Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru g pošiljanjem na dom za celo leto K 4.— za pol leta „ 2.— za četrt leta „ I,— Naročnina se pošilja ■pravnlštvn v tiskarni ■v. Cirila, koroške ulice hštv. 5. List se pošilja do odpovedi. Deležniki katol. tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine. SLOVENSKI pri GOSPIDAR List ljudstvu v pouk in zabavo. se gospodu Novak-u na velikem trgu po 10 h. Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, po 15 h, dvakrat 25 h, trikrat 35 h. Inserati se sprejemajo do srede opoludne. Stev. 36. V Mariboru, dne 5. septembra 1901. Tečaj XXXV. Mariborska okolica. Nihče, kdor pozna razmere v mariborski okolici, si ne bo upal trditi, da slovenska zavednost v njej raste, ampak marsikdo bo nasprotno trdil, da nazaduje. Kranjski liberalni listje sicer trdijo, da se to dogaja vsled «štajerske sloge», a v istini sloga na tem nič ni kriva, ampak nedelavnost mariborskih rodoljubov, a tuintam tudi zaspanost okoliških rodoljubov. Krivico pa bi delali mariborskim rodoljubom, ako bi jih vse povprek krivili, da so krivi na nazadovanju narodne zavednosti v okolici. Posebno moramo izvzeti društvo «Maribor», ki se za vzbujanje narodne zavednosti v okolici res veliko trudi, a tudi vse one rodoljube in rodoljubkinje, ki ne zamudijo nobene narodne slavnosti v okolici, da bi ne povečali števila udeležencev tudi s svojo navzočnostjo. Pa nekaj pogrešamo vsi, v okolici in v mestu stanujoči Slovenci. In to je delovanje vašega mariborskega političnega društva. Ono nima nobenih javnih zborovanj. In vendar bi bila politična zborovanja v mariborski okolici in sploh v dravski dolini prepotrebna. Na zborovanju političnih društev vsaj človek sme nekoliko prosto govoriti, na izletih bralnih in pevskih društev pa se je treba vedno bati prekoračenja dovoljenih mej. Posamezne osebe težko sklicujejo zborovanja, ker je zmeraj tvegano, ali drugomisleči zboro-valci ne dobijo predsedstva v roke, pri zborovanju političnega društva je ta bojazen izključena. Nihče ne zahteva, da bi se morala zborovanja prirediti najprej v najbližjih in že najbolj potujčenih krajih. Potegniti je treba krog okoli Maribora in ga zmeraj bolj zoževati. Ce ne naenkrat, v par letih bi se gotovo začeli prikazovati sledovi takega delovanja. Politično vodstvo mariborsko pa bi moralo tudi nekoliko paziti na občinske volitve po okolicah. Dočim mariborski Nemci svojim nemškutarskim somišljenikom ob času volitev gredo na vse mogoče načine na roke, se pa naši rodoljubi k večjemu le z rodoljubnimi željami spominjajo svojih somišljenikov po deželi. Kjer se nič ne dela, ne more biti uspehov. Skrajni čas je, da začnejo mariborski rodoljubi resneje buditi okolico. In v prvi vrsti naj koraka naše politično društvo. Valovi nemškega morja se razlivajo iz Maribora po okolici, treba jih je torej zajeziti. _i,________XYZ. Slovenska mladina. Mi gremo naprej, mi gremo naprej, mi mladi. Zadnjo nedeljo je bila v H a j din i pri Ptuju prva večja slavnost, posvečena izrečno slovenski mladini. Naznanilo po časnikih, da se veselica priredi ravno na čast mladini, pokazalo je svojo privlačno moč. Trumoma so prihajali mladeniči in mladenke na slavnostni prostor, na vrt g. Mih. Gregoreca. A tudi stariši so bili v mnogobrojnem številu navzoči. In odlični gostje so nas počastili iz vseh sosednih krajev, posebno mnogo jih je bilo iz Ptuja. Celo mariborski Slovenci so bili zastopani. Krasno je bilo gledati to množico ljudi, ki so se razvrstili po lepo zelenem vrtu ter si poiskali ugodnega prostora, da lahko vidijo na oder, kjer so se imele vršiti točke dnevnega sporeda. In tolažljiv je bil pogled na to množico ljudstva za vsako rodoljubno srce, kajti Hajdina leži tik nem-škutarskega Ptuja. Marljiv odbornik bralnega društva je pozdravil v gladkem nagovoru vse navzoče. Na to je mladenič 2 u p a n i č izborno predaval Gomilšekovo pesem: «Slovenskim mladeničem!» Kot tretja točka na sporedu je bil slavnostni govor, katerega je govoril g. prelekt Korošec iz Maribora. Govornik je omenjal veselo gibanje, ki se je v zadnjem času začelo med slovenskimi mladeniči na Spodnjem Štajerskem. Naši mladeniči so se začeli zavedati svoje visoke naloge, ki jih čaka v bodočnosti. Postali bodo možje in v njih rokah bo ležal blagor celih družin, občin, okrajev, da cele naše domovine. Slovenski rodoljubi se veselijo tega gibanja in s ponosom zrejo na vrlo mladino. S posebnim zadovoljstvom pa še mora napolniti srce vsakega rodoljuba, da se vzbujajo tudi mladeniči v Hajdini, ki je tako blizu Ptuja. Smoter mladeniškega gibanja je, da se po njem vzgojijo krščan-skopošteni in značajni, narodno-samozavedni in ponosni ter za svoj bodoči stan visoko izobraženi mladeniči. Ko jih je govornik vnemal za narodni ponos in narodno samozavest, kazal je mladeničem na mesto Ptuj. To mesto je bilo nekdaj slovensko. Še leta 1848 so bile v mestni žup- Listek. Maščevanje. Spisal Ivan V—uk. II. V neki prijazni vasici živela sta od mladih nog Tomaž Puška in Ferdinand Pod-lipnik. Stariši Tomaževi so bili premožni ter so tudi svojega edinca preveč razvajali. Vse, kar si je trdovratni otrok vtepel v glavo, se je moralo zgoditi. In stariši so mu tudi vse dovolili, njim ni bilo veliko zato, da bi mu blažili srce, temveč le, da je Tomažek dobil vse, kar je želel. Mati je čestokrat dejala k svojemu možu: »Edini otrok je, zakaj bi mu ne privoščila, kar mu poželi srce, in toliko še bo tudi dobil, da ne bo pomanjkanja trpel.« Njen mož ji je včasih kaj ugovarjal, pa žena mu je kmalu zavrnila z ostro besedo in tako je moral molčati in to tembolj, ker je ona hlače nosila. Le enkrat ji je povedal prero-kovalne besede: »Ko bo postal močnejši, te bo še pretepal ter te preklinjal.« Resnico teh besed je kmalu sprevidela. Mož je legel radi prehlajenja k večnemu počitku in tako je gospodarila mati sama s svojim razuzdancem, kateri je potreboval vedno več denarja. Ko je enkrat prišel pijan domov in ga je mati nekoliko oštela, vdaril jo je 18 letni sinček po glavi. Dasiravno vdarec ni bil močan, umrla je vendar od žalosti še tisto leto. Od sedaj ni bilo nedelje ni tepeža, kjer ni bilo Tomaža zraven. Ker se ga drugače niso mogli rešiti, potisnili so ga k vojakom. Vse drugače pa je bilo pri Podlipniko-vih. Svojih troje otrok vzgojevali so v krščanskem duhu. Posebno mati jim je z lepimi povestmi in pripovedkami blažila srce in duha. Ferdinand kot najmlajši, je bil [določen za gospodarja. Njegovi stariši niso bili bogati, pa tudi ubožnosti ni bilo najti pri njih. Vse je bilo v najlepšem redu, vsaka reč na svojem prostoru. Sosedje, ki so se izogibali Tomaževih starišev, občevali so radi s Ferdinandovimi. Tako je rastel Ferdinand v strahu božjem do onega časa, ko je bil vzet k vojakom. Naključje je naneslo, da sta prišla oba mladeniča pod jedno povelje. Tomaž se je Ferdinandu že doma prilizoval, pa on ni hotel ž njim sklepati nobenega prijateljstva. Pa sila kola lomi, pravi pregovor. Ko se je mo-žila Ferdinandova sestra, moral ji je oče izplačati obljubljeno doto. Njegov starejši brat se je že poprej oženil v bližnjo vas in tudi te dote še ni popolnoma izplačal, zato je moral Ferdinand večkrat pomanjkanje trpeti. Ker se mu je začel Tomaž zopet približevati ter mu podaril sedaj to sedaj ono reč, in ker se je pri vojakih lepo in dobro obnašal, sklenil je ž njim prijateljstvo. Drugo leto vojaške službe umrjeta Ferdinandu na naglem oče in mati in on je bil poklican domov, da je prevzel posestvo. Pridno je delal ter kmalo izplačal še ostalo doto, potem pa si začel iskati družico. Na bogastvo ni gledal. «Pobožno srce in pridne roke», si je mislil, «je največji zaklad na svetu.» Deklico s temi iastnosti našel je v sosednji vasi, katera se je še tudi odlikovala z izvan-redno lepoto. Ker je bila še premlada, so sklenili njeni stariši, da še počaka jedno leto. Dolgo so tekli dnevi, tedni in meseci za mlada, ljubeča srca, ki sta že hrepenela po vedni združitvi. Ljubezen, katera se je razvijala med Ferdinandom in Reziko, se ne da popisati. To le zna oni, kateri je v sladki nedolžni ljubezni preživel leta presrečne mladosti. Le oni je poskušal vso gorje in čutil srčno bol, ako ga je nemila osoda odtrgala od ljubečega srca, ter mu preprečila vse tako skrbno na-črtane namene. O blagi spomini brezskrbne prve ljubezni, kako ste krasni! Z britko žalostjo v srcu se spominjam onega veselega čžtsa, ko sem še hodil ob strani svoje predrage zaročnice ter občudoval njeno krasoto in poslušal zvonki njeni glas. Pa nemila osoda odtrgala me je od tako ljubljenega nijski cerkvi slovenske propovedi. Mladeniči ptujske okolice, ako boste vi kazali, kadar pridete v Ptuj, svojo narodno zavednost v uradih, pri izbiranju trgovin, pri obiskovanju gostiln, po tem se bodo začeli stolpi nemžku-tarske trdnjave v Ptuju kmalu majati, in prišel bo čas, ko se bodo stolpi porušili, in z zidovja starodavnega ptujskega mesta zavihrale bodo slovenske zastave. Narodno navdušenje je sijalo pri teh besedah z obrazov vrle mladine .... Po slavnostnem govoru je zapel mešan zbor Ipavčevo: Slovenska dežela. Veščaki so hvalili lepe glasove in ubrano petje. Mladenka Ana Weinhart je ljubko predavala Gregorčičevo pesem: Na sejmu. Celo nekaj novega sta bili gledališki igri. Mladina haj-dinska je pokazala, kako nadarjena je. Dekleta igrala so «Jeza nad petelinom in kes». Tu si jih moral samo gledati, kako so se držala in sukala, kakor da bi bila na odru rojena. Gospodinja Vladka (Lucija Drevenšek) se je hudovala nad deklami in klicala za-spanke, pa tako vzdihovala za svojim ljubim kokotom. Dekle Lenčka, Rada in Nežika (Neža Šlamberger, Kristina Mikič in Marija Požgan) so prodale za 1 K kokota botri katri (Jera Pal), hude, ker jih je gospodinja zjutraj ob petelinovem petju tako zgodaj klicala. Pa kmalu so spoznale, kako so nespametno ravnale, ker jih je sedaj gospodinja, ki ni mogla spati, klicala že o polnoči, in kupile so kokota za drag denar za 6 K zopet nazaj od prekanjene botre Katre. Jednako ugajala in še več smeha vzbujala je burka «Kmet Herod ali gorje mu, ki pride dijakom v roke.» Gašper (Ignac Mu-zek) krčmar v Zakotju, ki bi bil rad videl predstavljati «Tri modre iz Jutrovega» se da od 3 dijakov (Draškovič Franc, Štrucl Anton in Novak Jakob) narediti za kralja Heroda in stavi ž njimi za 3 K, da bo molčal tako dolgo, dokler mu dijaki ne povedo «Dobro jutro, kralj Herod». Našemijo ga in tako našemljen sedi na sodu. Dijaki se nekoliko še ponorčujejo iz njega in odidejo. Kmalu prideta iz polja domov 2 hlapca (Gojkošek Anton in Merkuš Franc) in Gašparjev oče Matijče (Miha Sorglechner) in mislijo, da je Gašper začaran ali da je obnorel. Ko branjevec (Cebej Matija) ne more izgnati hudiča, pošljejo po zdravnika (Hostnik Janez), ki ga razno preiskuje. A Gašper mora za stavo vedno mirno in tiho sedeti. Nazadnje mu je le preveč, skoči jezno iz trona in kmalu se vse razvozla, da so namreč dijaki naredili Gašperja le za «aprila». Omeniti še moram izboren kuplet «Kmetska kritika», ki je vz- bitja, in le kakor sladke sanje še mi plava pred očmi oni blaženi, srečni čas. Vse je proč! Vse mine! In kmalo bo pokrivala črna prst naša trupla in trava bo rastla po grobovih. Za nami prišli bodo drugi, katerim je pisana z malim razločkom ista osoda, isto trpljenje —. Pa vrnimo se rajši k našej povesti. Tomaž je doslužil svoja leta. Prišedši domov, poprijel se je pridno dela in gospodarstva. Ljudje so stikali glave in šepetali: «Glejte, glejte, kako se je poboljšal; pri vojakih pač vsakemu glavo sterejo.» Rolj pametni pa so djali: «Par tednov bo že še šlo, potem pa bo še hujši.» Ker'sta si bila s Ferdinandom prijatelja, mu predstavi on svojo nevesto. Radi njene lepote pa se je tako globoko vtisnila v srce Tomaževo, da je sklenil v svoji trmi pridobiti jo za ženo. Ko jo je enkrat vprašal, ali hoče njega za moža, ga je pustila in odbežala. Jezno se je vgriznil v ustnice in ko tudi pri njenih stariših ni ničesar opravil, mislil je strastni mladenič, da mu bo Ferdinand že radi prijateljstva odstopil nevesto. Ko mu naznani ta predlog, nasmehne se Ferdinand britko in reče: «Ljubi prijatelj 1 Vse bi ti izpolnil, le tega, kar se mojega srca tiče, ti ne morem. In kedo ti je porok, ako bi jo jaz pustil, da te ona potem vzame». Jezno škripaje z zobmi zapustil je prijatelja ter mu prisegel maščevanje. Kmalo budil velikansko smeha. Nazadnje nam je zapel še mešan zbor narodno: «Lahko noč». Toda zapel jo je le, ker je bila na sporedu. Sicer pa nas ni gonil nihče spat. Saj bi tudi nihče ne šel. Kdo bi spaval, kadar je srce polno navdušenja in veselja ? Zabava je bila živahna. Veselica, ki se je zadnjo nedeljo vršila v Hajdini, je naredila čast hajdinski mladini. Mi ji čestitamo na krasnem vspehu! Upamo, da se kmalu zopet vidimo; kajti med tako izborno, tako narodno zavedno in omikano mladino prebiti par uric, je užitek. Vzgled vaš, hajdinska mladina, pa naj posnema mladina v celi ptujski okolici. Naprej, slovenska mladina! Mi gremo naprej, mi gremo naprej, mi mladi! Politični ogled. Surov napad Lahov. Hrvatje imajo v Rimu zavod sv. Jeronima. Na ta zavod so se navalih v Rimu stanujoči dalmatinski Lahi ter pregnali Hrvate. Človek bi si mislil, da se kaj takega lahko stori le med divjaki, a tudi med Lahi je torej kaj takega mogoče. Zavod stoji pod varstvom Avstrije. Ali bo naša vlada imela dovolj krepke volje, da se potegne za pravice svojih varovancev? Češka stranka poljedelcev. Dne 27. avgusta je imela češka stranka poljedelcev (agrarcev) v Pragi shod zaupnikov, na katerem so izdali oklic za prihodnje volitve v deželni zbor. V oklicu se glasi tudi: «Vsa naša prizadevanja merijo na povzdigo kmečkega stanu; pri tem pa nas vodi načelo, da more biti kdo narodno močan še le tedaj, ako je gospodarsko neodvisen.» Ta shod bo po izjavah listov stranki pripomogel do lepega števila mandatov. Domoljubje med Nemci. Dne 1.1, m. so v Solnogradu nemški radikalci razkrili doprsni kip velike:-" sovražnika Avstrije, bivšega nemškega ^akcelarja Bismarka. In vkljub temu še avstrijske vlade vedno zapostavljajo Avstriji zveste Slovane Nemcem. Prišel bo čas spoznanja, da bi le ne bilo prepozno. Protiversko gibanje v Španiji. Na shodu sovražnikov cerkev v Rarceloni je za-klical en govornik med burnim odobravanjem vseh poslušalcev: «Če so bili naši pradedje pomirjeni, ko so videli teči krvi 3000 redovnikov, tedaj se damo mi pomiriti še le takrat, ko bo umorjenih 300.000 redovnikov in redovnic.» Tako se sme govoriti sedaj v Španiji, kjer so brezverci skraja rabili tudi samo iste besede, kakor jih rabijo mnogi sedaj na Slovenskem: Nismo proti veri, am- nato je prodal svojo domačijo ter se naselil v daljnem kraju, kjer ga nikdo ni poznal, in tudi pravo svoje ime je zatajil ter se kot Rlaž spoznati dal. Na dan Ferdinandove poroke je dobila nevesta pismo, v katerem je stalo: Nevesta ! Ker si s tako predrznostjo odklonila mojo ponudbo ter rajši vzela berača in meni niti besedice privoščila, temveč odbežala od mene, kot bi bil razbojnik, Ti prisegam maščevanje. Mene se mora spominjati vsak, kateri me je razžalil; in tudi Ti se me boš! Tvoj ženin Ferdinand bo plačal svojo predrznost, da ni hotel Tebe meni prepustiti, z lastno krvjo. Srečna ne boš nikoli! Spominjaj se razžaljenega Tomaža Puške. Ko je nevesta prebrala pismo, postala je bleda in solze so jej stopile v oči; Ferdinand jo je objel ter jo tolažil in vzbujal, naj se ne boji. Gostje bili so razkačeni radi tolike predrznosti. Ko so nekoliko zaropotali, se je zopet povrnila prejšnja veselost, kakor je že navada pri takih, kjer ne delajo druga, kakor da dobro jed6 in pijô. Le nevesta se ni dala utolažiti. Vedno ji je bil Ferdinand v skrbeh in oklepala se ga je zmiraj tesneje in tesneje, kot bi ji ga hoteli ravno sedaj vzeti. pak proti vsaki nadvladi duhovnikov. Avstrijsko liberalno časopisje imenuje sedanje protiversko gibanje na Španjskem, da je to le boj za svobodo duha in vesti. Lep boj za svobodo, kjer razdivjano ljudstvo mori svoje lastne sinove in hčere. Na Pruskem so bili v straheh, da ruski car ne bo prišel na Nemško sedaj, ko gre mimo njih na Francosko. No, dosegli so, da bo jih vendar pogledal v Dancigu. Vojska v Južni Afriki. V Južni Afriki se bližajo vroči dnevi in s tem se bližajo tudi za Angleže nove težave. Lord Kitchener bo moral poslati blizu 70.000 mož nazaj na Angležko, ker bi gotovo ne prenesli velike vročine. Zdravstveno stanje angležkih vojakov je jako slabo. Rolnišnice so prenapolnjene. Nanovo dohajajoči vojaki pa so večinoma nerabni. Rolni so na srcu, ali so na pol gluhi, na pol slepi, pohabljeni i. t. d. Mnogo jih je tako slabo izvežbanih, da ne znajo niti streljati. Ruri pa prodirajo v angleško Kaplandijo in okolica Pretorije in Johannesburga že dolgo ni več varna. Angleški prostovoljci desertujejo in nekateri izmed njih prestopajo na stran Rurov. Polkovnik Hanna piše v listu «Spaeker», da se v Južni Afriki pripravlja ponižanje in poraz cele Anglije. Ruri bodo delj česa vzdržali nego pa Angleži. Buri še imajo ogromno živil. Med Afrikanderji in angleškimi naseljenci v Južni Afriki je začelo zadnji čas silno vreti. Vsi ti imajo namreč radi vojne ogromno škodo, za to so vojni sovražni in so se začeli puntati proti Angležem. Dopisi. Ruše pri Mariboru. (Veteranska s 1 a v n o s t.) Slovenski javnosti smo še ostali dolžni poročati o lepo vspeli slavnosti, katero so priredili dne 25. avgusta ruški vete-ranci, ki si nameravajo v bližnji bodočnosti ustanoviti lastno veteransko društvo. Pred-poldan so se udeležili naši dosluženi vojaki, a še vedno močni slovenski korenjaki, skupnega sv. opravila v župnijski cerkvi. Kot stotnik je bil vrli narodnjak, veleposestnik g. Alojzij G1 a s e r, kot poveljnik pa gosp. Mule. Godba veterancev iz Maribora jih je spremljala. V cerkvi je imel č. gosp. Bračič slavnosti primeren nagovor. Spominjal se je prisege, ki jo stori vsaki vojak. Zvestobo priseže cesarju in domovini. Rojaki naše slovenske domovine so bili vedno vdani avstrijskemu cesarju. Na neštevilnih bojnih poljih je tekla kri slovenskih junakov za Avstrijo in njene cesarje. Po sv. opravilu so Radi nevestine želje prodal je Ferdinand svojo posestvo. Naključje je naneslo, da sta prišla ravno v tisto vas, kjer je bival njun sovražnik, katerega pa radi nepravega imena nista spoznala, ter sta si ustanovila novi dom z upanjem, da bodeta tukaj varna pred maščevalno roko. Ferdinand se je poprijel vino-tržtva, kar mu je donašalo lep dobiček in Reza vodila je gospodarstvo. Tako sta živela nekaj let srečna in zadovoljna, dokler jima ni kruta roka pretrgala zakonske sreče ter vzela ženi ljubljenega moža. III. Zaman je čakala Reza svojega moža. Na misel ji pride ono maščevalno pismo. Zdrknila je na kolena pred podobo Križanega ter močila svojo obleko z britkimi solzami in molila: «O dobrotljivi Jezus inZveličar: Usmili se me in pripelji mi mojega moža in varuha nazaj v moje naročje. Dodeli mi, da se še enkrat razjokam na njegovih prsih ter si tako utolažim hrepeneče srce. Pa ne moja, ampak Tvoja volja naj se zgodi!» Po molitvi vstala je utolažena in pokrepčana. «Pa ne moja, ampak Tvoja volja naj se zgodi!» so Šepetale njene blede ustnice v jednomer. Orožniku stoječemu na straži, stopile so solze v oči. Pri sebi je zatrjeval, da mora pokončati rušitelja družinske sreče, in če mu pri skupno korakali h g. Muleju na obed. Pri obedu je krasno napitnico izgovoril svojim tovarišem g. Glaser. Slavil je zvestobo slovenskih veterancev do cesarja in Avstrije. Končal je z besedami cesarske pesmi: Bog ohrani . . . Godba je zaigrala cesarsko pesem, veteranci so vstali, navdušenje je pri-kipelo do vrhunca. Bil je veličasten prizor. Napilo se je tudi še gospodu Glaserju in Muleju, ki sta uprav prava moža za to, da se ustanovi v Rušah veteransko društvo, ki bo s svojim nastopom navdalo vsakega s spoštovanjem. Potem se je začela prosta zabava, na katero so prihiteli mili gostje iz vseh bližnjih krajev. Bilo je tudi lepo število mariborskih Slovencev navzočih. Vrt gosp. Muleja, kjer je bila prosta zabava, je bil lepo okrašen. Pred vrtom je ponosno vihrala slovenska zastava. Zabava je bila izvanredno živa. S srečolovom smo bili vsi zadovoljni, vsaki je vjel vsaj majhno srečico. Ruški veteranci so se lahko uverili ta dan, da so ob njihovi strani srca vseh Slovencev iz dravske doline. Sv. Urban p "i Ptuju. (Naši mladeniči.) Sam sem se že prepričal, da se precej budijo in odlikujejo v navduševanju za narod naši mladi bojevniki — slovenski urbanski mladeniči. Živijo! Pa žalibog, vendar še manjka vseobčnega navduševanja; precej mladeničev kaže, da imajo res srce za domovino in voljo, svoje stanje poboljšati, vendar jim manjka spodbuje in poguma. Mnogo tega zakrivi preredko črtanje dobrih časopisov. Taki mladeniči si teh ali ne morejo ali pa iz malomarnosti nočejo naročiti. Dandanes pa, dragi urbanski mladeniči, ne morete brez čitanja dobrih knjig in časopisov izvrstno gospodariti in pošteno živeti. Razmere so danes drugačne kakor so bile pred 50 leti. Nekaj mladeničev kaže, kakor sem se že sam prepričal, veliko zanimanja za čitanje. Toda ker dobrih, poštenih in krščanskih časopisov nima, seže hlastno po drugih časopisih, ki blatijo in zmerjajo slovenskega kmeta, državne in deželne poslance ter dobre in poštene duhovnike. Kdo še ni slišal, da imenuje »giftna krota« tistega kmeta, ki je hodil k shodu v Maribor »bo-lanega«. Da bi se to odstranilo, najprvo vas, predragi urbanski mladeniči, poživljam, da delujete povsodi in tudi očitno, da se bodo razširjevali dobri časniki pri nas, kakor so: »Slovenski Gospodar«, »Naš dom«, katere sem vam že zadnjič nasvetoval. S tem se tem poči srce. Ne meneč se več za sorod-ništvo Tomaževo in ne za obljubo, da mu ne bo preglavice dela), je sklenil takoj jutri prijeti Blaža. Tega posla ga reši Vrba, ko mu drugo jutro pove ves pogovor, katerega je imel Blaž sam seboj, ter pristavi: «On je že menil priti včeraj, pa prišel je prepozno z glavo domov.» Vrba je namreč po odhodu žandarjevem poslušal pri Blažu, ter slišal vse, in ko je hotel oditi, zadel je ob vejo in ta je povzročila ropot, katerega je slišal Blaž. Orožnik mu je zapovedal, naj še preskrbi dva možaka; vsi naj pa se zvečer pri hiši vdove snidejo. On sam pa je hitel k Rezi ter ji počasi in previdno razodel grozno nesrečo. Toliko da se ni uboga žena nezavestna zgrudila na tla, ko je izvedela žalosten konec moža, katerega je tako ljubila. Orožnik jo je tolažil, kolikor je mogel in znal, ter ji obljubil, da bo skrbno varoval njeno hišo, dokler se ptiček ne ujame. «Le nekaj bi vas prosil», je nadaljeval, «nocoj pride lopov sam od vas slovo jemat. Imejte toraj luč in okno naj bo odprto. Ne kričite na pomoč, ako vas bo zaničeval in ozmerjal, ker z besedami se bo še globje zakopal, kakor je že. Jaz in pomočniki bomo pripravljeni, da ga takoj primemo, ako bo hotel razbijati.» Z solzami v očeh se je zahvaljevala uboga nesrečna žena svojemu plemenitemu varuhu ter mu obljubila, vse natanko spolniti. bo gojila udanost in ljubezen do domovine ter pogum, da vse moči zastavljate proti usiljevanju nesramnih in nemčurskih časopisov v rešitev našega milega naroda slovenskega. Premisli naj vsak urbanski mladenič, koliko so že odstopili naši stariSi in njihovi pradedje in kako zdaj oni vzdihujejo, »oj, pred 50. leti je bilo vse boljše.« Vprašam vas: ali naj tudi mi našim potomcem tožimo enkrat v takšnem smislu? Nikakor ne! Cas je še, da stopimo vsi kot junaki pod eno zastavo in da se držimo vsi enega gesla in to je »složnost«, zakaj v složnosti je moč in tudi gotova zmaga. Bodite torej složni in zjedinjeni. Kot tretje vodilo vam bodi sledeče: Združujte se zavedni urbanski mladeniči v večja društva, kakor v bralno društvo in ob enem tudi v pevsko, z namenom, buditi med svojimi narodni čut ter delovati na prospe-vanje versko-nravnega življenja, kar je neobhodno potrebno pri nas, ki smo najbližji sosedi »giftne krote«. — Širile »Naš dom« z vsemi močmi. Vsak naročnik »Slovenskega Gospodarja« in »Našega doma« naj pridobi vsaj enega naročnika, da bomo tako vsi Ur-banjčani čitali le poštene, resnične in v krščanskem duhu pisane časopise. Ti časopisi so nam v korist, ne samo za dušni ampak tudi za gmotni napredek. Če se boste ravnali po teh vodilih, potem bomo prav lahko za nekaj časa zadnjo »giftno kroto« štrbunknili v Rogoznico in v Pesnico, kakor se je »Štajerc« v zadnji številki izrazil. Zatorej vas, predragi urbanski mladeniči, poživljam, da se organizujete! V složnosti bo moč, pred katero bo trepetal tudi sovražnik našega rodu. Pokažite, da ste vrli sinovi slovenske matere, da greste naprej, naprej za vero, dom, cesarja! Bog z vami in sreča junaška! Urbanski rojak. Sv. Lovrenc v Slov. gor. Pol. narod gosp. društvo slavilo je 25. avg. in 1. sept. 30 letnico obstanka Program bil je tako obsežen, da se je dvakrat vršil. Prvokrat bila je veselica s petjem in tamburanjem. Petje so prečastno oskrbeli veleč. gg. domači in sosedni učitelji ter njih blage gospice z učit. pripravniki, a tamburaške mile glasove so nam privoščili vrli dijaki. Vsem prisrčna hvala! V nedeljo 1. septembra je bilo javno zborovanje, na katerem je bilo nepričakovano obilno možev in fantov od vseh krajev: od Sv. Marjete, Sv. Urbana, Sv. Bolianka, Sv. Andraža itd. G. predsednik Petek pozdravi zbrane, ter da besedo podpredsedniku g. ž. S., kateri omeni zgodovino društva, kako je delovalo 30 let na politično-narodnem in gospodarskem polju. Obširno sta poročala blag. gg. dr. Ploj, državni poslanec in dr. Jurtela deželni poslanec. Dvorni svetovalec dr. Ploj razumljivo razklada delovanje drž. zbora, zlasti kako se res povsod naš poslanec za kmečki stan poteguje. Ljudstvo je z veseljem to odobravalo. Isto tako je temeljito razlagal naš dr. Jurtela prežalostne razmere naših poslancev v Gradcu — ovrgel je ugovore «Štajerca» in njegovih pristašev. Potrdili smo spet ravnanje vseh naših poslancev, kar pričajo naslednji sklepi: I. Pol. nar. gosp. društvo pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. izreka drž. poslancu g. dr. Ploju zaupanje, ker se poteguje za nas po starem geslu: vse za vero, dom, cesarja v drž. zboru v blagor katoliškega slov. kmeta; in želja je, da se vsi slov. drž. poslanci v eden klub zjedinijo na korist katoliškega slovenskega ljudstva. II. Izreka se popolno zaupanje dež. poslancu g. dr. Jurteli in vsem slov. deželnim poslancem, ter odobrava izstop iz dež. zbora vsled znanih uzrokov. III. Dalje protestirajo zoper tiste sklepe deželnega zbora, s katerimi se na deželne stroške pospešuje samo nemštvo in ponem- čevanje Slovencev, protestirajo zoper prena-redbo volilnega reda za okrajne zastope na ta način, da se vsa moč izroči meščanom in tržanom. IV. Zbrani zborovalci zahtevajo ločitev slovenskega Štajerja v upravnih in šolskih zadevah ter želijo, da se jim ustanovi potrebno število meščanskih, kmetijskih in drugih strokovnih šol. V. Zahteva se od vlade, da vsaj ona podpira slovenske kmetovalce, njihove zadruge in osobito, da daje za Slovence posebno podporo, za prenaredbo goric ter da skrbi, da se bode ustanovil za Spod. Štajer poseben oddelek kmetijske družbe: c. kr. kulturni svet. VI. Narodna jednakopravnost, naj se djanski izvrši s tem, da se nastavljajo na Spodnjem Štajerskem le uradniki zmožni slovenskega jezika, da se izdajajo dopisi in rešitve od političnih sodnijskih in davčnih uradov slovenskim strankam v slovenskem jeziku, da se napravijo na vseh javnih poslopjih vsaj dvojezični napisi, da se končno napravijo dvojezični napisi na postajah ter se izklicujejo imena postaj tudi v slovenskem jeziku. VII. Zbrani zborovalci zahtevajo naj se ustanovi za Spodnjo Štajersko poljedelska šola s slov. učnim jezikom, in naj se napravijo štipendije za revne, pa pridne in nadarjene kmečke sinove, da bode tudi tem mogoče obiskovati tako šolo. Predsednik se je vsem govornikom in vsem zborovalcem prisrčno zahvalil, kateri so nas počastili, ter s «Zivijo»-klici na presv. cesarja Franc Jožefa in Njegovega naslednika sklenol zborovanje. Na svidenje! Iz Haloz. (Delavske plače.) V predzadnji št. «Slov. Gospodarja» sem razložil cenjenim bralcem haloške razmere tičoče se delavskih plač. Ker je pa ptujski nemčurček «Štajerc» zacvilil kakor pes, kadar mu stopi na rep, zatorej hočem danes dokazati, kako nesramno se zna «Štajerc» potuhniti, kako hinavsko zagovarjati mestjane, ubogo ljudstvo pa za norce imeti. V dopisu «Slov. Gospodarja» sem omenil resnico, kateri ne bode mogel nobeden ugovarjati, ki ljubi pravico. Le «Štajerc», zagovornik mestjanov, si pa upa reči, da istega ni pisal Haložan, temveč en gospod okoli «Slov. Gospodarja». Ali misliš, ti ptujski klo-potec, da ga ni v Halozah človeka, ki bi znal resnično opisati naše težave? Nadalje, ali sem jaz omenil kako plača dežela? Kaj plača dežela, tega pride malo skupaj, in če piača 1 gld., no saj je to naš krvavo zasluženi denar, ki smo ga skupaj znosili in še ga bomo morali, ako nas slabe letine ne preženejo s posestev. Drugič je laž, da plača štajerska špar-kasa 60—70 kr., resnica je, hvala Bogu, da res plača bolje nego mestjani, botri «Šta-jerčevi», in ta plača je za navadno delo 60—70 vinarjev, ne pa krajcarjev. «Štajercu» ni zameriti, da se je zopet zmotil, ker je hudo razburjen. O mestjanih pa nič prav ne pove, ker si ne upa. Pravi samo, da za 20 kr. na dan ne bi dobili mestjani ljudi za delo. Si zvit, tebi bi bilo bolje, ako bi te namesto «Štajerc» imenovali «Lisjak». Pa vsejedno, to kar imaš ti v svojih možganih, imamo mi v malem prstu. Ti si hotel s tem reči: kedaj je sila za delo, kakor n. pr. spomladi, tačas ne gre seveda z 20 kr., tačas je že treba do 25 in 30 kr., pa za navadno delo je po starem po 20 kr. in kvečjem 25 kr. brez hrane. Pa ako bi tudi bilo 30 kr., je to brez hrane premalo. Torej ptujski «Lisjak», ti si še zmerom domišljuješ, da bi se mi morali vklanjati mestjanom ter za 20 kr. celi dan težko delati. Ne, tudi nam se začnejo oči odpirati, in ne bo šlo več tako naprej. Sklicali bomo v kratkem shod in bomo tudi to vprašanje spravili na dnevni red. Nazadnje pa Se naj bode omenjena ena «Stajerčeva» laž; on pravi, da bi mestjani bili veseli, če ne bi imeli goric. Zakaj pa jih Se zmerom kupujete, kdo vas pa sili??? H a 1 o ž a n. Iz Vidma. (Nagrobni spomenik pokojnemu župniku gosp. D r a -gotinu Ripšl.) Dne 8. novembra 1887 je umrl na Vidmu ob Savi tukajšnji župnik, slovenski pesnik in pisatelj Dragotin Ferdinand Ripšl. Na njegovem grobu je stal lesen križec. Na jednem ročaju križa so se pred nekim časom še brale besede zapisane z svinčnikom, katere so pa zdaj že sprane «Župnik Ripšl». Na vabilo zdajšnjega župnika na Vidmu so zbrali duhovniki iz Videmske dekanije in nekateri drugi prijatelji in znanci blagega pokojnika blizu 60 kron, da se je postavil na Ripšlnov grob kamemt spominek z sledečim napisom: «V molitev se priporoča Dragotin Ripšl, «župnik na Vidmu in slovenski pesnik, rojen «v Št. Jurju pri Celju, umrl 8. novembra «1887 v starosti 67 let. Postavili prijatelji «in znanci.» Spomenik je napravil Janez Štajner, kamnosek na Pijavškem poleg Krškega. Pokojni Ripšl je zložil več pesmi, izmed katerih ste dve ponatisnjeni v «Slovenski Pesmarici» II. zvezek L 1900 in sicer «Kdaj moramo piti?» in pa napitnico: «Kaj v no-gradu tamkaj se bliska?» Spisal je tudi pred kakšnimi 30 leti poduk o sadjereji, s katero se je tudi v Loki, kakor na Vidmu vspešno pečal. Ker je Dragotin Ripšl umrl brez lastnega premoženja, se mu iz njegove zapuščine tudi ni mogel preskrbeti spominek. Zato bodi izrečena izkrena zahvala vsem, ki so z svojimi doneski pripomogli, da se je za slovenski narod tako navdušenemu in zaslužnemu možu mogel postaviti nagrobni kamen. Razne stvari. Iz domaČih krajev. Imenovanje. Preč. g. kanonik monsig. Karol Hribovšek je imenovan udom šolskega sveta mesta Maribor. C. g. župnik na Rečici Martin Ulčnik je imenovan udom okrajnega šolskega sveta za Gornjigrad. Na gimnaziji v Mariboru se vrši vpisovanje v prvi razred za slovenske para-lelke dne 16. sept. od 9.—12. ure predpoldan. V zavodu šolskih sester v Mariboru začelo se bo šolsko leto 1901/2 dne 19. septembra s slovesno sveto mašo ob 8. uri. Gojenke učiteljišča, ki na novo vstopijo in učenke vadnice vpisovale se bodo 13. in 14. septembra od 8.—12. ure. Vsprejemne in ponavljalne skušnje se začnejo 16. sept. ob 8. uri. Iz Kamilice. Zadnjo nedeljo popoldan so počastili Kamnico mariborski Slovenci. Bilo jih je precejšnje število. Toda ako so mislili, da bodo tudi v Kamnici tako sijajno sprejeti, kakor so n. pr. bili v Hočah in Framu, so se pač motili. Res, ni lepo za Kamnico, ki se tako boremalo zanima za slovenske izletnike. Upamo, da bo ob drugi taki priliki drugače. Slovenskim izletnikom pa najtoplejša hvala za krasno tamburaško godbo kakor za vse veselje, ki so ga priredili tukajšnim Slovencem na vrtu g. Marinscheka. Bog jih živi! Iz Ljutomera se nam poroča, da se je šolska veselica dne 1. sept. izborno obnesla. Obširneji popis, kakor druge zanimive novosti iz Murskega polja objavimo v prihodnji številki. Župnijski izpit so naredili danes čč. gg. Franc Moravec, mestni vikarij v Ptuju, Franc Muršič, kapelan pri Sv. Benediktu v Slov. goricah in Franc Hlastec, kapelan v Laškem trgu. Izpraševalna komisija je bila sestavljena iz preč. gg.: Predsednik kanonik Jak. Bohinc, izpraševalci opat Franc Ogradi, dekan dr. Leop. Gregorec, župnik dr. Anton Suhač in prof. dr. Franc FeuS. V Konjicah so dne 28. avgusta t. L izvolile kmečke občine v okrajno zastopništvo sledečih ednajst gospodov: Arzenšek, Dobnik-Bučar, Zidanšek, Bornšek-Fajgl, Ogorevc, dr. Rudolf, Jamšek, Napotnik-Lipak, Potnik-Le-vičnik, Gosak, Pečnik. Večino v okrajnem zastopu bodo, kakor doslej, imeli zopet nasprotniki. Le kmečke občine so naše. Most čez Dravo pri Vuhredu bo kmalu dogotövljen. Dne 2. t. m. so zabili zadnje sohe. Marenberg bo potem imel udobno zvezo z Vuhredom in promet, ki se je prej pomikal na Vuzenico, se bo sedaj obrnil skozi Marenberg na Vuhred. Iz Ptuja v Zavrč je začela voziti s 1. septembrom vsaki dan pošta. Prej so imeli le poštnega pota. Iz šmarskega okraja nam piše prijatelj našega lista: Večkrat nas uboge kmete šmarskega okraja solze polivajo, kadar di-tamo v «Slov. Gosp.» in «Našem Domu», da bodo imeli v tem ali onem okraju mnogo žita ter krme za živino, sploh dobro letino. A za naš šmarski okraj pa se nam bodeta letos le glad in lakota pomnožila zavoljo suše. Suša je vzela meseca maja polovico pšenice in krme po ravninah, po bregih pa tri dele. Toda junija, julija in avgusta pa zopet vse pridelke čez polovico. Žito bomo morali kupovati vsi večji posestniki. Od nekod. Predragi «Slov. Gospodar»! Ali veš, kje je «Montpreis» na Štajerskem. To je Planina! se mi bo odgovorilo. Da, res je! Zadnji dan preteklega meseca je bil tam živinski sejem, na katerem je bilo precej kupcev, judov in nemcev. Tudi pisatelj teh vrstij je pritiral na sejem par volov, skoraj štiri ure daleč. A ko pridem tja in moram plačati prostornino od živine, dobim modri listič, na katerem je bilo natisnjeno «Montpreis», 2 Stück Vieh — ist aufzubewahren. Ko opomnim tega iztirjatelja, zakaj da imajo nemške lističe, ker so na Slovenskem, mi pravi: ja, ja, p.. m .. diiš, tako je prev. — Gremo dalje, tam čaka drugi mož, ter zahteva listek nazaj. Mu pravim, saj mi ni nihče naročil, da bi ga shranil. Kaj ni gori zapisano, da se naj shrani, mi odgovori. Jaz pravim, da ne razumem, ker je po nemško, in mož je obmolknil. Pač žalostno za planinski trg, da se tako z nemščino šopiri. Ko pridem malo pozneje v trg, vidim na neki hiši zapisano «Schescherko». Oh, sem si mislil, to je nemška vas! Pokukam malo v prodajalno, pa nobenega Nemca nisem slišal! A, tako si mislim, torej prebivajo v tem hribovitem kraju tudi Posilinemci. Sejmar. Sv. Jurij ob Ščavnici. Ivan Meglič iz Bolenečic, vrl Slovenec in uzoren kmetovalec, umrl je dne 23. avgusta 1901 v Mariboru po kratki, mučni bolezni. Počiva naj v miru! Od Sv. Miklavža pri Ormožu. Naš rojak Kari Mikel, bivši profesor na realki v Olomucu, v Moravski Ostrovi in v Kromerižu je imenovan ravnateljem v Kromerižu. — Čestitamo! V župniji Višnja vas pri Novicer-kvi so bile v soboto dne 31. avgusta občinske volitve. Večji del županije spada pod Novocerkev, manjši del pod druge župnije. Vkljub agitaciji vojniških Nemcev in drugih nemškutarjev, pajdašev ptujskega «Štajerca», so bili izvoljeni v občinski odbor sami zavedni Slovenci, med drugimi preč. g. dekan dr. L. Gregorec, dr. Žižek, grajščak Berdajs in dozdanji župan Jožef Lipuš. Živela slovenska zavednost! V Št. Janžu pri Dravogradu so obhajali minuli tjeden tridnevno pobožnost za sv. leto pod vodstvom domačega g. župnika. — Ob sklepu tridnevnice umrla je nagle smrti nadučiteljeva soproga gospa Marija Srabotnik. Odlikovani orožniki. Gosp. Perše, stražmešter v Slovenjemgradcu, je povodom svojega petindvajsetletnega službovanja od svetlega cesarja dobil srebrni zaslužni križec s kronico, in so mu ga dne 1. septembra slovesno pripeli na zaslužne prsi. V Vitanji sta pa gospoda stražmešter Korošec in po-stajevodja Komperšek od deželnobrambov-skega ministerstva dobila vsaki pohvalno pismo v pogledu na nevarno delo pri reševanji ob povodnji dne 26. junija 1900. Na Skomrah pri Vitanji so meseca avgusta imeli 19 deževnih dnevov; največ padavine (27 5) bilo je dne 27. avg, potem 2. avg. (190), nadalje 15., 26., 28. avgusta (139, 15 3, 15-4). Dne 20. avg. je skoz tri četrt ure deževalo (10 7) in med tem skoz 6 minot padala toča, dne 29. avg. pa «babje pšeno» ali soledka brez dežja (0-8). Mesec avgust torej za gospodarstvo ni bil posebno prijazen. Pozor! Častite čitatelje opozarjamo na poziv, ki je današnji številki pridjan kot priloga in s katerim se vabijo častilci presv. Srca Jezusovega, da si naročijo lepo knjigo: «Obljube presv. Srca Jezusovega». Iz drugih krajev. Največja cerkev na svetu. Največja cerkev na svetu je sv. Petra v Bimu; vanjo pride lahko 45.000 ljudij; za njo sledi cerkev sv. Pavla v Londonu za 38.000 ljudij; stolna cerkev v Milanu sprejema vase 37.0ČO, nemška kolinska stolna cerkev pa 30.000 oseb. Potem ima cerkev sv. Petronile v Bolonji za 25.000 ljudij dovolj prostora, Aja Sofija (zdaj turška mošeja) v Carigradu za 23.000, cerkev sv. Štefana na Dunaju za 12.000, stolna cerkev v Pizi enako za 12.000, cerkev sv. Dominika v Boloniji za 11.5000 in stolna cerkev v Monako vem za 11.000. Pesnik Gregorčič — bolan. Pesnik Simon Gregorčič je na svojem posestvu v Gradišču pri Renčah nevarno obolel. Laži o kmetijskem društvu v St. Petru pri Gorici. Liberalni listi so pisali o tem kmetskem društvu, da ima 25 000 K primanjkljaja, ki obstoji v nedobitnih terjatvah, to je denar, ki je izgubljen. Zdaj pa popravlja bivši nadzornik to laž ter pravi, da ima društvo primankljaja le 109603 K in tudi ta primankljaj je popolnoma pokrit. Primankljaj se je pojavil le zaradi neznosnega tekmovanja, zaradi par nesreč pri pošiljanju sadja in drugih raznih neugodnih okolščin. No, kaj takega se lahko zgodi pri vsakem podjetju. Liberalni rodoljubi bi naj raje pomagali kmetu pri njegovih podjetjih, ne pa da lažejo o njih in jih spravljajo v slab glas. Društvene zadeve. Za dijaško kuhinjo v Mariboru so darovali čč. gg.: Anton Kolarič, kaplan pri Sv. Magdaleni v Mariboru, Gašpar Zrnko, kaplan v Marenbergu in Josip Atteneder, župnik na Polzeli po 5 K; si. Posojilnica pri Sv. Križu pri Slatini, dekan Josip Jurčič v Št. Lenartu v Slov. gor., župnik Ivan Pajtler, v Št. Rupertu v Slov. gor., župnik Anton Šijanec pri Sv. Juriju v Slov. gor., kaplan Andrej Keček pri Sv. Rupertu v Slov. gor. in prof. dr. Fr. Kovačič v Mariboru po 10 K; župnik Janez Kapler pri Sv. Jakobu v Slov. gor. 4 K; kaplan Janez Goričan pri Sv. Jakobu v Slov. gor. in kaplan Maks Ocvirk pri Sv. Lenartu v Slov. gor. po 2 K; duhovnik Vinko Bauman pri Sv. Ani na Krembergu in g. I. Kravtič po 1 K ter gostje pri novi maši g. Fr. Stuhec pri Sv. Križu na Murskem polju v spomin stoln. dekana dr. Ivana Križanič 40 K. . \ Sv. Jurij ob Sčavnici. Veselica bralnega in ognjegasnega društva obnesla se je prav izvrstno. Slavnostni govor je govoril g. profesor dr. Žmavc. Z ognjeno besedo bičal je popustljivost v gospodarstvu, dekletom in mladeničem polagal na srce zmernost v noši in zopet potem slikal stanje Jurijevčanov v narodnem oziru. Res, mi Jurijevčani smo v zadnjih letih žalibog, narodno nazadovali in ne napredovali. »Štajerc«, ta »slovenska uš«, razširil se je med nami in pojemati so začeli dobri časniki. Zavrgli smo domače naše časnike, poprijeli smo se tujih, nam sovražnih. No, večina jih je že spoznala, kam vodi ta nemčursri list in poslali so ga, kam spada. Le na Jamni, največ pa v Terbegovski občini še spijo, spijo omamljeni od lažnjivega duha, ki veje iz te »slovenske uši«. — Naši vrli pevci in pevkinje so storili svojo dolžnost pod voditeljem gospodom Kocpekom, kateri je pokakal, kam privede trud in resna volja. Tudi tamburaši so se dobro nosili. Njihove milodoneče tamburice, vzbujale so nam poslušalcem srečne upe v boljšo prihodnjost. Vse je bilo navdušeno. Le gledališke igre nismo imeli. Ljudstvo je mrmralo, češ: »Letos imamo tri abiturijente, pa še gledališke igre nam ne priredijo.« Res, žalibog moram reči, da so naši dijaki premalo navdušeni za domovino ! Tudi Ljutomeržanje, Križevčanje, Andrašovčanje, Antonovčanje in od vseh sosednjih krajev so nas počastili s svojim obiskom, in tukaj jim kličem vsem iz srca: »Živeli!« Dragi nam sosedje in narodnjaki; bojujmo se za našo milo domovino in pokažimo, da smo mi Slovenci trd narod, ki se ne da ugonobiti. — Zvečer je bila prosta zabava v sobah gospoda Slana. Šaljiva pošta, čisti glasovi pevk n pevcev ter milodoneči glasovi tamburic kratili so nam čas ter nas navduševali za domovino. Želeti pa je, da bi se pri Sv. Jurju ustanovilo pevsko društvo, ker je naše ljudstvo zelo nadarjeno za petje in tako bi se lahko vadili peti vsako nedeljo vsaj edno uro. S tem bi si utrdili posluh in potem bi jim ne bila nobena pesem pretežka. Torej, dragi rojaki, poprimimo se narodnega dela, ustanovimo pevsko društvo, priredimo večkrat narodne pogovore in enake veselice, da si bomo na ta način izboljšali naše*stanje. Vam pa, dragi sosedje in iz drugih krajev, ki ste se potrudili k naši veselici, izrekam vam prisrčno zahvalo ter vam še enkrat kličem: »Živeli« in »Na svidenje!« Vam pa, od »Štajerčevega« duha premoteni in zaspani, vzbudite se, ter pristopite k nam, da se bojujemo z druženimi močmi za slovenski rod. Slovensko stenografsko društvo s sedežem v Celju se je dne 29. avg. t. L tako le sestavilo: Predsednik c. gosp. Ivan Krušič, c. kr. šolski svetnik v Celju; odborniki pa gg. Ant. Bezenšek, profesor v Plov-divu na Bolgarskem; Rudolf Binter, c. kr. davčni adjunkt v Ljubljani; Ivan Bovha, odvetniški uradnik v Celju; dr. Ivan Dečko, odvetnik v Celju; Josip Kardinar, c. kr. profesor v Celju; Fran Novak, c. kr. profesor v Ljubljani in Anton Šantel, c kr. profesor v Gorici. Dobrna pri Celju. Rad bi Vam, go- i spod urednik, poročal o naši lepi veselici, katero nam je priredilo »Bralno društvo» dne 1. septembra, a odkritosrčno rečem, ne vem prav, kje in kako bi pričel. Bilo je tako veselo, tako lepo, da smemo biti ponosni nase, in »Bralnemu društvu« moramo čestitati, da se je upalo na dan s tako veselico v. času, ko je še polno tujih gostov-topličarjev na Dobrni. Vrt hotela »Styria« je bil natlačeno poln in glava ob glavi stalo je naše domače ljudstvo ter prepustilo sedeže in mize mnogoštevilnim gostom. Z veseljem smo gledali, kako so dragi nam gostje prihajali od vseh strani: iz Šoštanja in Škal, iz Velenja, iz Št. Janža, iz Šmartna in Novecerkve, da celo topličarjev je bilo lepo število in z velikim zanimanjem so se udeleževali naše slavnosti. Videli smo tujce-topličarje iz Dunaja, iz Bosne, iz Kranjske, iz Celja, iz Frama itd. Šmar-tinski pevski zbor pod izvrstnim vodstvom g. Iv. Kvaca pel je, kakor že večkrat na Dobrni, tudi sedaj izborno in neutrudljivo. Bogati srečolov je vzbujal obilo smeha in za-dovoljnosti, tu in tam menda tudi tihe jezice, a za gotovo smemo trditi, da ni bilo navzočega, ki bi nas ne bil zapustil s tiho obljubo, priti drugikrat zopet. — Večer nas je združil v lepem salonu in tukaj se je razvila še lepša zabava. Pesem za pesmijo se je vrstila, posebno ko so še domače moči začele posegati vmes. Poštna sela sta švigala po salonu in poštne trobente so klicale sedaj iz tega sedaj iz drugega kota, da se odpravlja pošta, noseč seboj pozdrave na izvrstnih no- vih razglednicah, ki jih je društvo pripravilo posebej za ta dan. — Videl si same zadovoljne obraze, kakoršne je menda videti samo pri slovenskih veselicah. Slišali smo, da so celo tujci — topličarji čestitali odboru, da je društvo zmožno pripraviti tako imenitno veselico, in to tem bolj, ker še vedli niso, da bivajo na Dobrni tudi — Slovenci. Naj bo to priznanje «Bralnemu društvu» v spodbudo, da nam še večkrat priredi kaj enakega, Dobrnčanom pa, kateri še niso udje, v opomin, da pristopijo mnogoštevilno k «Bralnemu društvu». Delavsko podporno društvo v Celji ima v soboto, dne 7. t. m. ob 8. uri zvečer v svojih novih prostorih na cerkvenem trgu štev. 4 izredni občni zbor. Dnevni red: 1. Popolnilna izvolitev odbora. 2. Slučajnosti. K mnogobrojni udeležbi se uljudno vabi. Št Lovrenški tamburaški zbor priredi zabavo dne 8. kimovca t. m. v prostorih gosp. Nevalda (gostilna «Pri jelenu»). Začetek ob polu 7. uri zvečer. Vstopnina za osebo 30 kr. Ker je namenjen čisti prebitek Prešernovemu spomeniku v Ljubljani, vabijo se prisrčno vsi rodoljubi k mnogobrojni udeležbi in se v poprej navedeno svrho prepla-čila hvaležno sprejemajo. — Vspored: A. 1. Sokolska koračnica Md. pl. Farkaš. 2. «Al* na tujem tudi zvezda me poznaš?», bariton-solo s spremljanjem tamburaškega zbora 3. «Spomen na Goncu» Mil. pl. Farkaš. 4. «Sabljenka» J. Bartl. — B. 5. Odlomek iz baleta «Na plitvička jezera», Mil. pl. Farkaš. 6. «Cinovnik i njegovi jadi», bariton-solo s spremljanjem tamburaškega zbora, V. G. Brož. 7. «Spominčice», potpurija, ** * 8. «Lov za srečom», galop, V. G. Brož. — C. 9. Narodna koračnica iz operete «Prodana nevjesta», Mil. pl. Farkaš. 10. «Kde domov muj», bariton-solo s tamburaškim zborom, Mil. pl. Farkaš. 11. «Brijač», bariton-solo s tamburaškim zborom, Mil. pl. Farkaš. 12. Ne za-boravi me!», Mil. pl. Farkaš. — D. Prosta zabava s šaljivo pošto, citranjem in plesom. Bralno in pevsko društvo ,Maribor' vabi k VIII. rednemu občnemu zboru, ki se vrši v nedeljo dne 8. kimovca 1901 ob 8. uri zvečer na vrtu «Narodnega doma». — Vspored: 1. Nagovor in poročilo predsednika; 2. poročilo tajnika; 3. poročilo blagajnika; 4. poročilo rač. pregledovalcev; 5. volitev novega odbora; 6. imenovanje častnih članov; 7. vpisovanje novih udov in 8. različnosti. Za slučaj, da bi se ne sešlo sklepčno i število udov, skliče se jedno uro pozneje drugi občni zbor z istim vsporedom, pri katerem bode sklepčno vsako število navzočih udov. — K mnogobrojni udeležbi vabi naj-uljudneje odbor. Kmečko bralno društvo pri Sv. ■ Križu pri Mariboru priredi poduk za kmete in manjše posestnike v nedeljo, dne 8. t. m. po večernicah v novi šoli s sledečim vsporedom. 1. Kako je umno urediti hleve in gnojišča, da bodo najbolj ustrezala svojemu namenu, uči prof. Fr. Hauptmann. 2. Kako se je kmetom ubraniti slabih časov. 3. Razna posvetovanja o naprednem gospodarstvu. Obilne udeležbe pričakuje odbor. Sv. Jernej pri Konjicah. Veselica, katero je priredilo mlado bralno društvo, je bila izborna. Zal, da je bil gosp. govornik iz Hošnice vsled bolehnosti zadržan, priti. Počastili so novo bralno društvo s svojim prihodom zastopniki bralnega društva v Žičah, gosti iz Prihove, celo iz Loč in Konjic — da celo nekateri naši nasprotniki iz sosednjih župnij in trgov so se udeležili izvanredne veselice, pa vendar niso imeli povoda zabavljati, ampak strme so poslušali krasno petje in stvarne govore. S to veselico je pokazalo bralno društvo, kaj premore slovensko ljudstvo ¡tudi v mali vasici z združenimi močmi. Iznenadilo je vse navzoče lepo petje mešanega pevskega zbora. Čast in hvala gospodu pevovodju, ki je pokazal s tem svojo spretnost in dokazal, da imajo mladenke in i mladeniči pri Sv. Jerneju um in srce za bla- žilno petje. Deklamacija: »Domovini« je gi-nila do solz. Za smeh pa so poskrbeli gosp. dijaki. Govorniki iz domače župnije in iz Zič so posebno povdarjali potrebo zadružništva, da se ohrani vera in ljubezen do naroda in da napredujemo v gospodarskem obziru, ter dosežemo popolno prostost glede izvrševanja gospodarskih in narodnih teženj. To doseči pa je le mogoče, ako se bo združeno slovensko ljudstvo posameznih župnij vezalo z društvi vseh slovenskih župnij in bo enoglasno zahtevalo, do česar ima pravico po božjem in naravnem zakonu. Sosedom pa kličemo: Mi vstajamo, vstanite tudi vi! Sv. Bolfenk v Slov. gor. Tamošnja zadruga izvrstno napreduje. Izdeluje izborno surovo maslo in tudi sir, kojega imajo do 400 kg na razpolago. Prijatelj k prijatelju! Trboveljski abiturijenti prirede dne 8. septembra 1901 na vrtu gostilne «Dol-ničar» na Vodah veliki koncert z zanimivim sporedom. „Zvezda" na Dunaju. Jesen se bliža, tukaj na Dunaju že veje precej mrzel veter, zato se je tudi naša «Zvezda» poslovila za letos od nepozabnih izletov, ter se naselila v sredino Dunaja. Dne 1. septembra zbrali smo se v čarobno razsvetljeni dvorani. Zabava seveda imenitna! Da še omenim, žalibog obljubljeni tamburaši društva «Krešimir» niso sodelovali s tamburanjem (vzrok, smrt predsednikovega očeta) pač pa krasnim petjem. — G. Viktor Brošan nas tolaži, da nas ob prvem sestanku razvesele s tamburicami. — Veselite se tudi vi, dragi rojaki, v domovini z nami vred, da se tako lepo druži bratu brat v tujini. Nikakor se nismo nadejali, da nas ravno danes v tako obilnem številu po-seti hrv. društvo «Prosvieta», na čelu njim predsednik g. Karol pl. Šuškovič, vnet za vero, dom, cesarja, ki se kaj lepo zahvali za tako ginljiv sprejem. Hrvaški moški zbor zapoje «V boj». — Ure pretekle so nam prehitro! Predsednik društva «Zvezda» g. Pukl se zahvali ostalim društvom za tako obilo soudeležbo ter reče: Prvi pogoj vsaki prosveti je razvitek razuma in srca; iz prvega se rodi znanost, iz drugega človekoljubje. Kjer se pa popolnjujeta v eno celoto obedve, težko, da ne bi zmagali! Upajmo! Bralno društvo pri Sv. Ani v Slov. gor. priredi dne 8. novembra, nedeljo na male gospojnice dan, svoj četrti in za letos zadnji zabavni večer. Predstavljali se bodete dve igri in sicer «Pravica se je ska-zala» in priljubljena «Lurška pastarica». Začetek ob 5. uri zvečer. Veselica se vrši v Kramberger-jevih zasebnih prostorih. Gospodarske stvari. Sejem v Središči dne 24. t. m. se je prav dobro obnesel. Živine, posebno konjev in žrebet se je veliko prignalo, le kupcev je manjkalo, kar povzroči letošnja velika suša. Ako bode pa primakovalo, da zraste jesenska paša, je upanje da se prihodnji sejem dne 15. novembra t. 1. bolje obnese. Staro in vedno novo za gospodinje. V jedni zadnjih številk mlekarskega časopisa podaja slavni mlekarski strokovnjak Martiny sledeča zlata pravila za gospodinje in dekle, ki molzejo, pravila ki bi morala stati vdol-bena na vsakih hlevskih vratih, pravila sicer stara po vsebini, vendar pa nova ozir izpolnitve pri našem ljudstvu, in zato jih tu znova tiskamo z željo, da bi se vtisnila v mnog spomin: 1. Preskušaj molzne krave vsak teden po enkrat na njih mlečnost in vsaj dvakrat na mesec določi množino tolšče v mleku. Vse krave, ki slabo molzejo, odstrani in redi le krave izborne mlekarice. 2. Krmi obilno in rabi le zdrava, za izdelovanje dobrega masla primerna krmila. 3. Skrbi zgodaj spomladi in v jeseni dolgo za zeleno krmo. Ako krmiš z zeljnatim perjem in repo, dodavaj obilno prešanja, otrobov ali turšice. 4. Sena in slame ne pokladaj nikoli med molžnjo ali kratko preje, ampak vedno še le po molži. 5. Skrbi za zdrav nastilj, ki ne sme biti nagnjit in trhljen. 6. V govejem hlevu bodi zrak čist in brez prahu. 7. Vime krav in vsa mlekarska posoda mora biti tako lepo čista, da se ne bo nikomur gnjusilo, napiti se mleka takoj iz golide (žehtarja) ali dotakniti se kravjih ses-cev z usti. 8. Ravno tako navajaj posle, da bo pri molži snažna, imela čiste roke, čisto obleko i. t. d. 9. Namolženo mleko urno iz hleva, če je moč ga takoj posnemi s centrifugo (ali kaj, ko je ta vrana pri nas tako bela), če ne ga pa vsaj v hladnem prostoru urno ohladi. 10. Uravnaj proizvajanje mleka, masla in tolstega sira tako (s pomočjo primernega obrejevanja krav), da dobiš največ masla v oktobru, novembru, decembru neposredno pred božičnimi prazniki, najmanj pa od maja do julija. «Mir». Loterijske številke Gradec 31. avg. 1901. 28, 24, 79, 77, 1 Dunaj » 39, 71, 51, 18, 73 Listnica uredništva. Sv. Martin na Paki: Pritožite se na poštnem ravnateljstvu v Gradcu! Mi že tudi prinesemo Vašo pritožbo, a potem nam morate navesti natančno posamezne slučaje in priče. Da ste nam zdravi! — Tovsti vrh blizu Kerčanj: Oprostite, enake napade smo že večkrat prinesli. Kar je prevečkrat, postaja nezanimivo. Morda ksy drugega! — Braslovče: Mi načeloma ne prinašamo dopisov enake vsebine. Prosimo Vas, potem bi skoraj vsaki teden morali opisovati enake reči. — G. J. K.: Kadar Vam vsi zobje zrastejo, se lahko oglasite 1 Razglas. Podpisano županstvo uljudno naznanja, da bode dne 24. septembra t. 1. nov živinjski sejm na Frankolovem. Ob enem se tudi s tem razglaša, da bode živinjski sejm potem vsako leto dne 17. marca in 24. septembra; ako pa pride ta dan nedelja ali zapovedan praznik, sledi sejm naslednji dan potem. Slavno občinstvo se uljudno vabi, da prižene živino mnogoštevilno, kupci pa za obilni obisk. Županstvo Frankolovo, dne 21. avgusta 1901. Štelan Jakop, župan. Mlekarska zadruga pri sv. Bolfanku v Slov. gor. naznanja, da ima veliko zalogo doma pridelanega mastnega in polmastnega SIRA v zalogi ter se slovenski trgovci in krčmarji na to opozarjajo. — Vzorci in cena po naročilih. 447 3—1 Vodstvo. Tiskarna sv. Cirila v Mariboru priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu vsakovrstne podobice, molitvenike, rožne vence, svetinjice, križce. Velika knjiga z vzorci od navadnih do najfinejših podobic je v tiskarni na vpogled. Spominki na prvo sv. obhajilo kos od 1 do 10 kr. Rožne vence vsake velikosti in kakovosti prodajamo na drobno in debelo, rožne vence žalostne Matere Božje in preč. Spočetja itd. — Lepi križci so pa medeni ali niklasti za rožne vence, za kras na steno in posebno za častite duhovnike za sprevidenje bolnikov; križi s stojalcem, svetinjice različnih vrst. Tiskarna ima v zalogi tiskovine za: župnijske, občinske in politične urade, odvetnike in notarje, trgovce, hotele in gostilnice, posojilnice in zasebnike. Naročila na lepake (vsake vrste in velikosti), poročne liste, osmrtnice, spominske liste, vizitke, tabele, knjige, časnike, dalje preskrbi za vsak urad ali zasebnike štampilije (pečate). Vsako naročilo se izvrši hitro, lično in ceno. Vsaka beseda stane 2 v. Najmanja ] objava 45 v. < MALA OZNANILA Vsaka beseda stane 2 vin. Vsaka beseda [ stane 2 v. j Večkr. objava ) po dogovoru. [ iggggs Ti inserati se samo proti predplačilu sprejemajo; pri vprašanjih na upravništvo se mora znamka za odgovor pridejati. Proda se. Lepo posestvo, obstoječe iz hiše s 4 sobami, 3 kuhinjami, pralnico, velikim vrtom z dotikajočo se njivo in vodnjakom, se proda iz proste roke zaradi družbin-skih razmer. Leži na koroški glavni cesti, 15 minut od glavnega trga. Posestvo je tudi pripravno za mlekarstvo. Pojasnila daje posestnik v Mariboru, koroške ulice štev. 122. 418 3—3 Lepo (posestvo, obstoječe iz hiše, gospodarskega poslopja, njiv, travnikov, gozda, sadonosnika, vsega skupaj 25 7s oralov, se proda v Gor. Radvanji št. 17. Sprejme se. Dva pridna dijaka sprejme poštena, krščanska rodbina na hrano in stanovanje. Ponudbe se pošiljajo upravništvu „Slov. Gospodarja." 422 4—3 Dijaka iz dobre hiše vzame v vse pre-skrbovanje Weixl, nadučitelj v p. v Mariboru, Zofij ni trg št. 3, leve stopnice, drugo nadstropje. 442 3—2 Dijaka sprejme na hrano in stanovanje Katarina Rep, Nagystrasse 2, nasproti „Narodnega doma". 444 2—1 Dijaka iz dobre hiše vzame v vse pre-skrbovanje Vesenjak v Mariboru, Zofijni trg 3, leve stopnjice, drugo nadstropje. 450 2—1 KUVERTE s firmo priporoča tiskarna sv. Cirila v Mariboru Proste službe. Postranski zaslužek, trajen in rastoč, ponuja se spoštovanim, deloljubnim in stalno naseljenim osebam s prevzetjem zastopa domače zavarovalne družbe prve vrste. — Ponudbe pod „1.70 Gradec, poste restante." 222 Dva učenca z dobrimi šolskimi spričevali, vešča nemškega in slovenskega jezika, sprejme ".Anton Ulaga, trgovec z manufakturnim blagom v Mariboru, Te-getthoffstrasse 31. 417 3—3 Služba organista in mežnarja se s 1. novembrom t. 1. pri tukajšni župnijski cerkvi odda. Zaradi krajnih razmer se zamore le na oženjene ozir jemati. — Cerkveno predstojništvo v Šmihelu nad Mozigem._440 3—2 Prodajalko, zmožno slovenskega in nemškega jezika ter šivanja na stroju, sprejme takoj M. Heumayer, Maribor, Glavni trg št. 1. 439 2—2 Učenca sprejme Jožef Du-fek, medar in svečar v Mariboru. 446 3—2 Službo organista išče učitelj v pokoju, ki je izvrsten orgljavec in tudi pevec. Zna tudi orgije popravljati. Naslov pri upravništvu. 446 3—1 Kot inštruktor (domač učitelj) želi biti sprejet začetkom šolskega leta pod jako ugodnimi pogoji četrtošolec v Mariboru z dobrimi spričevali. — Naslov pri upravništvu lista. 451 4—1 „Siidsteirische Presse", časnik v nemškem jeziku, izhajajoč dvakrat na teden, stane mesečno eno krono. Urednik F. S. Šegula. Slovenci so prošeni, da delajo za razširjenje tega lista, ki je tako dobro uredovan in vsestransko o svetovni politiki kakor o južno-štajerskih razmerah tako podučljiv, da lahko nadomestuje vsaki nemški časnik po slovenskih hišah in narodnih gostilnah. „Siidsteirische Presse" zagovarja odločno ravnopravnost Slovencev in poučuje tuji svet o pravičnih slovenskih težnjah, ter je za to neobhodno potreben. Ko bodo Slovenci dosegli ravnopravnost narodno, v šoli in uradu, še le tedaj lahko list preneha. Zahtevajte list po gostilnah in kavarnah, kjer so na razpolago že drugi nam sovražni listi. Naročnina in inzerati se pošiljajo na : Administration der „Sudsteirischen Presse", Marbnrg. Janez Schindler Dunaj III., Erdbergstr. 12, pošilja zastonj vsakemu cenilnike v slovenskem jeziku. V tistem se nahaja več ko 400 podob različnih strojev in orodja za poljedelstvo, obrt in hišne potrebe. Cene nižje kakor povsod drugod. Pošilja se na poskušnjo. Reelna postrežba se jamči. Plačila prav ugodna. Solidni krščanski prokupci še iščejo. Janez Schindler, c. kr. 10 lastnik privileg. Dunaj III., Erdbergstrasse 12. UTa slovenska naročila se slovenski odgovarja. V zalogi tiskarne sv. Cirila v Maribora se dobi Za birmance lep spomin in sploh za odrasle koristen molitvenik K „DUHOVNI VRTEC" 3 v V. natisu. Zraven lepih molitev za očitno in domačo službo božjo obsega na 480 straneh še pouk za sveto birmo in 116 svetih pesmi: velja v usnje vezan z barvanim obrezkom K 1'40, v usnje vezan z zlatim obrezkom K 1'70, v usnje vezan z zlatim obrezkom s kopčo K 1.90. Sv. birma, Pouk in priprava za ta sv. zakrament za šelo in dom v III. natisu. 1 kom. velja 12 v, 10 kom. K 1-10,. in 100 kom. K 9 — Lekarničarja A. Thierryja balzam z zeleno nunsko varstveno znamko, 12 majhnih ali 6 velikih steklenic 4 K — poštnine prosto. -A.. Thierryja centifollj. mazilo 2 lončiča 3'50 K poštnine prosto razpošilja proti predplačilu A. Thierryja lekarna k angelju varhu v Pregradi pri Rogaški Slatini. Donaji glavna zaloten, lekarna C. Brady, Flelsehniarkt 1. Budapest: lekarna 1. Torok In dr. Ejrger. Zagreb t lekarna S. iTIUtelhndi. Na drobno v vsaki lekarni. 348 12 Naznanilo» Vsem vinogradnikom, ki posestvujejo kak matičnjak od divjih trt dam na znanje, da bom potreboval za prihodnjo spomlad veliko množino ključic ozir. rezanic od vrst Riparija portalis, Rupestiis monticola in Vitis solonis. Rezanice morajo biti samo za suho ceplenje trt sposobne ne pa z drobnimi ali tenkimi pomešane in 45 cm dolge. >1 Če ima tedaj kateri posestnik vinogradov kaj takšnega rožja za rezanice prodati, naj mi blagovoli približno število ključic ozir. rezanic in zadnjo ceno za 1000 komadov vsaj do 1. novembra tega leta naznaniti. .Vilton blodnjak, trtnar v Jnršincih pri Ptuju. 435 8—2 Slovenska t v r d k a ! P» , o t s» H- P P* ■ O >—i 4L p VVeberjevih dedičev naslednik: Vincenc Čamernik oblastveno preiskušeni kamnoseški mojster 363 19-10 ~\r O e 1 j u _Nova ulica, štev. 11._ Delavnica mramornatih altarjev ter drugih umetnih kamnoseških del. Cez 200 nagrobnih spomenikov različnih mramorjev, granitov in sijenitov po najnovejših modernih načrtih Sf^ vedno v zalogi. Vsa stavbena kamnoseška dela. Pohištvene plošče za mizarje. — Likanje in struganje mramora s strojno silo. Lastni kamnolomi. e" •■¡T a. a •—i. •tí '.S > o A # M. CÖ ' a 0) •e & O • • • • • • • 1 Postrežba točna. trgovino na se išče debelo, na »ti* Za vinsko Kranjskem strokovnjaški in trgovsko izobražen poslovodja. Potrebno je znanstvo obeh deželnih jezikov v besedi in v pisanju. Ponudbe s prepisom spričeval o dosedanjem službovanju, kakor tudi zahteva plače naj se izvoli poslati najdalje