTARNEGA IN ARHIVSKEGA GRADIVA, str. 305-310.
Avtor v njem navaja temeljne predpise o pisarniškem poslovanju oziroma ravnanju z dokumentarnim gradivom, temeljne predpise o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva kot kulturnega spomenika, druge predpise o ravnanju z dokumentarnim in arhivskim gradivom, med katere niso vključeni predpisi, ki določajo samo roke hranjenja dokumentarnega gradiva in osnovno literaturo.
Sedemnajsto poglavje pa je namenjeno objavi PREDPISOV, str. 313-479.
1.	Zakon o arhivskem gradivu in arhivih;
2.	Pravilnik o odbiranju in izročanju javnega arhivskega gradiva arhivu;
3.	Pravilnik o materialnem varstvu arhivskega in dokumentarnega gradiva;
4.	Pravilnik o strokovni usposobljenosti delavcev javnopravnih oseb, ki delajo z dokumentarnim gradivom;
5.	Pravilnik o ravnanju z zasebnim arhivskim gradivom;
6.	Uredba o pisarniškem poslovanju in o dolžnostih upravnih organov do dokumentarnega gradiva;
7.	Uredba o poslovanju upravnih organov z dokumentarnim gradivom;
8.	Navodilo za izvajanje uredbe o pisarniškem poslovanju in o dolžnostih upravnih organov do dokumentarnega gradiva;
9.	Sodni red določbe o arhiviranju;
10.	Pravilnik o notranji organizaciji in pisarniškem poslovanju Ustavnega sodišča Republike Slovenije določbe o arhiviranju;
11.	Pravilnik o notranjem poslovanju organov za postopek o prekrških določbe o arhiviranju;
12.	Pravilnik o poslovanju notarja določbe o arhiviranju;
13.	Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu izbrane določbe o elektronskih dokumentih in elektronskem podpisu.
Pričujoči priročnik mag. Vladimirja Žumra je temeljni informativni pripomoček, namenjen tako arhivarjem kot arhivistom, ne nazadnje pa bi nekatere ugotovitve prišle prav tudi zakonodajalcem, da bi predpise, ki zadevajo arhivsko in dokumentarno gradivo, prilagodili sodobni arhivski zakonodaji.
Slovenska arhivska zakonodaja je skladno s časom sledila družbenim spremembam in predpise prilagodila novim družbenim razmeram.
Številnim novim predpisom je težko slediti in prav tu pride še kako prav priročnik mag. Žumra. Ta nam postreže z vsemi aktualnimi predpisi in strokovno daleč presega priročnik, ki bi bil namenjen samo arhivarjem.
Ivanka Zajc-Cizelj
Mirjana Kontestabile Rovis, Urad domen Koper 1807-1878 s priključenimi spisi. Pomorska sanitetna deputacija Koper 1819-1850, Pokrajinski arhiv Koper, Koper 2001, 162 strani
Pokrajinski arhiv Koper je leta 2001 izdal popis fonda Urada domen Koper avtorice Mirjane Kontestabile Rovis z naslovom Urad domen Koper 18071878 s priključenimi spisi. Pomorska sanitetna deputacija Koper 1819-1850.
Delo obsega 162 strani in je razdeljeno na dva vsebinska sklopa. V prvem delu je avtorica osvetlila politično in gospodarsko dogajanje v Istri na prehodu z 18. v 19. stoletje. Večkratna menjava politične oblasti je globoko zarezala v gospodarsko življenje in
ARHIVI XXV (2002), št. 2
Ocene in poročila o publikacijah in razstavah
149
položaj prebivalstva, močno pa se je odražala tudi na delovanju upravnih organov in sistemov oblasti. S sklopi, kot so Reforma sodstva, uprave in financ, Podržavljanje cerkvenega premoženja, Razpuščeni koprski samostani, Bratovščine in Koprska škofovska mensa je postavila temelj in izhodišče za nadaljnja raziskovanja.
Posebno skrb je namenila predstavitvi Urada domen Koper.
Fond Urada domen obsega gradivo o upravljanju premoženja razpuščenih koprskih in miljskih samostanov ter bratovščin od leta 1807 do leta 1876. V fond je vključeno tudi nekaj gradiva, povezanega z lastnino koprskih samostanov od 16. stoletja dalje.
Po razpustitvi večine bratovščin in samostanov v nekdanji beneški Istri je francoska oblast v Kopru ustanovila demanij (Ragioneria del Demanio di Capo-distria), kije upravljal s podržavljenim premoženjem. Poleg Urada demanija za celotno Istro je v Kopru deloval še Urad za izterjavo hipotek, ki je skrbel za izterjavo dolgov. Ko so Avstrijci po odpravi Ilirskih provinc znova prevzeli oblast v Istri, je s podržavljenim premoženjem razpuščenih bratovščin in samostanov upravljala Direkcija domen, pozneje pa Urad domen Koper, ki je bil podrejen Inšpekciji demanija v Trstu. Urad domen je upravljal premoženje kameralnega, religijskega in študijskega fonda, ob tem pa še fonda bratovščin, koprske škofovske mense, tržaške škofije ter posestvi Frankolsberg in Rižana. Del fonda Urada domen Koper sestavljajo tudi spisi Pomorske sanitetne deputacije v Kopru, ki je bila podrejena Centralnemu magistratu za pomorsko sani-teto v Trstu. Urad domen seje približno leta 1860 preimenoval v Solni in domenski urad v Kopru, njegovo gradivo pa sega do leta 1878.
Drugi del publikacije je namenjen popisu fonda Urada domen, SI PAK 12, ki ga hrani Pokrajinski arhiv Koper. Ker je prvotno obstajal žal izgubljeni starejši popis gradiva, ki gaje najverjetneje naredil že Francesco Majer, po prvotnem popisu pa leta 1967 Ivan Filipovič, je avtorica obdržala oznake prvotnega popisa gradiva. Ker prvi del gradiva do arhivske enote 66 manjka, popis začenja arhivska enota 66 in končuje arhivska enota 399, pri čemer so jasno prikazane tudi vsebine posameznih manjkajočih arhivskih enot.
Prvi del fonda obsega gradivo Uprave domen Urada v Kopru in Urada v Buzetu (1810-1813), nato sledijo spisi Uprave domen (1822-1850), spisi Pomorske sanitetne deputacije Koper (1819-1850) in spi-sovno gradivo o likvidacijah ter knjige zakupov, dolžnikov, seznami kupcev, zaključni računi in blagajniške knjige (1815-1875). Na koncu fonda so uvrščeni še delovodniki in indeksi.
Popis je avtorica opremila tudi s konkordančno tabelo, v kateri je razvidna povezava arhivskih enot in nove tehnične ureditve s prejšnjimi tehničnimi enotami.
Z ureditvijo in popisom fonda Mirjana Konte -stabile Rovis ni le opozorila prihodnjih raziskovalcev na obsežno gradivo, ki je pomemben vir za preučevanje cerkvene zgodovine severozahodne Istre od propada Beneške republike do konca 19. stoletja, temveč
jim je z obsežnimi podatki o vsebini posamezne popisne enote v marsičem olajšala zamudno iskanje.
Zdenka Bonin
Sejni zapisniki Narodne vlade Slovencev, Hrvatov in Srbov v Ljubljani in Deželnih vlad za Slovenijo 1918-1921. 1. del: od 1. nov. 1918 do 26. feb. 1919; 2. del: od 28. feb. 1919 do 5. nov. 1919 (št. 67-133); 3. del: od 22. mar. 1920 do 9. jul. 1921 (št. 134-204). Za objavo pripravil Peter Ribnikar. Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, 1998-416 strani; 1999-428 strani; 2002 - 482 strani
Med bogatim ohranjenim gradivom o delovanju Narodne vlade in Deželne vlade za Slovenijo 19181921, ki ga hrani Arhiv Republike Slovenije v fondu št. 60, so za osvetlitev pravnega položaja Slovenije v jugoslovanski državi do Vidovdanske ustave ter značilnosti njenega gospodarsko-socialnega in prosvetno-kulturnega razvoja v poprevratnem obdobju med temeljnimi viri vladni sejni zapisniki. Zato se je zamisel o njihovi objavi porodila po ureditvi arhivskega gradiva vladnih predsedstev in poverjeništev v sedemdesetih letih, toda pot za njeno udejanjenje je bila dolgotrajna, ker so do osamosvojitve Slovenije glede financiranja in v tematskem pogledu prevladovale druge prioritete, po njej pa je v devetdesetih letih postalo aktualno tudi preučevanje začetkov slovenske državnosti. Arhiv Republike Slovenije je ob zagotovitvi finančnih sredstev pripravo te obsežne edicije zaupal svojemu upokojenemu sodelavcu arhivskemu svetniku Petru Ribnikarju, ki mu je bila ta naloga tudi priznanje za njegovo pionirsko delo pri urejanju fonda najvišjih oblastnih organov Slovenije v prvih letih po prevratu in priznanje za pomoč raziskovalcem pri njihovem preučevanju. Ob tem naj kot zanimivost omenimo, da so arhivisti sprva domnevali, da so bili vladni sejni zapisniki uničeni tik pred okupacijo Slovenije, odkrili pa so jih v gradivu banske uprave Dravske banovine, ki ga je Izvršni svet Skupščine LR Slovenije leta 1955 izročil tedanjemu Državnemu arhivu Slovenije. Triindvajset zapisnikov sej Narodne vlade SHS v Ljubljani sta skoraj v celod, z manjšimi jezikovnimi napakami, objavila Dragoslav Jankovič in Bogdan Krizman v obsežni ediciji Gradja o stvaranju jugoslovenske države (1. I. 20. XII. 1918), druga knjiga, Beograd 1964, prvi zapisnik seje Narodne vlade pa je glede razprave o zedinjenju objavil poverjenik za socialno skrbstvo Albin Prepeluh v svojih spominih Pripombe k naši prevratni dobi (1938). Dosedanje preučevanje sejnih zapisnikov in ugotovitve o njihovi pomembnosti so bili spodbuda za izdajo integralnih tekstov vseh dvesto štirih sej Narodne vlade SHS v Ljubljani in šestih Deželnih vlad za Slovenijo z ustreznim komentarjem kot pomembne oblike osveditve prelomnega dogajanja od oblikovanja