V luči vere
ljubimca.
svoj domJ
PAFAE L
Glasilo jugoslovanskih izseljencev v Belgiji, Franciji, Holandiji, Nemčiji.
Uredništvo: HEERLEN, Uilestraat 12a, Holandfta. Štev. 7.
JULIJ 1933
Izdaje jo: Slovenski izselj. duhovniki.
Leto III.
ZVEZDE UGAŠAJO.
Cetos mineva 50 let odkar je umrl Karl Marks, veliki apostol socijalizma. Jud po rodu, brezverec po mišljenju, lotil se je rešitve socijalnih vprašanj. Spisal je več tozadevnih knjig, med temi zlasti znano „Kapital". Marks je glavni za-mislec socijalističnega gibanja, on je veliki prerok nove so-cijalistične vere. Mora se mu priznati, da je bil osebno pošten ,da je imel namen pomagati brezpravnim delavskim masam, ko je pokozal na številne krivice kapitalističnega družabnega reda, ko je pozival delavstvo naj se organizira, a storil je kot brezverec usodno napako, da je zidal celo socialistično stavbo na pesek materijalizma. Priznaval je raa-terijelni svet brez Boga, v delavcu je videl le telo brez neum-rjoče duše. Hotel je dati delavcu nebesa na tem svetu, ker v kaj višjega ni veroval. Ta nebesa naj bi prišla za delavstvo po zlomu kapitalizma. Zato je vrgel med mase geslo: Revolucija proti kapitalizmu in neizprosen boj proti vsaki veri, to je proti Bogu. Dal je proletarijatu v roke rdečo zastavo in v srca razredno sovraštvo, da pogazi s silo obstoječi red in si izvojuje svoj veliki dan.
Delavstvo je bilo tedaj v žalostnih razmerah, imelo ni nobenih pravic, bilo je neusmiljeno izkoriščano od delodajalcev. Delavstvu se je delala krivica, kar je glasno zaklical celemu svetu veliki papež Leon XIII. Kaj čuda, da se je de-alvstvo v velikih množinah po vseh državah oprijelo novih Marksovih načel. V Marksu je upal proletarijat najti od-rešenika. Socijalistično gibanje se je naglo širilo, socijalistične organizacije so zajele velik del delavstva. Zdelo se je, da bodo socijalistični nazori Karla Marksa zmagali na celi črti. A samö zdelo, ker materijalistični, brezverski socializem ni mogel in znal uresničiti, kar je obljubljal. Zagorel je kot mogočen ogenj, a ko je bilo treba zidati obljubljeno blagostanje, je odpovedal.
Danes, 50 let po smrti Marksa, se njegov socijalizem povsod ruši, stavba zidana na pesek, se podira. Vstali so nasledniki Marksovi in pokazali, da je veliko njegovih naukov zmotnih. Tako Bernstein, Vandervelde, sedanji šef 2. Internacyonale in drugi.
Usodno slabost je pokazal socializem ob začetku svetovne vojske, ko proti vsem svojim načelom ni skušal preprečiti, da se je proletarijat med seboj mesaril na raznih frontah. Kako moč je imel socializem recimo v Nemčiji, in kaj je storil, da bi ne prišlo do nespametne morije. V celoti nič. Da bi nekoliko opral ta madež, je metal med množice laži n. pr. duhovniki so napravili vojsko.
Tudi po vojski socijalizem povsod, kjer je prišel do moči, razočaral delavstvo. Proletarijat je moral gledati, kako se njegovi voditelji poganjajo za dobra mesta in za premoženje tega sveta, na njegove interese pa pozabljajo.
In zamajala se je poprej mogočna socijalistična organizacija. Mnogi so prestopili v komunizem in zmerjajo sedaj socijaliste kot največje izdajalce delavskega stanu. Drugi so se oklenili krščanskih socijalnih organizacij, ki se hitro širijo. Socijalizem je postal slaboten, tako slaboten, da ga je v mnogih državah podrl prvi vihar. Gledali smo, kako je z lahkato pomedel v Italiji bivši socijalist Musolini celo laško socijalistično organizacijo. V Nemčiji še včeraj mogočnega socijalističnega ustroja ni več. Hitler mu je napravil v par tednih nečastni konec. Od kod ta slabost, če ne tudi v notranji šibkosti socijalističnega nazora. Je bila pa že nekaj vse drugega organizacija Kristusove cerkve, ki so jo 300 let preganjali z ognjem in mečem in jo niso uničili, niti oslabili, tako da je še vedno rastla.
V znamenju razpada socijalizma torej praznujemo 50 letnico smrti Karla Marksa, njegovega duhovnega očeta. Stavba njegova, zidana na brezverski materijalizem razpada, kakor je razpadlo njegovo telo v zemlji. Druge usode tudi vsako le materijalistično naziranje življenja" brez višje duhovne sile imeti ne more. Nov dokaz, da delavstvo nima pričakovati resničnega izboljšanja svojih razmer nikjer drugje kot v krščanski zamisli življenja, kot jo je učil Delavec iz Nazareta, naš edini Učenik Jezus Kristus.
FRANCIJA. Lens P. de C.
Razmere v rudokopih. Kriza je v dvojnem oziru poslabšala rudarski položaj. Delo je postalo bolj naporno, od delavca se zahteva vedno več, a plače so padle, ne glede na številna neprostovoljna praznovanja. Družbe dobro vedo, da se v sedanjih razmerah vsak delavec boji, da ne izgubi dela in izrabljajo to najprej, da ljudi veliko bolj priganjajo k delu, zraven pa še kjer je mogoče, kaj odščipnejo od zaslužka.
Pri tem se poslužujejo paznikov, ki morajo hote ali nehote biti večkrat surovi prigajači, kar pri delavci ubija veselje do že tako napornega dela. Seveda mora delavec upoštevati dejstvo, da je tudi paznik pogosto kregan od svojih višjih •in da je večkrat prisiljen tako postopati, ker je tudi njemu za službo. Lahko bi pa vsaj odpadle razne kazni za vsako malenkost. Delavec se za to nima kam pritožiti in trpi, da o"hrani delo.
Deklasira se večkrat krivično. Če ne zmore pretiranega dela, se mu grozi in vzame klas. Včasnih je prestavljen k drugemu delu in s tem v nižji razred, ki se mu ne vrne, ko pride zopet k prejšnjemu delu. So jame, v katerih je bilo pred krizo v skupinah po 1 3 delavcev do deset rudarjev, ki so imeli 10. klas, danes so le še trije, štirje.
Zgode se lučaji, da odpuščajo delavce, ki so večkrat bolj malo ranjeni in so zato doma, češ da delajo to zanalašč.
Ker se delavstvo boji za delo, tiho trpi a čuti krivico. Res ni tako povsod in pri vseh kompanijah, toda taki slučaji so vedno pogostneji.
Najmanj, kar je pričakovati, je to, da se z delavcem po človeško postopa in se mu ne dela krivica, ker mora že tako prenašati glavno težo krize.
Smrt zanje. V bolnici v Lens je umrl na operaciji želodca 28 letni samski rudar Simšič Karel, doma iz Trbovelj. Delal je v Meurchin na šaht I. Bil je dober varčen fant, kar se vidi po njegovi zapuščini. Le žal, da se ni poskrbelo, da bi imel bolj dostojen pogreb.
Bruay-en-Artois.
Poroka. Dne 24. junija sta prejela zakrament sv. zakona Franc Lipivšek irt Terezija Pfeifer. Častitamo in želimo veliko sreče na novi poti življenja.
Društveno. V nedeljo dne 25. junija se je vršila zanimiva tekma pevskih društve. Udeležili so se je tudi tukajšnji Slovenci s svojim pevskim zborom. Nastopili so s tremi pesmami in so želi, dasi je bil naš zbor številno šibkejši od drugih, viharno odobravanje.
Mesec presv. Srca Jezusovega. Na nedeljo po prazniku božjega Srca se je dopoldne pri službi božji posvetila cela naša kolonija presv. Srcu. Slovesnost je izzvenela z veličastno himno: Povsod Boga, ki jo je pela cela cerkev.
Popoldne istega dne so se zbrale družine, ki so še prav posebno posvečene božjemu Srcu, da obnovijo svoje pos-večenje, kot imajo to navado vsako leto za praznik Jezusovega Srca. Po posvetitvi, ki so jo obnovili družinski očetje v imenu svojih družin, je 1 6 otrok iz teh družin nastopilo z lepimi deklamacijami. Po verski proslavi je sledil prijateljski sestanek posvečenih družin, da smo se malo porazve-selili, ker vemo, da ima pošteno vesele ljudi tudi Bog rad. Pri tej priliki vabimo vse dobre krščanske družine v naš krog.
Merlebach.
Zadnji povratniki. V' četrtek 15. junija so odšli zadnji v marci odpuščeni delavci domov. Precej je bilo tudi prosto-, voljcev, ki so porabili ugodno priliko. Do 15. junija je namreč družba Sarre et Moselle vsakemu odpuščenemu delavcu ali kdor se je prostovoljno priglasil, dala prosto vožnjo, osebno in za pohištvo ter 250 frankov na osebo. Posebno to zadnje, 250 fr. na osebo, je marsikoga zvabilo, da je odšel domov-po nepotrebnem, v svojo škodo. Ta in oni piše nazaj in obžaluje svoj prehitri korak. Kdor nima doma in še čednega prihranka, naj nikar ne hodi zaenkrat domov. Celo konzulat je dobil nalog, naj ljudem odsvetuje povratek domov! Sram nas je kaj takega ugotoviti in za razjokati se je! Zmeraj je veljal — in bi moral tudi danes — svarilni klic; Ne v tujino! Zdaj pa: Ne domov!? Kriza, grda pošast si!
Še enkratno opozorilo! Mnogi odhajajo domov ,,po francosko", to se pravi, ne da bi se poslovili oziroma pustili svoj naslov. Potem so pa sitnosti in škodo imajo. Kdor dobiva starostno ali nezgodno rento ali pusti pohištvo, da ga pošljejo za njim domov, naj vendar — to bi moral vedeti otrok — pusti na Corporatio No. 1. Metz svoj točni naslov (ime, pošta, banovina!, za pohištvo tudi zadnjo železn. postajo!) Od doma pa mora potem v redu pošiljati nazaj od županstva potrdilo (vsak mesec ali na tri mesece, kakor je naročeno), da je dotični še živ (Certificate de vie). Te tiskovine lahko dobi vsak pri bratovski skladnici (Knappschaft) v Carling.
Izleti. Društva navadno vsako leto napravijo skupen, daljši izlet. Vsaj v boljših časih je bilo tako, zdaj je bolj težko z denarjem. Pa za silo je še korajže. Društvo „Edinost' je 11. junija priredilo izlet na verdunska bojna polja, kakor lani društvo sv. Barbare, ki bo letos morda porómalo v zgodovinsko mesto Trier. Tudi „Triglav" ima v načrtu skupen izlet.
Razne prireditve. — Creutzwald. — Tu se je v dneh 8. do 1 1. junija vršil pokrajinski evharistični kongres. Veličastna je bila zaključna evharistična procesija v nedeljo 1 1. junija. Več ko 12000 samih možkih je korakalo v procesiji. Tudi Slovenci smo bili zastopani v častnem številu, slov. podp. društvo sv. Barbare iz Creutzwalda in Merlebacha z zastavami.	x
Jeanne d'Arc. Pevsko društvo „Zvon" je tudi letos odlično sodelovalo za procesije sv. Rešnjega Telesa. Obe nedelji smo Slovenci postavili oltar, peli smo pa samo prvo nedeljo, ker smo bili drugo nedeljo povabljeni v Merlebachu. Pa je bil g. pater kapucin zato malo nejevoljen, — rad bi videl, da bi tudi drugo nedeljo peli — in nam je malo za-solil: „Ta mala peščica Slovencev, pa mora biti povsod zraven!" Seveda ni g. pater mislil nič slabega pri tem, nasprotno je bila to ene vrste pohvala.
V Merlebachu smo Slovenci pri procesiji napravili kar majhno senzacijo! Združene cerkvena pevska zbora iz Merlebacha in Jeanne d'Area sta pri slovenskem oltarju v Lan-genstrasse, med procesijo in v farni cerkvi po slovesni maši tako lepo prepevala, da sta žela splošno priznanje in pohvalo od strani domačinov. Domači g. župnik se je v slovesni pridigi izrecno zahvalil slovenskim pevcem. Naj bo to vsem, ki sodelujejo pri cerkvenem petju v malo zadoščenje in v ponos.
Pevska tekma. Pevsko društvo „Triglav" priredi v nedeljo 9. julija na freyminskem Sportplatz-u pevsko prireditev, h kateri so vabljena ne samo slovenska ampak tudi domača, nemška pevska društva. Želimo slovenskim pevcem kar najlepšega uspeha. Morda je prav pripomniti — kar smo že enkrat — da naj bo vsaka pevska prireditev nekaj več ko navadna gostilniška veselica, zato k zaključku pevske prireditve ni primeren in ne potreben-ples!
Roditeljski (družinski) sestanek se je vršil v nedeljo 25. junija v Jugoslov. Domu. Vsi navzoči stariši so soglasno in z zadovoljstvom prijavili otroke v slovenski šolski tečaj, ~ki se bo vršil vsak četrtek v Jugoslov. Domu, ločeno za otroke od 7. do 1 0., od 1 0é do I 3. in tudi za one od 1 4—1 6 leta. Prav tako tudi v Jeanne d'Arcu.
Stiring-Habsterdick. — Kakor smo zvedeli, je baron Wen-del le pristal po dolgih letih na to, da se v koloniji Habster-dick, kjer je nad 60 slovenskih družin, sezida kapela za katol. službo božjo. Samo, da bi se res zgodilo to kmalu!
Merlebach. Poznani slov. gostilničar in trgovec Remih odide te dni domov. Pred leti je bil poznan zlasti, ker je imel v zalogi domača jugoslov. vina, ajdovo moko, fižol itd. Pa ni imel posebne sreče, mnogo tega blaga mu je ostalo in se pokvarilo.
Na njegovo mesto je prišel slov. gostilničar Anton Čebu-lar, kateremu želimo kar največ uspeha!
HOLANDIJA IN BELGIJA.
V Jugoslavijo!
Izredno veliko število se jih je prijavilo, ki žele v domovino ^ Nekaj njih ostane doma, večinoma se pa zopet vrnemo.
Sicer je dobil že vsak natančno navodilo po pošti domov, vendar objavljamo še enkrat program potovanja:
1.	odhod iz Aachena dne 6. julija ob 8.41 zvečer. Najkasneje ob 8. zvečer mora biti vsak v Aachenu na kolodvoru.
2.	Drugi dan prispemo zvečer na Lesce, do tam se odpeljemo z avtobusi k Mariji Pomagaj na Brezje, kjer opravimo drugo jutro svojo pobožnost. Zelo bi bilo želeti, da opravi vsak romar spoved in da tako v soboto zjutraj vsi skupno pokleknemo k sv. obhajilu.
3.	V Ljubljano se pripeljemo v soboto 8. julija ob 12.28 opoldne. Iz Ljubljane imajo vsi vlaki dobre zveze na vse strani.
Nazaj se vračamo 25. julya. Vlak odhaja ob 10.02 do-

poldan iz Ljubljane in prispe v Köln dne 26. julija ob 7.48 in v Aachen ob 9.25 dop.
Obnašajmo se na potovanju tako, da napravimo povsod dober utis!
Srečno pot in na veselo svidenje!
Službe božje v juliju.
2. julija v Lutterade ob 9. uri; v Gesellenhuis Emma ob ill uri.
23. julija v Nieuw Einde ob 9.
30. julija romamo v Kevelaer (Nemčija).
Vse druge slovenske službe božje odpadejo v tem mesecu.
Razne vesti.
Slovenski duhovnik bo v dneh od 6. do 26 .julija odsotem, ker odpotuje v domovino.
Pater Teotim bo istotako odsoten v dneh od 5. do 20. julija.
Procesije v cerkvi na Sittarderweg so se Slovenci vsako leto radi udeležili. Letos se vrši dne 1 6. julija. Sv. Maša je ta dan ob 28., takoj na to pa procesija! Pridite z zastavo in v velikem številu!
Izjava. Podpisani izjavljam, da je možno vsa zastarela zavarovanja, ki so bila sklenjena preko mene pri zavarovalni družbi „Feniks", zopet oživiti in scier na ta način, da se doba v kateri zavarovanec ni plačeval svojih premij enostavno ne šteje, da se pa zavarovalna doba za toliko časa potem podaljša. Tudi je možno zavarovanje v dinarjih spremeniti v goldinarsko valuto. Tozadevno se je treba javiti tekom enega meseca pri podpisanem.	Alojz Kronovšek,
Rötscherweg 42, Nieuwenhagen.
Zahvala. Našim dobrim Slovencem iz Heerlerheide, ki so mi kupili krasno novo kolo, se tem potom najlepše zahvaljujem. Posebna hvala še gg. Ograjenšku in Novaku, ki sta zbirala prispevke!	Marija Ažman, učiteljica.
Kr. Konsulat objavlja, da naj dvignejo svojo potne liste: Matija Brečko, Josip Drap, Jože Grivec, Iganc Košir, Aleksander Krajcar, Alojzija Kobe, Henrik Klampfer, Jozef Lin-dič, M. Leskovšek, Jos. Leskovšek, Vincenc Oblak, Valentin Plaznik, Martin Plaznik, Anton Perko, Mataija Praznik, Stefan Pandurič, Anton Pilih, Ana Selič, Viljem Stare, Ivan Stan-šek, Franc Smerke, Jakob Vodušek, Franjo Zinger.
Dopis iz Chevremont. Naše društvo je dne 1 8. junija priredilo družinski večer. Udeležili so se te prireditve tudi naš častni predsednik župan g. Habets, čg. župnik iz Che-vremonta, č. p. Teotim čg. Oberžan in slovenska učiteljica gdčna Ažman. Zaigrali na citre in zapeli so nam otroci pod vodstvom g. Belinca več prav lepih komadov in pesmi. Bili smo vsi prav zadovoljni in se razšli z željo, da bi še kaj sličnega, ali pa če bi ta presneta kriza dopuščala, kaj obširnejšega priredili.
V Kevelaer romamo!
Kakor je bilo že v zadnji štev. našega lista javljeno, romamo letos Slovenci iz Nemčije, Holandi je in Belgije skupno na slavno božjo pot v Kevelaer, in sicer zadnjo nedeljo t. j. 30. julija.
V Nemčiji organizira romanje čg. vikar Tensundern, v Holandiji Zveza jugosl. društev sv. Barbare (tajnik g. Ivan Novak, Roebroekerweg 37 b, Heerlerheide), v Belgiji pa posamezna društva sv. Barbare. Tudi naša godba izBruns-suma gre zraven.
Želeti bi bilo, da pristopimo v Keveleaerju tudi kolikor mogoče v velikem številu k sv. obhajilu.
Prilika za sv. spoved bo tudi v Kevelaeiju, vendar je bolje, da vsaj holandski Slovenci opravijo spoved že dan poprej doma.
Zato se bo spovedovalo: soboto 29. julija: v Eygelshoven od J6.—i7. zvečer; v Nieuwenhagen ob 7. uri;
v Brunssum (farna cerkev) od 6—7; v Nieuw Einde od ^5.—36.
Pokažimo torej, da romamo res na božjo pot in da ne gremo samo na izlet!
Tekma pevskih društev.	»
se je vršila 2. julija ob 3. uri pop. v Rumpen v dvorani g. Claessen. Tekme, ki jo je organiziralo poljsko pevsko društvo „Wanda" iz Rumpen, so se udeležili tudi naši slovenski pevski zbori. Kakor „Zvon" iz Heerlerheide ter moški in mešani zbor pod vodstvom g. Kronovšeka.
Prvo nagrado je prejel med slovenskimi zbori združen mešan pevski zbor, pri katerem so nastopili pevci iz Bruns-suma, Hoensbroeka, Lutterade in Eygelshovena.
Pri Poljakih je odnesel prvo nagrado mešan pevski zbor iz Heerlerheide.
Lepa proslava materinskega dneva v Eysdenu.
Ljubko proslavo, kakor jih Eysden doslej ni bil vajen, smo doživeli 1 1. junija.
Naši mali so prinesli iz šole domov vabilo k materinskemu dnevu, ki ga oni sami prirejajo. In res je bila cela prireditev prav mojstersko organizirana in vodena po šolskih otrocih samih: Šolar je otvoril, pozdravil navzoče, sami brez napovedi so nastopili, peli, deklamirali in igrali, da jih je bilo res veselje gledati. Samodelavnost in sigurnost v nastopu je prišla do izraza, kakor je nismo bili še vajeni pri naših slovenskih otrocih.
Niso pa bili nastopi samo memoriranje priučenih dekla-macij, temveč prav vsak gledalec je mogel opaziti, da so otroci tudi v svoji notranjosti to doživeli, kar so prednašali; zato je pa tudi ganil marsikateri nastop, marsikatera dekla-macija.
Ko so otroci končali, so govorili še odraščeni in sicer gdčna Ažmanova, učiteljica iz Holandije, g. Konsul iz Liege in g. Oberžan.
Polni hvaležnosti so zapuščali starši, ki so bili napolnili dvorano, prelepo prireditev, hvaležnosti pravim do dobrega slovenskega učitelja g. Stovička, ki je vse pripravil in bil duša celi proslavi.
DELAVSKA VPRAŠANJA.
Zablode kapitalizma.
Najmočnejši bankir sveta John Pierpont Morgan sedi na zatožni klopi pred senatom Združenih držav. Ta proces nam dobro kaže zakulisno življenje kapitalistične Amerike, kjer do sedaj zakon, sodišče, oblast niso pomenili ničesar, a dolar — vse, Morgan je imel v svoji oblasti vse vplivne ameriške državnike in njegovi vplivi segajo tudi v Evropo. Z različnimi, ne ravno majhnimi „posojili", je^znal državnikom zvezati roke in poslancem natakniti nagobčnike. Energični, ljudski predsednki Roosevelt je moža razkrinkal in ga posadil kot goljufa in sleparja na zatožno klop. In kako se Morgan zagovarja? V svojem pismenem zagovoru, ki ga je predložil senatu, pravi med drugim tudi tole: „Resnično, mi smo v zadnjih petih letih mnogo zagrešili, a kdo ni zagrešil v teh usodnih letih?" Mi bi pa isto misel takole pojasnil: Zakaj bi se od Morgana zahtevala korektnost, med tem ko drugi varajo, goljufajo in kradejo! V teh besedah je podana morala sodobnih kapitalističnih kartelov in trustov, ki se po živalsko bore med seboj za premoč in nadoblast z vsemi dopustnimi in nedopustnimi sredstvi. Velegoljuf Kreuger je dolga leta sleparil ne samo banke, industrijska podjetja, države, ampak tudi kartele in truste in tako pokazal, kako se more pod Zaščito kapitala krasti leta in leta.
Kako naj tedaj pričakujemo gospodarskega zboljšanja, dokler bodo kapital upravljali ljudje, katerih moralno in duševno* kvalifikacijo osvetljuje gornja Morganova izjava. Vemo, da kapitalizem propada in da v tej obliki ni več vzdržljiv, široke ljudske množice lahko umirajo od mraza in
Banka Baruch ♦ Paris
Naslov za brzojavke: JUGOBARUCH PARIS 22
15, rue Lafayette, 15
Telefon : Trinité 81-74 Trinité 81-75
Banka jugoslovanskih izseljencev v
Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu
Nakazuje denar v vse kraje Jugoslavije najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu.
Na izrecno zahtevo pošlje dinarske bankovce tudi v Holandijo.
Vsi poštni uradi v Holandiji sprejemajo vplačila na naš
ČEKOVNI RAČUN ŠTEVILKA 145866
Položnice se dobe pri vseh poštnih uradih kakor tudi pri nas brezplačno. Hitra in točna postrežba.
gladu, samo da kartelisti vzdrže cene surovinam in si zavarujejo svoj profit. Zato brazilijanski producenti s kavo kurijo stroje, ameriški farmerji sežigajo bombaž, žito in zlivajo v morje potoke mleka. To so posledice gospodarskega liberalizma in materialističnega mišljenja.
Kapitalistični sistem sicer lahko propade, a s tem še družba, zlasti pa delavske množice, ne bodo deležne gospodarskega blagostanja. Iz ljudi, ki vodijo gospodarstvo in družbo, mora izginiti duh gospodarskega liberalizma, materializma in napačno pojmovanje svobode. Izmenjati morajo principe. Tudi marksizem, oprt na diktaturo proletarijata in materialistični nazor, ne nudi jamstva za srečnejše zemsko življenje. Le katholiški aktivizem, oprt na večnih resnicah Kristusovih, ki pravično urejajo ljudsko sožitje, dajejo vsakemu posamezniku dovolj varnosti in svobode, je edini zmožen prinesti človeški družbi tudi gospodarsko blagostanje.
AMSTERDAMSKA BANKA
podružnice v delavskem revirju
HEERLEN, Oranje Nassaustr. 13 HOENSBROEK, Kowenderstr. 35 BEEK pri Lutterade
KAPITAL 50,000.000 GOLD. RAZERVE 47,000.000 GOLD.
Nakazujemo denar v vse kraje v Jugoslaviji. Tu se dobe vedno dinarji po najboljši valuti.
Z.1H.1B. PIVO
MORATE ZAHTEVATI! DOBITE GA POVSOD ZALOGE
DEN HAAG	HEERLEN
TELEFON 205
Zahtevajte Z.H.B. pivo v steklenicah! Kdor ga enkrat poskusi, ostane stalen odjemalec
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII^