Leto VI. - 18 VOCF.RO DE LA CULTURA E SL O VEN A 30.9.1959
KONCERT
A. Kralj in Finkovih
Letošnji glasbeni večer je oprt predvsem na ustvarjalce zadnjega tričetrt stoletja: impresioniste, nove romantike in novejše. Vokalni del bo prinesel razen tega še enega Gallusa —našemu občinstvu na splošno neznanega— in romantika Schuberta in Schumanna. Glede narodnostne pripadnosti avtorjev je klavirski del raizen izakljužne točke romanski: dva Španca, en Francoz in en Argentinec, medtem ko pripadajo avtorji vokalnega dela sorazmerno slovanski, romanski in germanski Skupini.
Gdč. Ančica Kralj je izbrala za ta nastop glasbeno in tehnično zahtevne in zanimive skladbe. Španski ples št. 5 (andantino quasi alle-gretto - andante - andantino) (Enrique Granados) dobro predstavlja avtorja, ki velja za enega najboljših predstavnikov španske duše: neukrotljiv ritem, sočna harmonija in čutno krepka melodika.
Iz slavne suite “Iberia” je skladba “Asturias” (allegro - piu lento - allegro) Granadosovega vrstnika Isaaca Albeniza, Lisztovega učenca. Značilnosti te glasbe so v glavnem iste kot v prejšnji, le da je tu močnejša težnja po osebni noti in po virtuoznosti.
Argentinske folklore se poslužuje Alberto E. Ginastera in dosega močne učinke, ko druži primitivnost pettonskih melodij , sinkopirani ritem in moderno harmonično obdelavo. Tak je tudi Ples ljubke deklice (dolcemente espressivo) iz zbirke Argentinskih plesov za klavir.
V skupini “Estampes” (Podobe) imipredionističnega mojstra Clauda Debussyja je slika Vrtovi v dežju (net et vif) ena najbolj znamenitih, pa tudi pianistično najtežih. Dovršenost slikanja z muzikalnimi sredstvi ne izključuje ipiii Debussyju globoke vsebine.
Preludij št. 2, op. 3 v cis-molu Sergija Rahmaninova je pač iz kompozicij za klavir solo tega velikega koncertista najbolj priljubljena, vendar ni izgubila svežine in sile.
Kvartet Finkovih bo začel z Jakoba Petelina-Gallusa skladbo Molitev v smrtni stiski (a cappella). Tudi pri tej skladbi je občudovanja vredno, kako zna Gallus razkriti dušne utripe, ne da bi razbil strogi stil svoje dolbe. Skladba je napisana iza štiri enake glasove; na drugačno zasedbo jo je priredil A. Geržinič.	(Dalje na 4. str.)
SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA
D&seti kulturni večer bo v petek dne 9. oktobra 1959 ob 19.30 v dvorani Slovenske hiše, Ramon Falcon 4158.
Predaval bo Milan Volovšek
■PABLO PICASSO
Prireditev je v okviru Likovnega odseka in bodo prevadanje spremljale slike.
Enajsti kulturni večer iho v soboto dne 10. oktobra ob 21. uri v dvorani katoliške univerze (Instituto Superior de Cultura Re-ligiosa) Rodriguez Pena 1054, Capital.
Glasbeni odsek
KONCERT
(program objavljamo na drugi strani)
Vstopnina.; 40, 30, 20 pesov; vstopnice na razpolago v Dušno-pastirski pisarni Ramon Falcon in pol ure pred začetkom koncerta pred dvorano.
“Nekateri se boje padca v banalnost; strah jih je, dahi bili preprosti, da ne bi zre-volueionirali sveta z vsakim novim delom. Obsedenost s stalno revolucijo je zanimiva obsedenost. Neprestano prenavljanje bi kmalu dovedlo do izčrpanja glasbene snovi. Vedno se spominjam tega stavka velikega Faure-ja: “Ne prizadevajmo si, da bi pokazali genij v vsakem taktu!” Vendar — on ga je imel!”
Arthur Honegger
v knjigi
“Jaz sem komponist”.
“Godcev imamo dovolj, duhov malo. .. Tudi talent še ni vse; če ga nosi po svetu majhna duša, ki nam nima ničesar novega povedati, če ga nosi človek brez znanja in šolanega okusa, bo zakopan i talent, da od njega ne bo nobene koristi.”
Stanko Vurnik
(Uvodni članek v revijo
“Nova muzika”, 1928)
Tiska se: DANTE
BOŽANSKA KOMEDIJA: PEKEL Prevedel Tine Debeljak
OPOZARJAMO
Opozorjamo, da se začne
KONCERT A. Kralj in Finkovih
točno ob 21. uri dne 10. oktobra in najbližji dohod je ali na podzemsko postajo Callao na vogelu Cordoba ali pa z vozili na ogel Callao y Santa Fe.
Sdbota 24. okt. in nedelja 25. okt. Gledališki odsek
Paul Claudel:
MARIJINO OZNANJENJE Režija: Nikolaj Jeločnik. Oprema: arh. M. Filete.
TARIFA REDUCIDA Concesion 6228
Recrstro Nactonal tke 1* Propiedad Intelectuai N® 624770
SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA
ebi*a=i
m
KONCERT
Buenos Aires, 10. oktobra 1959 o'b 21 h.
I.	del
E.	GRANADOS, Danza espanola N? 5
(Playera - Andaluza)
I.	ALBENIZ, Asturias (Leyenda)
A. E. GINASTEiRA, Danza de la moža donosa C. A. DEBUSSV, Jardins sous la pluie S. RAHMANINOV, Preludij, -op. 3 N? 2 Izvaja na klavirju ANČICA KRALJ
II.	del
J.	PETELIN-GALLUS, Gebet in Todesnot A. GERŽINIČ, Cest brezupna slast
Izvaja kvartet FINKOVIH
F.	SCHUBERT, Wohin?
C. A. DEBUSSV, Les cloches C. A. DEBUSSV, Romance A. GERŽINIČ, Jesenska pesem
Samospevi, BOŽIDAR FINK
R. SCHUMANN, Triolet R. SCHUMANN, Absence
G.	C. PARIBENI, Tenzone di fontane E. ADAMIČ, Na Jurjevo
Tercet sester FINKOVIH
Lepo je pomlad (narodne v priredbi A. Ger-žiniča)
Kvartet FINKOVIH Pri klavirju ALOJZIJ GERŽINIČ
nosi vseeri
abserja
VODEB V GLASBI
d
Na oktobrskem koncertu se bosta prvič izvajali dve Vo- ^ debovi pesmi: cikel “Cest brezupna slast” za vokalni kvartet, trio in solo s klavirjem in “Jesenska pesem” za bariton solo.
Cest brezupna slast. Klavirski uvod (e-mol) —ailegretto con moto— uvede glavni motiv cele kompozicije: akord d-f-as-c in njegove konbinacije. Nervozno razgibano razpoloženje pade v te- | man molov akord. Od tu se dvigne v kvartetu prikaz tuje pokra- ' jine: oljke, pomaranče, morje, nebo — dn sredi tega naši šotori. ^ Nato: odhajanje. Klavir vztraja na enem tonu, obenj polagajo 1 glasovi svoje akorde. Končajo a cappella v dolgih četverozvokih. ' Premor. V otožnem andante zaključi solist (njegova linija pada, dokler ne koraka po globokem e-ju): “...in meni so ostale le stopinje ko črne rane v mehkem belem produ.” Na nizki c-mo-lov končni akord postavi klavir visok es-durov trozvok — nejasno prelivanje občutij je značilno za ves cikel.
Prvi del druge pesmi je ena sama zračna lepota (ailegretto grazioso). Ženski trio podoživlja jadranje oblakov, sončni smeh, ' nagajivi veter. Polni akordi se v naglem teku prelivajo iz meh- j kega as-dura v sveži c-dur, svetli b-dur, igrajoči se e-dur in preprosto veseli f-dur, dokler se melodija ne zgosti v čustveno prepojeni es-dur; spomin na. cvetno nedeljo doma jo h koncu vzboči po ljudskem načinu. Na ta najsvetlejši del pesnitve sledi kontrast (andante mesto) — solistova izpoved ob skopi spremljavi klavirja: “Jaz pa na srcu pestujem limonov grenki cvet.”
To zadnje ponove vsi štirje glasovi v dvakrat počasnejšem tem- ; pu, .sopran in bais v oktavah, medtem ko se v sredini gnetejo j disonance. V sklepnem akordu zdrsne drugi sopran za pol tona : niže: kratek durov trozvok se .sprevrže v molovega. Enako v klavirski iz&ključni igri.
Prvi del tretje pesmi obvladuje ritem “težke krvi črnega asfalta”; skozi vso to pesem se v spremljavi od časa do časa. pojavljajo rahlo spremenjeni padajoči toni osnovnega akorda | (d-c-b-as). Intenzitetni višek je v trikratnem vzkliku: cesta - j
_______________________________9
Deveti kulturni večer je bil v petek 25. septembra in je predaval dr. Tine Debeljak o Delu Slov. kult. akcije v okviru slovenske zamejske književnosti. Prireditev je bila v okviru Literarnega odseka, in jo je vodil Ruda Jurčec.
Slovenska literarna zgodovina bo morala obravnavati slovensko emigracijo in zamejsko književnost po letu 1945. Zamejska je zajela knjižno delovanje v slovenskih središčih Koroške in Primorske, emigracijska pa se je začela uveljavljati najprej v begunskih zatočiščih v Avstriji in Italiji, potem pa se je začela organizirati po raznih središčih, kjer so se ustavljale kolonije slovenskih beguncev po obeh Amerikah, Kanadi in v Avstraliji. Predavatelj je zajel razvoj daleč nazaj in sicer na začetke našega stoletja in orisal okvir duhovnosti, v katerem se je naša književnost oblikovala.. Podal je sliko gibanj po prvi svetovni vojni in vsebino misli in idej, ki so prevevale literaturo do izbruha druge svetovne vojne. Ko je podajal pregled nastopa in delovanja emigracijskih književnikov po 1. 1945. je nakazal razsežnost in različnost ustvarjanja. Opozoril je na stalnico razvoja, ko je književnost stremela zlasti v afirmacijo duhovnosti in celo mistike.
Sledila je- debata, ki je skušala opozoriti na silnice, ki skušajo ta razvoj še poudariti in ga spraviti v pravo smer res umetnostnega ustvarjanja in oblikovanja.
— Slavistika na ljubljanski univerzi preživlja hude čase. V manj ko desetih letih je izgubila dva največja stebra, prof. Ramovša in prof. Nahtigala (slednji je bil sicer že nekaj let upokojen). Zaradi afere s svojo v nemščini napisano zgodovino slovenskega slovstva je moral zapustiti univerzo dr. A. Slodnjak in univerza je ostala brez profesorja za slovensko književnost. Govori se, da se izelo majejo tla pod nogami tudi prof. dr. Marji Borštnikovi, ki je vodila Institut za slovansko filologijo, dočmi predava dr. Tine Logar zgodovino slovenskega jezika. Ta' dva sta edina, ki sta ostala za slovenistiko na slovenski univerzi, dočim ima nasprotno ljubljanska univerza kvalificiranega predavatelja Iza hr-vatsko in srbsko književnost prof. dr. Štamparja, zgodovino srbohr-vatakega jezika predava .prof. Jurančič, prof. Kalenič pa podaja modemi srbohrvatski jezik. Seveda nima nikdo nič proti temu, ker so dobro zasedene stolice vsem univerzam v odliko, vendar se je
zgodilo, da je slovenska univerza | ostala bi’ez profesorja za sloven- j sko književnost; še usodnejše pa je dejstvo, da kandidatov za slovenistiko ni, ker je število prom ovirane e v padlo in v izadnjih letih ni j bilo absolventa, ki bi priglasil tez« j s področja slovenske književne zgodovine. Sicer se pa baje napoveduje nova afera: pri SM izid’’ j kmalu nov zvezek Zgodovine slovenskega slovstva, ki sta ga napisala dr. A. Slodnjak in dr. Lin0 Legiša. Prvi je obdelal obdobje ro mantike, drugi pa dobo realizma-Pravijo, da je razlaga romantik« | talca, da bo vihar pri komunistih : hujši kot je hiil pri izidu knjig® j v Berlinu; vse to vedo povedal1 | nekatera poročila iz Ljubljane.
— Cirilmetodijški duhovniki | Sloveniji so proslavili svojo deset' | letnico s kulturno prireditvijo 'f j ljubljanskem Mestnem gledališču-Društveni pevski zbor je zap®1 slovenske pesmi, med drugim kaU' i tato Samotni hrast po besedilu Alojzija Kocjančiča in na Mu
kronike
9
'^ta - cesta, kar v slogu bel canta poje nato solist o mladostih iluzijah, široko izpeljana pevska črta se razbije v treh za hol tona oddaljenih si polovinkah (“Zdaj je moč”), ki se jim z Asonanco priključijo tri polovinke inštrumenta. Sledi resigna-ija (“Na cestnem robu šemi. .. in vdano čakam-..”) Vse se ignbi v skrajne globine.
i Četrti del (allegro agitato) uvaja pospešena in pojačena va-1 Racija uvoda v privfi del. Besedilo je skrčeno ne sedem besed, sWri od teh enozložnih. V prvih štirih (“In še me mami”) se Oprezajo glasovi v nekakem fugatu tonov, ki sestavljajo glavni [ Jbotiv. “Cest” spomni s padcem v oktavi na vzklike prejšnjega c*6la. V “brezupna” gredo glasovi unisono, pa se v poslednji be-■'erj- (“.^ast”) spet raizdvcje v utripajoč akord osnovnih tonov. Zaključek je zdaj obraten kot pri 2. pesmi: sopran in alt se v Ptv1: dobi končnega akorda vzdigneta le na malo terco, a se v 'irugi dobi utrdita na veliki — zmagal je c-dur. Pač pa se v bedečih taktih klavirja spet 'zmešata durov trozvok tonike in ^olov trozvok 6. stopnje.
V “Jesenski pesmi” (e-dur) se poglavitna, melodija pojavi že v Začetnih taktih klavirja nad razpoloženimi polnimi akordi v šest-^jstinkah (“zlata roka jeseni”, “luč ko medica”, “dozorele aj-6 )■ Razpoloženje se zaključi z značilnim, potem še večkrat po-n°vljenim skokom na terco nad toniko (cis [ali disj-gis). Po f6citativnem vmesnem delu (“truden, težak, preoran”) se povrne ja£položenje jesenske bogate krasote. Vanj vsekajo (nad tremo-0(11 v basu in tročimi se postopi v desni roki) veliki intervali glista: “In miislim: — Kako je minilo! — Poletje, mladost, bo-®cina.” Po teh krikih je možno le vdano spoznanje o minljivosti
Zdaj bo ocvela še luč-., mimo bo umrla...”) Spreminjajoče harmonije klavirja vodijo k povzemu začetne melodije. Edini resnikov sobesednik je ostalo lastno srce. Jesenski zvoki se iz-^he v nebo.
A. G.
VoVo glasb0. Zbor vodi Ivan Pre-M-)c. Društvo izdaja revijo Nova ljubljansko kem. glasilo Delo piše ob tej priliki, da se zlasti ^ia.iši duhovniki upirajo pristopiti V čustvo.
Umrl je v Ljubljani sloven-1 pesnik Pavel Golia. Rodil se je clr 1887 in je bil dolga leta Sttiaturg in pozneje tudi ravna-1 Dubljanske Drame. Napisal je . Io vrsto mladinskih iger, ki so . ele velik uspeh. Kot osebni pri-Izidorja Cankarja je 1. 1937 jw^Pal kot delegat slovenskega V klubi, slovenske književnike j.” kongresu ,PEN-a v Buenos Ai-6yu> kjer je bil tedaj Cankar ju-°s'OVaniski poslanik.
ameriškimi založniki na-v ^ zanimanje za spise politične Ms'1 ne" ^arry Truman je že na-d . Prvo knjigo spominov in se-Pripravlja nadaljevanje. Revi-VI	zanimajo za objavo v iz-
'kih, vendar (zahteva Truman vsako cbjavo honorar 150i.000
dolarjev. -— Predsednik Eisenho-ver je dosedaj prejel za svojo knjigo “Crusade in Europe” (spomini na drugo svetovno vojno) nad en milijon dolarjev. — Bivšemu predsedniku angleške vlade Anthonyju Edenu ponujajo 300.000 dolarjev honorarja, če dovoli natisk dveh desetin njegove prihodnje knjige v Združenih državah. Za Churchillom je bil Eden od 1. 1935-1958 najvidnejši član angleških vlad.
— Na filmskem festivalu v Benetkah so predvajali tudi jugoslovanski film Vlak brez voznega re-, da, kritika pa piše, da je ostal neopažen. Na festivalu v Pulju je film dobil posebno nagrado.
V Tokiu je izšel zadnji zvezek Katoliške enciklopedije. Delo je izdala katoliška univerza Sofija ip obsega pet zvezkov. V celoti je bilo zdaj zaključeno po 25 letih. Pobudo za izid je dal pokojni papež Pij XII. Enciklopedija ima že zdaj izreden vpliv na Japonskem in po vsej Aziji.
— Sedmi slovenski socialni dan (prireja jih Družabna pravda) je bil v nedeljo 13. Septembra. Študij je bil posvečen problemu žene v sodobnem svetu. Predavali sb univ. prof. dr. Ignacij Lenček (“Krščansko pojmovanje poslanstva žene), Anica Kraljeva (“Žena v sodobnem družabnem življenju”) in Marjana Marnova (“Poslanstvo žene in matere v izseljenstvu”). Udeležba je bila odlična in je bil prav ta socialni dan med najbolj uspelimi, kar smo jih imeli v Argentini.
DAROVALI SO
JUBILEJNO NAROČNINO za peti letnik so plačali: čč. gg. Guštin Jože (800.— pesov); Jakop Fr., San Nicolas (800,— pesov); Zmet VI., San Nicolas (800.— pesov); dr Ing. Lenček (800.— pesov in 347.—■ pesov v tiskovni sklad).
Za GLAS (tiskovni sklad): Rev. Dolšina St. USA 5 dolarjev; č. g. Gosar 100.— pesov; g. Milkovič, Buenos Aires 100.— pesov; Humar Val., Dunaj 7.60 dolarjev.
Za MEDDOBJE (tiskovni sklad): ga. Šoukal Čikago 7 dolarjev.
Vsem: iskrena hvala!
odmevi
— “Katoliški glas” (z dne 14. maja 1959) je prinesel daljše poročilo o 3. številki Med-dobja in pravi med drugim: “Meddobje je danes najboljša kulturnoleposlovna revija, ki se mirno uvršča med tovrstne revije vodilnih narodov.”
— ...in bom ozdravela - und ich werde ge-nesen sein. . . Pod tem naslovom je hamburška založba Paul Szolnay izdala zapiske iz dnevnika mlade Dunajčanke Edeltraud Fulda. Otroštvo, družina, okolje, navdušenje za plesno 'umetnost — dokler je ni napadla neozdravljiva bolezen nadledvičnih žlez (morbus Ad-dison). Sledilo je 1:3 let romanja iz enega sanatorija v drugega, neštetih načinov zdravljenja, petih smrtnonevarnih operacij. Le mati je še upala v njo, ko je premagala vse zapreke za potovanje v Lurd. Pretresljivo se bero preprosti opisi v votlini in ozdravljenje. Cerkev in znanost sta priznali, da gre tu za čudež. Edeltraud Fulda, ki jo je kardinal In-nitzer nekoč smehljaje nazval “malo Bernardko”, se zdaj preživlja s pletenjem. Letos je zapisala v dnevnik: “Medtem je šlo življenje dalje, življenje, ki mi je bilo na novo podarjeno. In jaz se veselim — veselim vsega, kar bo še prišlo.”
— Ruski pisatelj Šolohov (avtor romana Tihi Don) je obiskal Anglijo. Kamor je prišel, je menil, da je njegova naloga, da daje v nič pisatelja Borisa Pasternaka. Listi so se spraševali, ali govori Šolohov iz zavisti ali ,pa mu je bilo naročeno pobijati ugled Nobelovega nagrajenca.
dema in
— V Zagrebu je umrl znani hr-vatski katoliški književnik doktor Ljubomir Marakovic, urednik Hr-vatske Prosvjete, in odličen literarni kritik. Izšel je iz prve Mahničeve družine na Hrvatskem ter je bil do konca zvest njegovemu katoliškemu gibanju. Do smrti je bil predsednik Hrvatskega katoliškega stareSinstva ter se je v tem položaju večkrat udeleževal kongresov Pax Romanae.
t
Že v prvi Jugoslaviji je bil kandidat z'a> vseučiliškega profesorja moderne primerjalne literature, pa je masoncm uspelo, da ni bil imenovan. Ker ni mogel priti na univerzo, je predaval na Ljudski univerzi, kjer je imel najbolj Izasede-no predavalnico. Posvečal se je zato svoji reviji, ki je predstavljala hrvutski Dom in svet. Vedno je
pe sveFu
(bil prijatelj s Slovenci ter imel zveze z našimi katoliškimi literati. Pomemben je bil njegov esej o (Preglju. Zadnje čase je pisal celotno Hrvatsko literarno zgodovino, preračunano na šest knjig. V rokopisu je pustil napisan prvi del in tisti, ki ga poznajo, so mnenja, da je odlična knjiga. Politično se ni udejstvoval, dasi je bil znana osebnost v vrstah LS. Pred smrtjo mu je papež Janez XXIII. poslal poseben (blagoslov. Pogreb je pričal o njegovi priljubljenosti in vrednosti v hrvatskem javnem življenju. Umrl je velik prijatelj Slovencev in velik katoliški kulturni delavec.
— Največja vsakoletna literarna nagrada v Italiji je Premio Via-reggio. Letošnja nagrada za naj-
boljše delo v prozi je bila podeljena mlademu Marinu Morettiju, dasi so vsi pričakovali, da bo prejel nagrado pisatelj Pasolino za roman Una vita violenta. Menotti je prejel nagrado za svoje novele, zbrane v knjigi Tutte le novelle. Žirija podeljuje tudi nagrado najboljšemu tujemu pisatelju, ki je tisto leto izšel v prevodu v Italiji. Letos je prejel nagrado poljski pisatelj Marek Hlasko za delo Osmi dan. Nagrada znaša milijon lir in si jo delita pisatelj in prevajalec.
— Francoise Sagan je izdala nov roman z naslovom: “Aimez -vous Brahms. .. ?” Rokopis je imel na koncu naslova vprašaj in prve izvode so tudi že natisnili z vprašajem. Med tiskom pa se je odločila (na nasvet nekaterih kritikov, ki so prve izvode že prebrali), da je vprašaj črtala. Seveda so s tem izvodi, ki imajo vprašaj postali redkost in bibliofili zanje že plačujejo ogromne cene.
(Dalje s 1. str.)
Prvikrat bomo slišali Alojzija Geržiniča delo za kvartet s spremljavo klavirja Cest brezupna slast (na besedilo R. Vodeba). Lepote južne, a tuje dežele (prva in zlasti druga pesem) še povečujejo domotožje in vedno večjo osamljenost pesnika (solist). V tretji pesmi je kot zastrupljen od romanja po svetu, zdi se mu, da so utonili nekdanji vzm . in da ga je življenje izvrglo. A v strupu cest je tudi omama in spodbuda. Skladateljeva naloga je bila »zliti te poetične vsebine z glasbenim valovanjem.
Baritonist Božidar Fink ima na sporedu mično, v narodnem duhu napisano Schubertovo pesem Kam? iz cikla “Lepa mlinarica” tipično popotniško razpoloženje iz restavracijske dolbe.
Debussy je zastopan z dvema razpoloženjskima pesmima obema na tekst P. Bourgeta. Zvonovi -zgoščujejo jutranje razpoloženje s sladko-bridkimi spomini na srečna leta. Nežne prelivajoče se barve. Podobno je doživetje Romance. Kompozicijsko je nekoliko bliže klasičnim in romantičnim vzorcem, melodično je bolj izrazita od prejšnje. Vsekakor je Dabussy tudi v samospevu dosegel višino največjih.
Jesenska pesem A. Geržiniča je nastala lansko leto na Vodebovo besedilo. Čarobnost jesenskih čudežev pa misel o minevanju in samoti — to je narekovalo glasbi poetičnost ponavljajočega se motiva in dramatičnost srednjega dela.	_	_
Tercet sesetr Finkovih bo predstavil dve Schumannovi kompoziciji, ki jih zlepa ne čuješ, pa spadata med najlepše njegove stvari. To je Odsotnost (op. 29, št. 2), napisana v srečnem in plodovitem letu poroke s Klaro Wieck, in Triolet (op. 114, št. 2), ena zadnjih stvaritev Schumannovega genija. Bogastvo motivov, mojstrstvo v vodenju, ločevanju in druženju glaisov — to so posebne odlike obeh skladb.
Čisto drugačno razpoloženje bo prineslo delo Jtimljana in milanskega profesorja Julija Cezarja Paribenija, skladatelja Odisejevega povratka” za soliste, zbore in orkester: zašeleete naj znamenite fontane njegovega rodnega mesta v živahnosti melodij in raznolikosti ritma in akordov (Hvalnica fontanam, a cappella). ^
Župančičeva Na Jurjevo je dobilai v Emilu Adamiču mojstra, ki je znal muzikalno izrabiti njeno šegavost in krepčino in ljudski ton. (A caippella).
Koncert (bo zaključil kvartet (a cappella) s ciklom Lepo je pomlad, v katerega je A. Geržinič povezal .sedmero narodnih pesmi tako, da se čim bolje izrabijo možnosti te komorne vokalne skupine.
A. G.
— PETI LETNIK knjižne založbe Slov. kult. akcija je bil napovedan v štev. IS Glasa in so prva dela novega letnika že v tisku. Kljub težkim razmeram se delo nadaljuje in bodo prve pu-j blikacije kmalu med naročniki in bralci.
LETNIK je posebnost: nosi peto letnico in se obrača na naročnike s posebnim pozivom. Okoliščine izdajanja so se zelo spremenile in cene v tiskarnah in papirnicah se še niso ustalile.
Noše publikacije izhajajo z izredno nizkimi cenami in so res bile dosegljive vsakomur, tudi gospodarsko naj-šibkejšemu. Toda novi letnik je tudi jubilejni. Ker upamo, da bodo mnogi razumeli nsš položaj in spoznali, da samo izredne žrtve in podpore morejo ohraniti kulturno delo, smo razpisa'! poleg navadne tudi JUBILEJNO naročnino. Za Argentino znaša navadna naročnina 4'50.— pesov, jubilejna pa 800.—
Upamo, da bo odziv števi- • vilen in da se bo marsikdo odločil za resnico, da “dva krat da, kdor hitro da”. Možno je tudi plačevanje v obrokih.
“GLAS” je štirinajstdnevnik. Izdaja ga Slovenska kulturna akcija, Alvarado 360, Ramos Mejia FGNDFS, Bs. Aires, Argentina. Ureja Ruda Jurčec. Tiska tiskarna “Federico Grote”, Montes de Oca 320, Buenos Aires.