9 P - * rr 7 -i “Jr / Pl9A/\0 EV€-T€G/X. Ofe IA, •\9^C'9fe/9Li DtLfcC^hU •Državno tajništvo Vatikan, dna 9» oktobra 1948. Njegove Svetosti. Prečastiti g o's p od! Rad izpolnjujem poverjeno mi dolžnost, naj Te obvestila, da je bilo Tvoje skrbno poročilo*poslano semkaj v preteklem mese= cu aprilu, pravočasno predloženo vrhovnemu pregledu svetega očeta. Njegova Svetost, ki ga nad vse zanima čim skrbnejše in spretnejše dušno oskrbovanje vernikov, ki se kot izgnanci iz Jugo« slavije nahajajo sedaj v Avstriji, je vse kar si zapisal, s poseb« no skrbnostjo pretehtal. Za trud, s tako veselostjo opravljen, za razne koristne ukrepe, za storjene najjore, za uporabljeno skrb, za premagane te= žave, da bi se duhovnemu dobrobiti! jugoslovanskih vernikov odpo« moglo in bi ee njih bedno stanje olajšalo, izreka Njegova Svetost Tebi in vsem duhovnim pomočnikom pri Tvojem delu zasluženo in hva« lažno zahvalo; v trdnem upanju, da ne boste poslej ničesar opusti« 11, kar bi, pod vodstvom posameznih krajevnih škofov, moglo služi« ti dobrobitu in-nadaljnjemu odstranjevanju bednega položaja. Proseč nebeškega varstva in pomoči polno obilje božjih mi« losti vsakemu izmed vas, podeljuje sveti oče vam in vsem jugoslo« vanskim vernikom, ki so izročeni vaši skrbi, apostolski blagoslov. Med tem se izpričujem z vso vdanostjo Tebi prevdani J,B,. Mont in i, l.r. substitut SL ia Jr /K prazniku Marijinega darovanja 21. nov./ Hčerka edinka je bila Marija.,Kakor poroča ustno izročilo, je bila rojena Joahimu in Ani, ko sta bila že stara, Edino veselje, sreča,, edina opora njunih starih dni naj bi bila. Pa kljub.temu ni bila. Joahim in Ana sta se zavedala, da otrok - Marija - ni bil rojen radi njih in ne za nju, ampak za Boga ? v njegovo čast in sla= vo in zato, da bo srečna enkrat otrokova duša. Vedela sta t da je Bog nju izbral in odlikoval z nalogo,.da naj otroka za božjo slave in čast rodita in vzgojita, da bo na ta način otrok dosegel večno srečo. Zato nista prav nič gledala, kako bi bila^Marija na^zemlji čim bolj srečna, kako bi čim lažje živela, čim višje stališče ime^ la^ tudi na to nista gledala, da bi sama ob Mariji in od nje čim vec imela in veliko sreče užila. Šla sta za edinim velikim namenom, ki ga ima Bog z vsakim otrokom, da živi v slavo božjo in srečno clo= sne do nebes. ~2 - Štev. 47.,Leto III, ..1 21 .november H94-8, v Zato sta se že v Marijinih otroških letih odrekla naj= večji sreči staršev - živeti skupaj z najdražjim - s svojim otro= kom - in jo peljala v tempelj in jo. tam popolnoma Bogu darovala. '7sak globoko misleci oče in mati razumeta lahko, kako velika žrtev je to bila. Niso pa tele vrstice pisane zato, da bi očetje in matere ■razmišljali o. veličini te žrtve \ .globlje, naj očetje in matere"'mi= slijo. Za vrednost^otroka, za njegov namen in pomen se gre, Tega- se današnji čas več ne zaveda, Koliko očetov in mater je, ki vidi= jo v všakem^ otroku breme, oviro, ki jim je na poti pri uživanju ze= meljske_sreče. Veliko jih je ki jim je otrok - seveda mora biti en sam, ali kvečjemu dva, v večanje družinske sreče, ljubka igrača. Prenekaterim je otrok nadaljevanje rodu, potreben dedič, ki bo no= sil družinsko ime in gospodaril na pridobljenem premoženju, še dru¬ gim pa potrebna delovna moč,. Oe je otrok slaboten po telesu, so ga žalostni, Če^je po telesu grd, ali celo pohabljen, jim je v nadle= go, če je duševno nerazvit, so ga žalostni. Taki starši, ki tako mislijo, niso razumeli, zakaj jim je Bog otroka dal. E 11 sam je resnični in fi gjveoji cilj vsakega otroka - služba Bogu, čast božja in njegova večna .sreča. Nič ne spremeni na tem, če svet in toliko staršev tega namena in cilja ne prizna, ali pa vsaj tako vzgaja in dela, kot ga no.-bi priznala, resnica ostane ista. In če starši pri otroku radi napačne vzgoje, ker so vzrejali in vzgajali otroka za ta svet, za srečno življenje na tem svetu, otroka do tega cilja niso pripeljali, so vse zgrešili, svoje nalo= ge niso izvršili., ' Otrok je lahko slaboten telesno, lahko pohabljen, lahko dušno zaostal - pa je pred Bogom prav toliko vreden kot najkrepkaj= si, najlepši, najrazumnejši, saj ima dušo, ki se v nebesih ob Bogu no bo nič ločila od drugih, To misel naj razmišljajo krščanski starši ob praznikud Marijinega darovanja« Naj bo ta praznik veliko vprašanje:" Za kak« šen cilj jaz vzrejam in vzgajam svoje otroke, Ali je'ta cilj in namen, ki ga jaz imam tisti, ki ga ima Bog z mojim.' ..otrokom. Tudi moja dolžnost je, da vse otroke darujem Bogu, ki ; mi jih je zaupal, to se pravi, da jih vzgojim zato, da bodo živeli zares za čast in slavo božjo in za večnost ob Bogu, Prvo kar moram gledati v otroku, je duša ih največ, kar lahko otroku dam. je to, da. ga naučim, da bo vse, kar bo delal, delal v službo Bogu, za katerega je ustvar= jen. Čas, ki ga imajo starši pri tej veliki nalogi, je skopo odmerjen. Par let, morda deset, morda malo več, ali pa šegnanj je vse. V teh letih lahko to nalogo dosežejo, ali.pa jo zgreše in ne dovrše. Bog bo svoj čas terjal dušo otrokovo od staršev. Zadnja pobinkbš.tna nedelja naj nam bo v tem opomin z evangelijem vesoljne sodbe.. Hitimo, da zamujeno nadoknadimo, molimo, da Bog s svojimi močnimi milostmi popravi, kar smo mi zanemarili ali opustili.Pred= vsem pa prosimo pravega spoznanja in umevanja veličine namena vsa'= kega otroka J . g!' Štev, 47#|Leto III.- 3 - _ 24. november 1948, TsSG-^PAMeTfcM V ofevr ‘bVeTA--' po/AeN 7lVLj€=NJPv /Sv. Janez od Križa, 24.nov./ v Sele sedaj, ko živimo sredi Bogu odtujenega sveta more« mo prav razumeti sv. Pavla, ki je dejal, da svetu pomeni Križ ne« spamet in pohujšanje. Sami vidimo in slišimo, kako se 1 mlačnemu svetu neumno zdi versko življenje, s kakšnim pomilovalnim posmehom gledajo na obisk sv. maše, prejemanje zakramentov, molitev; kako se pohujšujejo nad nedeljskim počitkom, nad težjimi božjimi zapo« vedmi, nad ukazi in navodili sv. Cerkve. Resnica je pa tudi to, da marsikdo, ki se med nami šte« je za dobrega kristjana, kar ne more toliko globoko prodreti v kr« ščansko miselnost, da bi prav razumel in udano prenesel od Boga dopuščeno ali poslano trpljenje, da bi se predal ljubezni do bliž« njega in pozabil nase, da bi bil toliko ponižen, da bi vsakega so« človeka višje cenil od sebe. Zato se moramo, če hočemo svoje kr« ■'ščanstvo poglobiti, znova in znova v tem utrjevati. Najgloblje pa nam to pride do srca ob živih Zgledih ljudi, ki so živeli^naše človeško življenje, prestajali naše težave in boje in končno zrna« gali. 0 sv. Janezu od Križa pripovedujejo življenjepisci, da je že kot devetletni otrok hotel s trpljenjem kazati Bogu in Mateji .božji posebno ljubezen. Gotovo je vsak dan tudi njemu prinesel pol« 110 težav. Med nami je tako, da se otroci in odrasli skušajo vsem težavam izogniti, če pa to ne gre, pa tarnamo in stokamo, godemo in se pritožujemo. Janez od Križa je v tem gledal le izredne prilike, ki mu jih nudi Bog, da mu more dokazati, da ga ima zares rad - ne le v^besedi - da mu more to tudi s tem dokazati, da kaj zanj potr« pi. Se s asa je na skrivaj iskal prilik. Posteljo si je naredil^ko« liko^ mogoče trdo. Potem je začel z izredno ljubeznijo do bližnje« ga. Šel je v neko zavetišče služit, kjer so oskrbovali bolnike brez sredstev. Z največjim veseljem in ljubeznijo^je delal najniž« ja in odvratna dela - pozabil je popolnoma nase, živel samo za Bo« ga. Kaj ima potem od življenja, s posmehom marsikdo vprasu« je? Dragi moj, ki se ti vzbudi tako vprašanje, ali si^že res kdaj pomislil, kaj to vprašanje vsebuje,? Kaj„ima-potem'od življenja? listo ima, za kar je življenje piu.jel* Življenje je prejel, da ga preživi za Boga in ne zase; če ga jo preživel za Boga ima vse,kar jo mogel‘dobiti od življenja. To je glavno. On je razumel vsak dan,pri vsakem delu, pri vsaki težavi pravi pomen življenja.- Vedel je, da ima vsaka mi« nuta, vsak dan, vsako delo, vsaka težava pomen in vrednost, če je usmerjeno vse to na Boga. Vedel je tud.., da ga pri tem ovira .člo« veško telo, ki hoče, da bi stregel le r. j emu, ^delal le za ^ njegov o srečo, zato je to telo spravil v popolno službo in pokorščino duhu. Zato si je odrekal spanje, se postil, bičal. Vedel je, da bo telo, če zmaga, njegov gospodar, da ga bo privezalo na zemljo in mu za« grnilo pogled na Boga in nebesa. Ali služba Bogu za nebesa, ali služba telesu za zemeljski raj t Tudi on je bil postavljen pred' to izbiro in izbral službo Bogu. Ge pa je hotel to vršiti praVj je vedel, da je treba nase, na svoje telo pozabiti popolnoma, če sto« ri le na pol, se je zavedal, da bo telo zmagalo. Kam smo se mi odločili? Tudi za Boga! Toda, ali mi dela« mo res vse za Boga, ali vsaj večino časa in dela posvetimo Bogu. Največkrat ne. Zakaj? Zato, ker je bila naša odločitev taka, da Štev. 47.,Leto III, 4 21.november 1948. se tudi telesu godi dobro. To u godi dobro, bo zavladalo nad kolikor hočemo, služba sreči hočemo služiti Bogu, obenem pa, da pa^jo no združi 3 ivo. Kor če se tele dušo in nam zaprlo pogled v nebo. . Resnica je, pa naj se je branimo, Bogu.zahteva, da pozabimo nase, na telo, da se, .odrečemo zemlji, da potem lahko svobodno zares popolnoma služimo tako zares svoji pravi sreči, ki je bomo pa deležni šele pri v nebesih. ' posmeh sveta nas bo Skozi trpljenje in solze bomo da-tako življenje nima pomena no tako življenje doseže svoj na in Bogu spremljal, bredli in ; , Kristjan ne le posmeh, tudi napadi, se trudili. Svetu se zdi, pa ve, da prav tako in cdi= pravi namen. K temusmo ustvarjeni - če toga_ne dosežemo, potem šele smo vredni posmeha in pomilovanja. Svet, ki živi za zemljo .in telo, bo nekoč moral priznati: 0 mi ne= spametni. Kristjan pa,bo blagroval vsako uro težav in trpljenja, vsako najmanjšo solzo, ki j o...., je potočil za Boga in svojo dušo. gorje. tus * 1 je (Nadaljevanje) Pij XII. pa gleda na to še z drugimi očmi. Pred seboj vidi zmu= ceno človeštvo, ki ga je odpad od Kri¬ stusa in Cerkve pogreznil v strašno V okrožnici "summi Pontifica = zapisal: "Končni namen cer= kvenega poslanstva je ta, da uresniči tu na zemlji božji načrt, "Da v Kristu= su podredi eni glavi vse, kar je v ne= besih in kar je na zemlji" (Ef 10 ), Tomu se Cerkev nikdar ne moro odreči} kaj šele danes, ko se zdi njeno delo potrebnejše kot kdaj koli prej. Saj uči žalostna izkušnja, da samo zuna= nja sredstva, sami človeški napori in politični ukrepi ne morejo uspešno u= blažiti zla, ki tare človeštvo." Zato se mu zdi predvsem potrebno misijon= stvo. Ko je govoril 30. aprila 1939« vrhovnemu vodstvu vseh papeških mis.i= jonskih družb, je med drugimi dejal: "Največjega pomena je, da se v p-osa= možnih narodih ustanovi Cerkev in v njih sredi oskrbe domači služabniki svetišča,... Posvetite se torej še na¬ dalje z vsemi močmi misijonskemu delu in prav zdaj, ko je nevarnost, da lju= bežen na svetu omrzne, "ker je resni= ca med človeškimi otroki otemnela". (Ps.11 21) Pokažite s svojim zgledom, da zemskl prebivalci niso zato tu, da bi se polni zavisti v bratski moriji končevali, ampak da bi se sledeč kli= cu večnega, zveličanja združili v sve= ti zvezi z Bogom in med eboj." (Nadaljevanje) Ksaverija JEREBIČ in s. Martina DR0PENTK 7 Od številnih za ini= sij one odločenih slovenje= bistriških sester, ki imajo svojo misijonsko postojanko in bolnico v misijonu Coa= tung na.Kitajskem, sta po dolgem čakanju in iskanju dokumentov, .končno odleteli na Kitajsko na pomoč svojim - preobremenjenim sestram v : Coatungu s, Ksaverija Joro= bič in s, Martina Drofenik, prva rojena 1 . 1908 . v Oran= cih, druga pa leta 1917 « v Štepcu. Odleteli sta iz Pran cije v letu 1948. najprej v Kunming, potem pa naprej (a ne več z letalom) v Coa= tung, kjer so jima priredi= li slovesen sprejem, o kate= rem poroča g. Prebil v enem svojih zadnjih pisem.Saj so ju. pa tudi dolgo pričakova= li. Zdaj upajo, da, ko ja pot utrta, pride še več slo= venskih sester tjakaj. Pred= vsem si pa žele slovenskega zdravnika,ki ga po msgr.Ke= recu prosijo že dve loti - in ne zaman. Kajti: prvi slovenski misijonski Štev. 47.,Leto III. - 5 - 21. noverebor 1948» Tako misijonsko poslanstvo ni nujna d-olznost Cerkve samo zato, ker je pač katoliška po svojem znača= ju, ampak je tudi časovna naloga. Svet klice na pomoč ’re = edinole katoliška m ki s tem de pa zdravnik , je z vatikanskimi papirji in kitajskim vizumom v žepu le odpotoval koncem meseca maja iz Buenos Airesa z ladjo Ruys naravnost v San* gaj, odkoder odleti potem v Kunming in od tare na cilj, v misijonsko bolnico, katere šef bo in poleg katere ga žo čaka lepa vila... Dr. Janež, ki je znan zdravnik, zlasti specijalist za kirurgijo, bo misijonu v silno korist ne le s svojim zdravniškim delom, ampak tudi kot nad vse blag človek, ki bo Kitajcem pred¬ vsem v dejanju pokazal krščan¬ sko ljubezen do bližnjega, tudi v junaški.meri, kot jo je kazal že v ljubljanski javni bolnici pri številnih dolgotrajnih nočnih opera* cijah in prav tako v begunstvu kot taboriščni in delavski zdravnik v avstrijskih kampih in na znanem Barrio Peron v Argentini... ■ + -f* Tako smo kratko' in nepopolno označili to prelepo in pestro skupino novih misijonarjev in misijonark, ki so iz našega begunstva razpada šitelja, Cerkev, Iz tega še bolj lahko razu= memo, zakaj diha iz načrtov, navodil, smernic, opominov in prošnja svete Cerkve naravnost "sveti nemir*’. Pred seboj gleda veliki cilj, ko se bodo vsi narodi v njenem objemu združili in začeli živeti boljšo in ;o bodočnost. (Konec) je gotovo o teh na= nskim misi= odšli v misijone, večinoma na Kitajsko. Kot rečeno, jih odšlo še več, zlasti še nekaj salezijancev. Ko prejmemo tančnejša poročila, jih bomo prav tako predstavili slov* jonskim prijateljem. 13.novih misijonar jev, tore j: 5 duhovnikov, 4 bratje, 1 bo goslovec, 2 sestri in 1 zdravnik, 6d tega 7 lazaristov,,,. lŽ_noyih_slovenskih _aT)Ostoloy_Kristusovih_ t Cerkve ! v -—BO p bl/OZI hTOUG-TjA.-— _Od_beduina do_preroka_._ Med tem, ko je Cerkev vse storila, da razširi Kristusov nauk pri germanskih rodovih, se je na vzhodu v arabski puščavi po* javil krut in mogočen sovražnik Križa -mo h a m e d a n i z e a • Pripovedka nam sporoča o sledečem dogodku: Nekega dne je- prispel v palačo vzhodnorimskega cesarja v Bizancu (Carigrad) Ara= boe, divjega i zgled a.'in zahteval, . da ga takoj pustijo pred cesarja'. Horaklija, da mu ima izročiti vazno pismo. Cesar sprejme pismo,ka* £ torega mu jo pisal nepoznani puščavski beduin po imenu Mohamed, v k katerem je bila zahteva, da cesar takoj zapusti krščansko vero in da mora priznati "islam". Cesar je pismo raztrgal in sela dal biča= ti. To se je zgcilo 1. 628. - Deset let pozneje pa je armada tega pustolovskega beduina imela polovico bizantinskega cesarstva zase¬ denega in končno je nad Kristusovim grobom zavihrala zelena islam* ska zastava« Malo puščavsko mesto Meka, kjer je bilo omenjeno pismo pisano - je postalo čez 10 let središče muslimanskega sveta, kate= ro se je raztezalo nič manj kot od Gibraltarja do Himalaje. Na tej pripovedki je prav gotovo resnično to, da je bila pri tem verskem pokretu velikega pomena vojna organizacija, katero JStev, .4?.,Loto III. ~ 6 _ 21. november 1948,' je "prerok" Mohamed poleg svoje zastave nove vere divjim plemenom Arabije predpisal in s katero je skoraj mahoma zavzel severno Afri= ko, Španijo in otoke Sredozemskega morja. Ves ta vpad bi tedaj do= bro izvežbana armada pač mogla ustaviti, toda, ker ni bilo resnega protivnika, so fanatičnost islamovih bojevnikov ter razne verske zmede, olajšale osvojevanje dežel. Borbenost mohamedancev pa ni iz¬ virala toliko iz verskega, kot iz političnega in gospodarsko-ropar= skega ozira. 0 življenju, načrtih, bojih in uspehih "preroka" Mohameda, ve= mo iz arabskih poročil naslednje: Mohamed se^je rodil 1, 570 v Meki. Svojo mladost je p£e= živeljv revščini in žalosti. Bil je zamišljen človek, samsvoj in sanjač (fanatik), poleg tega pa zelo nadarjen. Vse-to ga je prived= lo do razmišljanja^o svojem življenju in življenju rojakov, Tedaj je bilo v Arabiji že precej kristjanov in tudi večje število Judov. Pri obojih je zvedel o svetem pismu starega in novega zakona in vse to je temeljito premišljal. Arabci niso imeli svetih knjig in jim je bilo božje razodetje neznano. Mohamed je bil prepričan, da se bli= ža konec sveta in da bo temu koncu sledila božja sodba. Mučile so ga misli, kaj bo z Arabijo in z Arabci tedaj, sodbi ušli vsi oni, ki se jim je Bog razodel, imeli nobenega preroka, se je smatral Mohamed on določen za arabskega preroka in da sestavi ran". slanstvu Menil je, da bodo tej Ker Arabci še niso za poklicanega, da je sveto pisanje - "ko= Zaradi nekega privida, ki ga je imel, je bil o tem svojem po= trdno prepričan. Okoli 1, 610«, ko-je bil mislimi stopil v javnost. Do tedaj in poslovodja bogate vdove Kadidže gova žena. Bil je zelo podjeten trgovec in bi to tudi ostal, prišlo nadenj "poslanstvo" in razodetje korana. Ta razodetja 40 let star, je s temi svojimi je bil gonjač kamel - beduin katera je pozneje postala nje- da ni mu je, £0 n j egovi izjavi, razodel nadangel Gabriel. V tistih arabskih no= ceh, da ga je nadangel Gabrijel obiskoval, ga dvignil v zamaknjenje in mu narekoval "novo vero". Kar si je ob takih prilikah izmislil, je potem pridigal kot razodetje. Tako je postal "islam* izvrševalec božje volje. "K a a b a ". Glavni kraj Mohamedovih pridig-je bil ob "Kaabi" - belem kamnu očaka Abrahama v Mehki", ki je bil svetinja vsakega Arabca.Vsi beduini so bili uverjeni, da kdor poljubi kamen "Kaaba" more brez skrbi stopiti pred vsemogočnega Boga, ker je vse grehe ob poljubu prevzel kamen. Neprenehoma so prihajale velike karavane iz vseh delov arabske zemlje v Mekko, tam poljubovale kamen in se tako os proščale grehov. Grehi pa so bili tako veliki, da je kamen počrnel. Kar je Mohamed razlagal, ni bilo nič v zvezi s Kaabo in bali so se, da bo njegov nauk odpravil svetost kraja in 1 razbil do= bro cvetočo trgovino. Uspeh’Mohamedov je bil v njegovem rojstnem kraju kaj pičel, kajti po 3 letih pridigovanja ni imel niti 20 privržencev. Zato sklene, da se preseli (622. 1.) v Medino. To pa ni bil beg, kar pomeni beseda "Hedžra", ampak redna selitev. * Do tedaj Mohamed v -svojem nauku ni imel ničesar proti kr= ščanstvu in Judom. - Tudi so se Arabci pri molitvi še vedno z obra= zom obračali proti Jeruzalemu - domovini dveh velikih ver. Po pre= selitvi v Medino pa je postalo drugače. Tam bivajoči Judje so ga zasmehovali in odklonili, kar je v Mohamedu vzbudilo velikansko mržnjo proti Judovstvu in ni miroval preje, da so bili vsi Judje iz otev, 4?.»Leto III - 7 - 21. november 1948* Medine izgnani. - Njegov drugi cilj - osvojitev svetišča v Mekki, jo dosegel’ šele po več neuspehih 1. 630. Od tega časa dalje jo bil neomejeni gospodar Mekke in kamen Kaaba je postal središče njegove« ga liauka. S tem je bila pa tudi prekinjena zveza s krščanstvom. Ostanek svojega življenja je porabil v dosego nadvlade nad celim arabskim plemenom, kar je delal na svojski način. v (Nadaljevanje) "Takoj jutri jo prinesem. Še imenitnejša stvar kot svet je pa človek in po človeku moremo še bolj spoznati imenitnost nje« govega stvarnika. Kdo bi si upal trditi, da človek ni pametno bit« je. Kaj vse je^že izumil človeški razum. Vsak dan pa beremo o no« vih iznajdbah človeškega duha. Ce je že človek tako imeniten, kako mora biti šele imeniten tisti, ki je človeka ustvaril." ~ Tako se je razvijal prvi razgovor med gospodom kuratom in Harambegovičem. Gospod kurat je pričel z razlago o Bogu. Sredi tega pogovora pa ga nepričakovano prekine ; Harambegovič in pravi* "Gospod kurat, oprostite moji nadležnosti, če Vas vpra= šam, kdaj boste pričeli s poukom o vaši katoliški veri, ker želim prejeti sveti krst in sprejeti vašo vero?" "Gospod Harambegovič, ta pouk se vrši že ves čas najine« ga razgovora. Razgovor o uri sem porabil zato, da bi Vam dokazal, da se nobena stvar ne naredi sama in da je tudi svet in človeka nekdo ustvaril. In temu stvarniku pravimo mi katoličani Bog. Z vero v Boga se začenja naša vera. Kdor spozna to resnico, bo druge z me« lo ponižnosti lahko sprejel in doumel." "Mislil sem., da je najin razgovor samo neko razglabljanj } do katerega sva le slučajno prišla in katerega vzrok je bila ura. Sedaj vidim, kako spretno in neprisiljeno ste mi povedali in doka« zali prvo resnico vaše vere - resnico o Bogu." Gospod kurat je vstal. "Za/danes naj zadostuje, jutri bova pa nadaljevala.Samo prošnjo imam še do vas, gospod Harambegovič. Ko boste sedaj razmiš¬ ljali in razpravljali o tem, kar sva danes govorila, se Vam bodo po¬ rodila razna vprašanja in razni dvomi. Vse., kar ne boste vedeli in kar Vam bo nejasno, me pri naslednjem obisku vprašajte. Ničesar Vam ne sme biti nejasno, vse morate razumeti in doumeti, da boste do« življali vso veličino naše vere." "Zelo sem Vam hvaležen za Vaš trud", je dejal Harambego« vič in podal gospodu kuratu roko. Sulejman Harambegovič je sprejemal besede gospoda kurata, kakor sprejema dobra zemlja kleno zrno*, ki ga je vanjo posejal kmet. To seme je takoj vzklilo in pognalo prvo zelenje. Tudi Janko Ahačič je božjo besedo sprejemal, toda ne ta« ko kot Harambegovič. Bil je podoben človeku, ki je svoj talent za« kopal. Vse, kar je slišal, je sicer premišljeval, toda to premišlje« vanje ni rodilo sadu. Kmalu po odhodu gospoda kurata je prišla sestra Valentina. Takoj se je pričel razgovor o kuratovem obisku. Iz tega razgovora je sestra Valentina spoznala, da Harambegovič z veseljem sprejema resnice, ki mu jih razlaga kurat. Janko je pazno sledil pogovoru, toda ni dejg.1 ničesar. Ko je pa sestra -že hotela oditi, je deja.1* _ "Čudim se Vam, gospod Harambegovič, da hočete prestopiti v našo vero. Prvič inteligentu vera in vse, kar je v zvezi z njo, Štev. 47.,Leto III. 21. november 1948, 8 - sploh ni potrebno, ker inteligent ve, kaj sme in kaj ne sme. Vera : je samo za'*preprostega človeka, ki nima razsodnosti in brzda nje= gove strasti s pravljico o hudiču in peklu. Drugič je pavseeno,ka= tero vero priznavaš,.saj so vse vere enako dobre." Po teh besedah je sestra Valentina odšla. Klicala jo je dolžnost in ni imela časa, da bi Janku odgovarjala in ga zavrnila, je pa^to tudi raje prepustila gospodu kuratu. Ta Jankova izjava jo jo močno užalostila. Njena velika želja je bila, da bi Janko odšol zdrav iz zavoda. Želela je, da bi mu Bog vrnil telesno zdravje, šj bolj pa^si je želela, da bi poleg telesnega zdravja odnesel iz Gol« nika močno živo in trdno vero. V ta namen je darovala vse svoje no* všečnosti, ki jih je doživljala vsak dan in pridejala^še mnoge svo« je molitve. Vse to je darovala za oba: za Harambegoviča in za Janka Ahačiča. Harambegovič je vse milosti z veseljem in s pridom spre« jemal, Janko pa jih dosledno zamotaval. v Sestra Valentina je s poznala, da bo treba za tega člove= ka kaj več storiti. Samo vsakdanje žrtve, ki jih je darovala Bogu za ti dve^duši, ne zadoščajo. Premisijevala je, kaj bi Bogu ponu« dila kot žrtev za rešitev tega človeka, ki se je tako dosledno upiral milosti. Molila je, da bi jo Bog razsvetlil in ji dal veliko moči, da bi mogla svoje žrtve res dosledno in junaško prenašati. V-molitvi in premišljevanju je vedno bolj jasno spoznava= la, zakaj jo Bog vodi po poti, mi jo hodi in kaj Bog želi od nje« Ali ni Bog združil njene življenjske poti s Harambegovičem in Aha« Čičem zato, da bi jima ona pomagala najti pot do Njega? Ali je še kaka vzvišenejša naloga na svetu, kakor voditi in pripeljati kakega človeka k Bogu? Ali ni tudi Kristus prišel na svet zato, da bi ga re li in pripeljal nazaj k Bogu? Da, tako je. To. je sedaj jasno spoznala. Odzvala se je klicu, hotela se je žrtvovati in tudi ona sama nekoliko doprinesti k veliki žrtvi, ki jo je opravil in daro« valsam Sin božji za ubogega človeka. Vesela, srečna in zadovoljna tudi zato, ker je spoznala svojo življenjsko pot: rešiti in pri« vesti k Bogu Harambegoviča in Janka Ahačiča. Premišljevala je samo še, kaj bi dala Bogu za rešitev teh dveh duš? In kaj je imela? Od vsega, kar ji je od posvetnega še ostalo, je bilo samo še petje, v katerega je položila vse in pa njeno lastno življenje. Človek pa more dati samo to, kar ima. Ali naj se odpove petju? Bala se je te misli in se ni mogla kar na hitro odločiti. Edino to ji je. še ostalo od vsega posvetnega. Petje in igranje na harmonij ali na orgije. To je bil zanjo tisti košček sveta, ki ji je še ostal od vsega posvetnega. Igrala in pela je, kadar je bila vesela, igrala in pela je, kadar je bila žalostna, kadar so prišle težave, kadar je hotela Bogu še posebno služiti. Edino petje je bi« lo še, ki jo je vezalo s svetom, in sedaj naj ga pusti, opusti za vedno? .. Ni se mogla odločiti, toda vedela je, da se bo odločila za to, da pusti pepje, da reši Harambegoviča in Ahačiča. Prvi korak k tej odločitvi je bila prošnja, ki jo je pred« ložila sesiri prednici, -da naj jo razreši dolžnosti organistinje in pevke. Sestra prednica se je tej prošnji zelo začudila. "Sestra Valentina, ali smem vedeti, zakaj se želite odpo« vodati Službi organistinje in‘'zakaj hočete dati slovo petju? Kakor vem, je bilo petje vaše življenje." "Res je, kar prebite, sestra prednica in zelo težko vam odgovorim na to vprašanje. Za to seru se odločila po vsestranskem razmišljanju.So časi, ko človek s petjem.časti Boga,nastopijo'pa tu= di časi,ko človek še bolj časti Boga,ako se zaradi Njega petju od« pove. Zaupam vam, sestra, samo to,da se od svojega življenja ne bom ločila težje,kot se sedaj poslavljam od petja." (Dalje prihodnjič). Izdaja pisarna narodnega delegata papeške misije v Tristachu pri Lienzu,