POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CELJE Problem je v Smreki, ki z neplačevanjem tega, kar bi morala plačevati, izčrpava Engo 770351 OBLAKI (stran 7} (foto: Jože Miklavc) BRUNO ZAGODE Glede na revizijsko poročilo je zadeva v Engo alarmantna. Direktor bi moral pripraviti ukrepe za drugačno poslovanje 15.990,00 SIT 8.800,00 SIT 3.899,00 SIT Kolo žensko 26 C PT s košarico, «eč barv 29.990,00 SIT Kolo deško/dekliško 18 prestav, več barv 29.900,00 SIT Kolo gorsko, 21 prestav več barv Pomivalni stroj Whirlpool, ADP 4520 24.990,00 SIT J 97.900,00 SIT Akumulatorski sesalnik ZB 2S0X, Electrolux 7.490,00 SIT Električni štedilnik Gorenje EC 7704, bel 89.990,00 SIT Pralni stroj Gorenje WA1381S 99.990,00 SIT in še velika izbira ostale AKUSTIKE in BELE TEHNIKE! UGODNI PLAČILNI POGOJI, DOSTAVA NA DOM 206 POPART S KLIMO ŽE OD t.995.Q00*SIT. Posebna serija Peugeot 206 POPART = klima serijsko + 2x airbag + servo volan + 1.1 ali 1,4 ali 1.4 HDi motor + nove barve notranjosti + 3 ali 5 vrat ali SW verzija + posebno ugodna cena za tiste, ki si ga posebno močno želijo. Količina vozil je omeiena. *Cena velja za 206 POPART 1,1 (3 vrata). Slike so simbolične. AVTO IGOR d.o.o. - Črnova 33a, 3320 Velenje - tel.: 03 _898 69 30 kjer vam nudijo trenutno najugodnejše financiranje Vibracijski vrtalnik S 558 AS Iška Nahrbtni škropilnik Dal Degan,Venera Radio ura Silva Schneider, UR 1700 Zadruga Mozirje v sodelovanju ~ ,, .J Zadruga mozirj e z Mercatorjem --------------- AKCIJA T@Mšvs@ wirig® Mercator do 17. 2004 ^Izjemna ponudba otroških sob TWIN - 25% za gotovino G4RdNr Pohištvena industrija d.d. Polzela 176/a, 3313 POLZELA POLZELA SLOVENIJA GARANT d.d. Polzela Industrijska prodajalna Polzela Tel.: 03 703 71 30, 703 71 31 E-mail: info@garant.si Internet: www.garant.si Del. čas: pon - pet od 8. do 18. ure, sob od 8. do 12, ure ^•Dodatno 15% znižanje omaric za čevlje, pisalnih miz in video omaric ^ Izjemno ugodno zakonska spalnica KAJA (bukev, češnja) ^Kuhinje PAMELA - ugodne cene, takojšnja dobava Nudimo pohištvo za opremo: - spalnic, - dnevnih sob, - otroških in mladinskih sob, - predsob, - omare v različnih barvah, - kosovno pohištvo, - kuhinje, - računalniške in - pisalne mize. POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAS POM! J OSREDNJA KNJIŽNICA gius o- „, T uenar. Simbol za dobro in zlo. Nekateri pravijo, da denar kvari ljudi, po drugi strani pa priznavajo, da ni mogoče živeti resnično dovršenega in uspešnega življenja, če nimaš dovolj denarja. Verjetno se bodo marsikomu tovrstna vprašanja porodila ob prebiranju podatkov o plačah v javnem sektorju v Zgornji Savinjski dolini. Pravite, da so visoke? V primerjavi s čim? Z vašo plačo? S povprečno plačo v dolini? 1/se je relativno, tudi mnenje o bogastvu. Res pa je, da so ekonomske razmere na našem območju resnično skromne, za nekoga iz Ljubljane morda pomilovanja vredne. Toda pozabavajmo se še malce z načelnim razmišljanjem. Pri študiju managementa sem naie tel na tako imenovani Paretov diagram, ki predstavlja takšno razporeditev družbenega bogastva, pri kateri ni mogoče, da bi s spreminjanjem kdo kaj pridobil, ne da bi hkrati kdo drug kaj izgubil. Potemtakem jaz ne morem zaslužiti ničesar, ne da bi pri tem nekomu nekaj vzel. Pa je to res? Avtor knjige Znanstveno pridobivanje bogastva Wallace D. Wattles zatrjuje, da temu ni tako. Po njegovem prepričanju pravica vsakega posameznika do življenja pomeni pravico imeti prosto in neomejeno možnost uporabe vseh stvari, ki so potrebne za njegov duševni, psihološki in fizični razvoj; kar z drugimi besedami pomeni - biti bogat. Biti zadovoljen z manj je grešno. Wattles pravi: »Nič ni narobe, če si želite biti bogati. Želja za bogastvom je pravzaprav želja za bogatejšim, bolj polnim in obilnejšim življenjem - ta želja je hvalevredna. Najvišjo osebno srečo najde posameznik v pridobilvikohsti za tiste, kijih ima rad; ljubezen najde svojo najbolj naravno in spontano obliko izražanja v dajanju. Posameznik, ki nima ničesar za ponuditi, ne more izpolniti svojega položaja kot zakonski partner ali starš, kot državljan ali kot človeško bitje. V uporabi materialnih stvari človek najde polnoživljenjezasvojetelo, razvije svoj razum in razprostre svojega duha.« Domala vsepovsod je mogoče videti bogate in revne, kako živijo eden ob drugem, v istem okolju in pogosto zaposleni v isti stroki. Kadar sta dva posameznika na istem področju in v istem poslu, pa eden postane bogat, medtem ko drugi ostane reven, to dokazuje, da postati bogat v osnovi ni stvar okolja. Nekatera okolja so lahko bolj naklonjena od ostalih, vendar pa, kadar sta dva posameznika iz istega posla v istem okolju in eden obogati, medtem ko drugi ne, to kaže, daje postati bogat rezultat počenjanja stvari na določen način. Je torej dejstvo, doživimo v Zgornji Savinjski dolini, res pravi odgovor? eJ. TftumAST£AN Aktualno: Na vidiku stečaj Smreke ali Enga? 8. marec Koncert ob prazniku žena v Bočni Aktualno: Plače pri pravnih osebah javnega sektorja KD Lojze Savinšek: Igra Sobe - Zimmer frei. Ljubno ob Savinji: Ustanovitev Zgornjesavinjskega društva generala Maistra.... Akcija Savinjskih novic: Snežne skulpture........... Smučarski skoki: Matevžu Slatinšku naslov državnega prvaka.... Na naslovnici: Društvo podeželskih žena Toplica - stisk roke v zahvalo za sodelo' ISSN 0351-8140, leto XXXVI, št. 11,12. marec 2004. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun 33000-3313301838. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Vesna Petkovšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Igor Solar, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Marija Sodja-Kladnik, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 289,00 SIT, za naročnike: 260,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. © PREDSTAVNIKI VEČINSKEGA LASTNIKA IGNORIRALI SKLIC SKUPŠČINE ENGA Na vidiku stečaj Smreke ali Enga? Predstavniki Smreke, ki ima v firmi Engo, ki Gornji Grad oskrbuje s toplotno energijo, manjšinski, 25-odstotni delež, so na decembrski skupščini, ki jo je sklical direktor Enga Toni Rifelj, naslovili celo vrsto pripomb na dnevni red in vsebino seje. Zahtevali so, da se v roku 60 dni, to je do 14. februarja, pripravijo ukrepi za zagotovitev poslovanja v skladu z zakonom o finančnem poslovanju in zagotovi legitimnost poslovanja Enga z organiziranjem organov družbe. V kolikor Rifelj, kateremu so mu predstavniki lastnikov na isti seji zavrnili poslovno poročilo za leto 2002, ne bo zagotovil transparentnega poslovanja, ni izključena uvedba stečajnega postopka. Ker je očitno, da Rifelj sklepov skupščine ni razumel kot obligatorne, so predstavniki Smreke za prejšnji teden sklicali skupščino, ki je ostala brez odziva. Predstavnikov občine namreč na sejo ni bilo, zato so sklic ponovili z eno samo točko dnevnega reda: ugotavljanje odgovornosti direktorja Enga zaradi neizvajanja sklepov skupščine in zaradi kršitev določil zakona o finančnem poslovanju. »Direktorja Tonija Riflja smo ustno in pisno pozivali, naj skliče skupščino. Ker se to ni zgodilo, je skupščino sklicala Smreka,« komentira odločitev direktor Smreke Bruno Zagode, ki smatra ignoriranje skupščine za neresno. Tu se vidi odnos občine do Smreke, pravi Zagode, ki zagotavlja, da so vabilo poslali pravočasno, in če so imeli na občini utemeljene pomisleke na proceduro ali dnevni red, bi lahko odprta vprašanja pravočasno rešili. Ignor-iranjeje po mnenju Zagodeta dokaz več, da ni problem na strani Smreke, ampak nekje drugje. Vsekakor se na Smreki zavedajo, da lahko grožnje, kijih upniki naslavljajo na Engo, ob spoštovanju zelo jasne zakonodaje predstavljajo za največjo gornjegrajsko firmo resne probleme. Seveda se bodo še bolj temni oblaki zgrnili nad večinskega lastnika Enga. Kljub večkratnim najavam različnih strateških partnerjev, ki naj bi Engo odkupili, je večinski delež omenjenega podjetja še vedno v lasti Občine Gornji Grad. »Storili bomo vse, da zaradi razmer v Engu zaposleni v Smreki ne pridejo v podobno ali še slabšo situacijo, kot so bili leta 1999, pred uvedbo prisilne poravnave,« je odločen Zagode, ki obžaluje, da se z Rifljem izključno zaradi Enga že štiri leta gledata kot pes in mačka. Povsem drugačno videnje resnice je predstavil direktor Enga Toni Rifelj, trdno prepričan, da je Smreka temeljni problem in največji dolžnik Enga. Iz naslova zapadlih terjatev za toplotno energijo je Rifelj sprožil sodno izvršbo za 16,3 milijona tolarjev. Po Riflju obstaja tudi izjava, ki jo je podpisal bivši direktor Smreke Dominik Miklavc, na podlagi katere bi morala Smreka v Engo vložiti okroglih 80 tisoč evrov. To se doslej ni zgodilo, zato je Rifelj prepričan, da lahko Smreka iz Enga dobi samo 500 tisoč tolarjev ustanovitvenega kapitala. Pa še tega so si morali sposoditi, pripomni Rifelj, ki namerava pred sklicem skupščine, za kar je po njegovem samo on pristojen, celotno problematiko predstaviti občinskim svetnikom. »Tako po kavbojsko, kotsi predstavlja Zagode, pa spet ne gre. Problem je v Smreki, ki z neplačevanjem tega, kar bi morala plačevati, izčrpava Engo. Namen je uničiti Engo in stem rešiti Smreko. Z vsemi sredstvi se bom branil tega in tudi dokazal, daje Smreka največji problem v Engu. Ker sem želel pomagati Smreki, tega doslej nisem želel javno govoriti. Zagode ima svoj problem tako velik, da ga ni sposoben rešiti in zdaj je treba s prstom kazati na nekoga v kraju oziroma občini. Vztrajali bomo, da dobimo denar, ki ga dolgujejo, tudi za ceno, da Smreko spravimo v stečaj,«je trdno prepričan v svoj prav Toni Rifelj. Direktor Enga nam je zatrdil, daje pripravljen razčistiti odprta vprašanja, vendar ne tako, da Zagode vzame oblastvsvoje roke. Rifelj trdi, da ničesar ne skriva in da so vse njegove izjave podkrepljene z dokumenti. Na vprašanje, če lahko vidimo lanskoletno poročilo revizijskega pregleda, smo dobili odgovor, daje poročilo napisano na dveh straneh, kar sploh ni enako vsebini našega zanimanja. Vsekakor se v tem delu Rifljeva izjava nekoliko razlikuje od Zagodetove, ki trdi, da imajo na Smreki skrajšano verzijo poročila. To pomeni, da obstaja tudi daljša. Vsekakor bo potrebno vztrajati, da bo dokument dostopen javnosti, če zaradi nič drugega zato, ker je firma Engo v 75-odstotni javni lasti, vključno z ustanovitvenim kapitalom, ki gaje prispevala Občina Gornji Grad. »Glede na revizijsko poročilo je zadeva v Engu alarmantna. Direktor bi moral pripraviti določene ukrepe za drugačno poslovanje. To mu nalaga zakon o finančnem poslovanju podjetij in to mu je napisal tudi revizor. To se pravi, da je nekaj narobe in mi želimo to na skupščini razčistiti,« odgovarja na Rifljeve obtožbe Zagode. Na očitke, da Smreka izčrpava Engo, Zagode odgovarja, da ima Rifelj vso pravico, vkolikorsmatra, da Smreka Engu uradno kaj dolguje, to izterjati. »Če smo storili kaj narobe, smo pripravljeni to popraviti. Moja prizadevanja gredo v smer, da Smreka zaradi Enga ne bo imela težav. Tekoče dobro poslujemo, imamo dobiček, o celotni zadevi sem obvestil tudi nadzorni svet in največja lastnika,« dodaja Zagode, ki Rifljevih besed o stečaju Smreke ni želel komentirati. Savinjčan S " IZ O.MIEN'IIUÄM O Župan ali direktor? O direktorju Smreke Brunu Zagodetu je vredno vedeti samo to, da pod njegovo taktirko Smreka posluje pozitivno. Resnica je, da so plače delavcev mizerne, vendar skladne s kolektivno pogodbo, in da izpolnjuje tudi ostale obveznosti. Njegov gornjegrajski problem je, da ni vodljiv in da ni pripravljen za vsako ceno slediti »navodilom« lokalne politične elite, kije tako ali tako skoncentrirana v osebi župana Tonija Riflja. Ob vseh proceduralnih zapletih, ki imajo z dejanskimi težavami Enga opraviti povsem obrobno, se mora prav slednji vprašati in jasno razmejiti vlogo župana in direktorja omenjene firme. V nekem čudnem sklepu je sicer jasno definirano, da je direktor Enga vsakokratni župan občine Gornji Grad. Torej funkcija ni vezana na določeno ime, kar pa ne pomeni, da je sprejemljivo nedefinirano obnašanje župana (ali direktorja Enga), za katerega dejansko ni mogoče ugotoviti, v kateri vlogi kdaj nastopa. Izgovor, da župan ne hodi na skupščine Enga, ne more biti resen, dokler ne bo znano, kdaj je bil, recimo, direktor Enga zadnjikrat prisoten na seji občinskega sveta. Nenazadnje tudi nekateri občinski uradniki kar precej delovnega časa porabijo za Engo, kar je lahko sprejemljivo samo pogojno. In skrajno, Engo je v večinski lasti občine, torej tudi županu ne more in ne sme biti vseeno, kaj počne oziroma ne počne direktor Enga. Netransparentnost in mešanje funkcij prvega moža občine je očitno, tako kot njegov že kar sovražen odnos do prvega moža Smreke, katerega primerja s kavbojem, ki mujetakotežko priletel vžeiodec, da ga lahko odreši samo še Zagode sam, skrajšan za direktorsko glavo. Nesoglasja ključnih mož v tej zgodbi so po Rifljevih nediplomatskih izjavah blizu dna, kar samo zase ni nikakršen problem. Težava je, ker se kopja krešejo nad glavami Gomjegrajcev, ki imajo pravico in dolžnostterjatijasnost poslovanja brez najmanjšega zamegljevanja in prikrivanja resnice. V ___________________ Savinjčan^ KONCERT OB PRAZNIKU ZENA V BOČNI Lahkotne melodije ob prazniku Bočko kulturno društvo in njihovi pevci so se izkazali tudi ob 8. marcu in vsem materam in ženam preteklo nedeljo v tamkajšnjem kulturnem domu poklonili pevski koncert, na katerem so poleg domačih zborov na odru prepevali pevci Savinjskega rožmarina in mešani pevski zbor Gorenje. Že uvodna pesem moškega pevskega zbora pod taktirko Matjaža Železnika je pričala, da je koncert namenjen posebnemu dnevu. Tudi ostale pesmi, zapete iz ust mož in fantov, niso bile nič manj doživete za vse poslušalce v dvorani. S svojimi izbranimi glasovi so njihov nastop dopolnile tudi pevke pod vodstvom Jožeta Pustoslemška. Vokalna skupina Savinjski rožmarin seje predstavila pod dirigentsko palico Tadeje Cigale. Skupina deluje že sedem let z manjšimi spremembami v njihovi zasedbi. Mladost in razigranost dokazujejo z vsakim pevskim nastopom, v katerega vpletajo tako ljudske kot tudi zelo zahtevne pesmi domačih in tujih avtorjev. Prav s takšnim programom so se predstavili tudi obiskovalcem v Bočni. Mešani pevski zbor Gorenje deluje že osemindvajset let pod taktirko različnih dirigentov, zadnji dve leti pa nastopajo pod vodstvom Katje Gruber. Pevce iz različnih krajev Šaleške in Savinjske dolinezdružuje ljubezen do glasbe in prijetnih pevskih popotovanj. Eno takih bo kmalu tekmovanje v Italiji, kjer bodo nastopili tudi pevci Gorenja. Zato so Bočanom predstavili svoj tekmovalni program, s katerim bodo poskušali blesteti tudi v tujini. Temu so dodali nekaj lahkotnih melodij in osvojili srca poslušalcev. Marija Sukalo MODNA REVIJA OB DNEVU ŽENA Trendi za letošnjo pomlad in poletje Ob mednarodnem dnevu žena so se tudi v nazorskem Elkroju spomnili svojih delavk in upokojenk za svojstven način. Ob sodelovanju sindikata in uprave so prvi petek v marcu v nazorskem domu kulture pripravili zanimivo modno revijo. Obiskovalkam revije so namenili besede zahvale in spodbude ob prazniku predsednica uprave Marija Vrtačnik, predsednica sindikata Zdenka Zakrajšek in nazorski župan Ivan Purnat. Kot manekeni so se po odru sprehajali fantje in možje ter seveda dekleta in žene, zaposleni v domačem podjetju, ki so svojim sodelavkam ob pomoči Darje Strmecki, vodje revije, pripravili prisrčen prikaz izdelkov in modnih trendov za letošnjo pomlad in poletje. Čeprav je na odru vladalo kar nekaj treme, saj so se mnogi med njimi v taki vlogi našli prvič, pa so med gledalci v dvorani poželi veliko mero spodbude in navdušenja. Ob koncu revije so za prijetno razpoloženje poskrbeli gornjegrajski gledališčniki s Kaznovanim soprogom. Marija Sukalo Naša anketa Smo na dan žena že pozabili? Kot nam kaže tokratna anketa, k sreči še ne. Današnja ženska je zadovoljna že z majhno pozornostjo, naše tokratne anketiranke, povabljenke podjetja Elkroj na igro gledališča gornjegrajskega, pa so se takšne pozornosti s strani svojega podjetja zato še toliko bolj razveselile. Marija Brezovnik, Mozirje Praznovanje dneva žena še mi vedno veliko pomeni, vendar ga žal dandanes ne praznujemo več tako kot včasih. Vprašanje je tudi, koliko še sploh ta dan pomeni mlajšim ženskam, ki se skozi vse leto ubadajo z različnimi težavami. Jaz sem sedaj že v pokoju, zato se takšnih srečanj, kot nam ga je pripravilo naše podjetje, še toliko bolj veselim. Ivana Prek Veršnik, Gornji Grad Seveda je dan žena še vedno pomemben praznik, praznujemo pa ga večinoma le še starejši. Sama sem vesela že vsake majhne pozornosti, kakšne rožice na primer, zelo pa sem zadovoljna tudi, ker se nas vsakič spomnijo tudi v podjetju, kjer smo pustile precej svojih let. Viktorija Trbovšek, Bočna Jaz mislim, da pomen tega praznika precej upada, kar pa ni prav, saj je to praznik, kije namenjen vsem ženskam, ne le materam, kot materinski dan, ki mu sledi konec meseca. Meni že čisto majhna pozornost pomeni izredno veliko, niso važna darila, dovolj je že, če je doma dobra volja, če mogoče mož in otroci kaj pomagajo. Kar pa se tiče podjetij, mi je všeč, da se spomnijo tudi tistih žensk, ki so že v pokoju. Veronika Irman, Mozirje Prepričana sem, da si ženske še vedno zaslužimo pozornostin škoda je le, datakšni prazniki kotjeta, nekako izgubljajo na veljavi. Ženske nikoli nismo bile preveč zahtevne, zato mislim, daje takšno majhno praznovanje kar primerno in nam že dovolj v zadovoljstvo. Sicer pa sem vesela vsake prireditve, ki mi popestri dan, ne le danes, ampak tudi čez leto. Vanja Hofbauer, Nazarje Osmi marec je še vedno svetovni dan žena in jaz smatram, daje to res praznik, ki bo ostal za vedno. Morda je njegov pomen res malo upadel, vendar zadnja leta opažamo, da je praznik zopet tukaj. Zato je prav, da se tako moški, kot fantje spomnijo na svoje družice, saj vse ne morejo biti matere. Upam, da bodo takšne prireditve kot je danes tukaj še naprej obstale in temu prazniku večale pomen. Rezika Ugovšek, Gornji Grad Danes so že redki tisti možje, ki takole podarjajo rožice. Lahko pa rečem, da od svojih sinov vedno dobim kakšno pozornost. Sicer pa jaz ta praznik vedno praznujem. Lepo se oblečem, skuham praznično kosilo in se seveda trudim, da sem čim boljše volje. Tudi danes sem na ogled igre rada prišla, žal pa je takšnih priložnost le še malo. Zdi se mi pa, da na ženske vse preradi pozabljajo, ženske smo preveč zapostavljene. Pripravila: Tatiana Golob, fotografije: Ciril M. Sem 43. MEDNARODNI SEJEM DOM V LJUBLJANI Povpraševanje napoveduje dobro prodajo Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je prejšnji teden potekal 43. mednarodni sejem Dom. Gre za enega izmed treh sejmov, naslednikov popularnega sejma Alpe-Adria, v njegov razstavni program pa sodijo gradbeništvo, stavbno pohištvo, ogrevanje in instalacije, keramika, kopalniška oprema, notranja oprema stanovanj in poslovnih prostorov. Na sejmu so s samostojnimi razstavnimi prostori sodelovala tudi tri zgornjesavinjska podjetja. Glin Žagarstvo iz Nazarij je predstavilo celoten proizvodni program, ki zajema termoizolacijska okna in balkonska vrata, fiksna in gibljiva polkna, vrtne hišice in paviljone, zložljive vrtne mize in klopi, les za ostrešja, masivne obloge, žagan les in lep- Na sejmu Dom je obiskovalce razstavnega prostora Žagarstva še posebej zanimala suhomontažna zamenjava oken (foto: KF) Ijene plošče. Glin Žagarstvo izdeluje okna iz najkakovostnejšega dolžinsko nespojenega lesa, širok izbor standardnih dimenzij pa dopolnjujejo z okni, izdelanimi po naročilu. Pri tem lahko s sodobno tehnologijo ustrežejo (skoraj) vsem željam kupcev. Na sejmu Dom je bilo še posebej izrazito povpraševanje po suhomontažni menjavi dotrajanih oken z novimi. Glin Žagarstvo ponuja okna s plinsko polnjenimi zasteklitvami, ki se ponašajo z odlično toplotno in zvočno izolacijo, zaščitena pa so z najkakovostnejšimi premazi širokega barvnega spektra. Sosednji Glin IPP seje na sejmu prav tako predstavil s celovito paleto proizvodov, ki sojo slikovito zajeli v novem katalogu za leto 2004. Njihov program se v osnovi deli na izdelke iz lesa in izdelke iz PVC. Iz lesa izdelujejo okna,fiksna, gibljiva in polna polkna, vhodna vrata, strešna okna in podstrešne stopnice. Vsi proizvodi so izdelani iz kval- itetnega lesa, saj danes za nekvalitetne izdelke sploh ni več prostora na trgu. Tudi v IPP-ju se prilagajajo željam kupcev, tako glede dimenzij kot izvedbe izdelkov. To velja tako za lesni program kot za program PVC, ki zajema okna, rolete in vhodna vrata. Vsi PVC izdelki Glina IPP so narejeni iz kakovostnih profilov Rehau, ki se ponašajo z odličnimi vrednostmi toplotne izolacije in številnimi barvnimi odtenki. Gornjegrajska Smreka se je za razliko od Glinovih podjetij odločila za virtualno predstavitev svojega proizvodnega programa s pomočjo sodobne računalniške tehnike. Takšen naj bi bil trend na sejmih v Zahodni Evropi, vprašanje pa je, koliko slovenski kupci in obiskovalci iz držav bivše Jugoslavije (teh je na sejmu Dom namreč zelo veliko) še vedno prisegajo na fizično predstavitev izdelkov in njihov otip. Smreka ponuja širok izbor svojih izdelkov, ki se začenja s stanovanjskimi, panelnimi in počitniškimi hišami, nadaljuje z bungalovi in zaključuje z vrtnim programom (vrtne hišice in ute, paviljoni, Povpraševanje po podstrešnih stopnicah Glina IPP je še vedno veliko (foto: KF) mreže, lesene sedežne garniture, korita in zaboji za rože, pergole) terstavbno-mizarskimi izdelki (vhodna vrata, podeželska sobna vrata, okna za bungalove in vrtne hiše, polkna, stopnice in ograje). Njihov trenutno najbolj »vroč« projekt so tri sončne parcele na Vranskem, kjer nudijo možnost nakupa hiše in zemljišča po sistemu »ključ v roke«. Franci Kotnik SAVINJSKO-ŠALEŠKA OBMOČNA RAZVOJNA AGENCIJA Usmeritev v turizem je v vzponu Programski svet Savinjskošaleške območne razvojne agencije je pred kratkim sprejel program dela, v katerem so ključna področja dela pospeševanje podjetništva, turizma in razvoj podeželja. Predvsem na področju podjetništva se v največji meri nadaljujejo aktivnosti iz preteklih let, kamor sodispiošno in vavčersko svetovanje ter seznanjanje podjetnikov z državnimi in drugimi vzpodbudami. Široka paleta pomoči zajema različne ciljne skupine - od delujočih podjetij, tistih, ki se za podjetništvo šele odločajo, brezposelne, študente in kmete. Z eno besedo vse, ki rabijo pomoč pri iskanju virov financiranja. Bistvo programa je nadaljevanje aktivnosti, ki so bile začrtane že preteklo leto, pojasnjuje direktorica Savinjsko-šaleške območne razvojne agencije Jasna Klepec. »Na področju turizma bi izpostavila tri aktualne stvari, ki so vezane predvsem na razvoj Golt, Savin-jsko-šaleško regijo je potrebno razumeti Jasna Klepec, direktorica Savinjskošaleške območne razvojne agencije kot skupno turistično območje devetih občin. Skupaj z njimi in podjetjem Golte smo pripravili prostorsko razvojni načrt in ga posredovali Regionalni razvojni agenciji v Celje. Pomembno je, da občine govorijo enoten jezik, čeprav je projekt, za katerega je bilo odobrenih 55 milijonov tolarjev, formalno prijavila občina Ljubno.« Ob vrsti aktivnosti povezanimi z bodočim regionalnim razvojem je pomemben skupen promocijsko prodajni material. Tukaj gre najprej za ponatis kataloga, kije bil izdan lani, razlaga direktorica območne razvojne agencije. Med pomembnejše načrte, ki sojih zapisali v program dela za letošnje leto, gotovo sodi omrežje kolesarskih poti, iz katerih naj bi nastal skupen savinjsko-šale-ški kolesarski park. »Projekt je zastavljen v treh delih. Za Šaleško dolino vodi aktivnosti Erico, naša agencija boto storila za Zgornjo Savinjsko dolino. Določene proge se pripravljajo tudi za Golte, končni rezultat naj bi bila skupna karta za območno omrežje kolesarskih poti. Gre za usmeritev v turizmu, kije v vzponu, zato je potrebno ta projekt pripraviti z vso resnostjo,« je odločna Jasna Klepec.« Tekst in foto: Savinjčan SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA - SLS Jakob Presečnik kandidat na volitvah v državni zbor Slovenska ljudska stranka je očitno v precej nezavidljivem položaju, saj po nekaterih raziskavah javnega mnenja komaj za malenkost presega parlamentarni prag. Temu je očitno pripomogla precej medla politika tako na državnem kot lokalnem nivoju, kjer najvidnejši predstavniki stranke prepuščajo pobudo političnim nasprotnikom. Na nedavnem regijskem posvetu stranke so se udeleženci iz Zgornje Savinjske in Šaleške doline načelno strinjali, da bo potrebno intenzivno delati v pripravah na jesenske volitve v državni zbor. Na tem območju se bo za mesto poslanca potegoval sedanji minister za promet Jakob Presečnik. Po besedah člana sveta SLS Andreja Presečnika bodo v kratkem sklical skupni občni zbor občinskih odborov iz Zgornje Savinjske doline, na kat- Jakob Presečnik se bo ponovno potegoval za mesto državnozborskega poslanca (foto: Franci Kotnik) erem nameravajo konkretno spregovorit o položaju stranke na lokalnem nivoju. Dejstvo je, samokritično ugotavlja Presečnik, da seje v preteklih letih premalo naredilo za razpoznavnost stranke po občinah, za kar gre iskati odgovornost tako pri predsednikih občinskih odborov, vodstvu stranke kot tudi posameznih občinskih svetnikih. Zanimivo je bilo slišati debato o regionalizaciji Slovenije, kjer znotraj stranke prevladujejo zelo različna stališča. Predvsem so prisotni pomisleki o Savinjsko-šaleški regiji. Skoraj gotovo je, da bodo ob večjem številu regij določene upravne službe skoncentrirane v samem regijskem centru, konkretno v Velenju. V primeru manjšega števila regij je realno pričakovati, da Zgornja Savinjska dolina zadrži kakšno izpostavo. Savinjčan IZPLAČANE PLAČE PRI PRAVNIH OSEBAH JAVNEGA SEKTORJA V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI ZA NOVEMBER 2003 Visoko nad oblaki Ministrstvo za notranje zadeve seje kot pristojno ministrstvo za sistem plač v javnem sektorju odločilo, da začne objavljati podatke o izplačanih plačah po posameznih mesecih. Oblika objavljenih podatkov je skladna z veljavno zakonodajo. Vsebina javno dostopnih podatkov je skladna s predpisi o varovanju osebnih podatkov. V uredništvu smo se odločili za objavo plač v javnem sektoiju v Zgornji Savinjski dolini. Večini prejemnikov najvišjih plač se te izplačujejo po individualni pogodbi, za katere ne veljajo določila kolektivnih pogodb. V Upravni enoti Mozirje izplačujejo plače po kolektivni pogodbi. V novembru je bila povprečna izplačana plača 289.750 tolarjev. 30,75 zaposlenih sije razdelilo skupno 8.909.827 milijona tolarjev. Na Občini Luče in Občini Solčava ni nihče plačan po individualni pogodbi. V Lučah znaša povprečna plača 256.941 tolarjev, v Solčavi je ta vsota 248.244 tolarjev. Na ostalih občinah so najvišje plače izplačane na podlagi individualnih pogodb: v Gornjem Gradu znaša 305.577 tolarjev, na Ljub- nem 303.741 tolarjev, v Mozirju 581.788 tolarjev in na Občini Nazarje 310.166 tolarjev. Na osnovni šoli Frana Kocbeka v Gornjem Gradu je najvišje izplačana plača znašala 537.484 tolarjev, na ljubenski osnovni šoli 618.442 tolarjev, na osnovni šoli Blaža Arniča v Lučah 624.617 tolarjev, v Mozirju je najvišja plača znašala 635.222 tolarjev, največja plača je bila izplačana v Nazarjah in sicer 707.816 tolarjev, na Rečiči ob Savinji pa je ta vsota znašala 568.286 tolarjev. V mozirskem vrtcu je najvišja plača znašala 559.267 tolarjev, v nazorski glasbeni šoli so izplačali 564.379tolarjev. Zanimivo, da so plače zaposlenih vzgornjesav-injskem zdravstvenem domu vezane na kolektivno pogodbo, po kateri znaša povprečno izplačana plača 323.795 tolarjev. Center za socialno delo Mozirje je novembra izplačal 592.473 tolarjev plače po individualni pogodbi, Lekarna Mozirje 737.842 tolarjev in Zavod za kulturo občine Mozirje 553.407 tolarjev. Pri vseh plačah gre za bruto zneske. Savinjčan RAZVOJNI PROGRAMI OBČINE LJUBNO ZA OBDOBJE 2003-2006 Pogled v prihodnost Predsednik odbora za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe Stanko Zagožen pravi, da je načrt razvojnih programov Občine Ljubno, ki ga je podprl tudi občinski svet, izhodišče za obdobje tretjega mandata, ki naj bi v nekaterih pogledih posegel tudi naprej v četrti mandat. Zaradi relativne zaprtosti doline je razvoj večjih industrijskih obratov nemogoč, razen v industrijski coni Loke. Na Ljubnem ugotavljajo, da je v zatonu tudi mala obrt, ki bi se lahko razvijala v samem centru kraja. Tam je namreč precej praznih hiš, ki bi lahko z oživitvijo primerne obrtne dejavnosti dobile povsem drugo podobo. »Pospeševanja kmetijstva je ena od možnosti za ohranjanje poseljenosti Ljubnega in okolice. Gre za izredno pomembno panogo, ki daje zaposlitev mnogim družinam. Poleg tega pomeni to ohranitev kulturne krajine. Veliko kmetij v naši okolici je premajhnih, da bi lahko normalno živele od samega kmetijstva, zato je nujno potrebno pospeševati dopolnilne dejavnosti in ljudem, ki ohranjajo obdelano okolico, omogočiti dostojno življenje,« razlaga Zagožen. Turizem je gotovo ena tistih gospodarskih dejavnosti, ki ima največjo perspektivo, zato ji Ljubenci nameravajo posvetiti vso pozornost. Ohraniti bo potrebno že obstoječe kapacitete in pospeševati projekte, ki posledično omogočajo nadaljnji razvoj turizma. »Najpomembnejša je zagotovitev zadostnih količin neoporečne pitne vode. Z vgradnjo filtrov se dela na vodovodu v Okonini zaključujejo. Že letos naj bi bila zagotovljena zadostna količina kakovostne pitne vode. Za samo Ljubnoso v izdelavi projekti določitve lokacij novih virov pitne vode, in ko bodo dani vsi pogoji, se bo zadeva tudi realizirala. Problematični so tudi viri vodovoda Radmirje, ki so sevpreteklem letu izkazali kot premalo zmogljiviv sušnem obdobju. Smiselno bi bilo razmišljati o uresničitvi povezave z vodovodom Okonina in Juvanje. V nadaljevanju pa o povezavi vodovodov v enotni sistem, ki bo omogočal racionalno in kakovostno oskrbo s pitno vodo.« Dela in načrtov je seveda še precej več, zato bi bilo prav razmišljati tudi o ponovni ustanovitvi režijskega obrata, ki bi po Zagožnovem prepričanju prevzel pripravo strateških dokumentov razvoja gospodarskih javnih služb in bi bil zadolžen za operativno izvajanje programov. Savinjčan GREGORJEVO - LJUDSKI ZAČETEK POMLADI Pomlad v zraku, ptičkih in ljudeh "Na gregorjevo - oteč, še veš? - se ptički ženili so, za šolskim vrtom v mejici gostili se, pili so..." To je le en stavek iz Župančičeve Dume, v kateri pesnik obuja spomin na gregorjevo iz otroških let. Ptički so si izbirali pare in se snubili že pred mesecem dni ob Valentinovem. Na gregorjevo pa lahko zopet pišemo o ptičji ženitvi. Piše: Pavla Kliner V ljudski zavesti še vedno velja gregorjevo za prvi spomladanski dan, čeprav se ne ujema s koledarskim začetkom pomladi. Koledar seje v zgodovini večkrat spreminjal in prvotno sta se praznik in začetek pomladi res ujemala. Koje veljal še starjulijanski koledar (imeje dobil po Juliju Cezarju), je namreč Gregor, znan kot prinašalec luči, godoval na prvi spomladanski dan, koje navadno res že toplo in se že čuti pomlad v zraku. Ta svetnik je bil v resnici imeniten papež in cerkveni učitelj Gregor Veliki, rojen okoli 540 v Rimu. Po novem gregorijanskem koledarju, ki gaje uvedel GregorXIII. leta 1582, je bil sv. Gregor pomaknjen za deset dni nazaj. Ker je Gregorjev god, kije dan njegove smrti leta 604 v Rimu, ravno v postnem času, je Cerkev po II. vatikanskem koncilu njegov god prenesla na 3. september, dan njegovega škofovskega posvečenja. Tako uradno ne drži več, da se gregorjevo praznuje na Gregorjev god, čeprav na slovenskih koledarjih še vedno najdemo njegovo ime na starem mestu. Sv. Gregorij je zavetnik rudarjev, zidarjev, izdelovalcev gum in našitkov, učenjakov, učiteljev, študentov. Priporočale so se mu žene za rodovitnost, pomagal je zoper kugo, predvsem pa je patron glasbenikov, pevcev, pevskih zborov ter zborovskega in koralnega petja. Proslavil seje namreč s tem, da je uredil cerkveno petje, ki se po njem imenuje gregorijanski koral. Upodabljajo ga v papeških oblačilih, pri sebi ima škofovsko palico, knjigo, pisalno pero ali goloba kot simbol sv. Duha, ki gaje navdihoval. Na gregorjevo se navadno že kažejo znamenja pomladi. Takrat že pihajo tople sapice, sonce si že opomore, prvi popki so že nabrekli, ptički pa veselo žvrgolijo. Na deželi se začne prvo pomladansko delo, predvsem oranje. Tako pravijo, da o sv. Gregorju ta dolgo njivo orji. Na Krasu daljši dan zahteva, da začno nositi pomladansko malico, sicer je od kosila do večerje "predolga". Zato tam rečejo, da sv. Gregor južino prinese. Gregorjevo velja tudi za dan, ko spustimo luči v vodo, kar pomeni, da se takrat začne dan daljšati in ne delamo več ob razsvetljavi. Običaj "metanja luči v vodo" seje do danes ohranil le na Gorenjskem, na primer v Železnikih in na Kropi. Otroci izdelujejo "gregorčke", ki so lahko papirnate ladjice s prižganimi svečkami ali pa iz lepenk narejene hišice in cerkvice položene na deščice, in jih zvečer pred gregorjevim spuščajo po potoku ali reki. Izvor teh običajev ni kmečki, ampak delavski in obrtniški. Tudi ni v nobeni povezavi s sv. Gregorjem, ampak le z letnim časom, ki delavcu in obrtniku dovoljuje več časa delati pri dnevni svetlobi. Od sv. Gregorja do sv. Mihaela (29. september) čevljarji, krojači in šivilje ne šivajo več pri luči, temveč samo pri dnevni svetlobi. Na Primorskem za ta dan ne pomnijo posebnih običajev. Živel torej prvi neuradni pomladanski dan! Naj vam sonce vsem obilo sveti! OTVORITEV RAZSTAVE VOJKA GAŠPERUTA - GAŠPERJA Sprejet z velikim srcem Prvi petek v marcu je bil v Zgornji Savinjski dolini zaznamovan s številnimi zanimivimi prireditvami, ki so tako uspešno zaključile mesec posvečen kulturi. Gotovo zanimivejša med njimi je bila otvoritev razstave slik Vojka Gašperuta - Gašperja, priznanega slovenskega slikarja, kateremu kot slikarsko orodje ne služijo roke, ampak usta. Gašperutove slike so na tokratni razstavi tematsko razdeljene v več sklopov oziroma njegovih priljubljenih tematik. Tako se lahko obiskovalec galerije potopi v svet Sečoveljskih solin, nakar prestopi v domačo okolico Mozirja, na katerega je umetnik prav tako čustveno vezan, še posebej pri srcu pa mu je motivika Breginjskega kota, njegovega domačega kraja. Pri upodabljanju breginjske podobe slikar s filigramsko dovršenostjo slika detajle, ki so resnični za ta ambient ter tako s pomočjo barve in črte ustvarja večen in neuničljiv Breginj, pred pozabo rešuje njegove številne posebnosti. Nadalje avtor obiskovalca razstave popelje še skozi svoja tihožitja, različne cvetlične aranžmaje in nazadnje do svojih najnovejših del, ki opevajo nežno a neupogljivo drevo - brezo. Umetnostna kritičarka Anamarija Stibilj -Šajn, ki je spregovorila ob otvoritvi razstave, je slikarju čestitala ob njegovem polnopravnem članstvu v pomembnem mednarodnem združenju umetnikov, ki ustvarjajo z usti in nogami, kjer je Gašperut edini vzhodnoevropski polnopravni član. Pred otvoritvijo razstave je vidno ganjen spregovoril tudi sam slikar, se zahvalil Ijuben-skemu podjetniku Iztoku Podkrižniku za njegovo finančno podporo, Osrednji knjižnici Mozirje ter Vladimiri Planovšek za organizacijo in izvedbo razstave, ki si jo je v prostorih Galerije Mozirje moč ogledati vse do 19. marca ter kvintetu Koledniki za odlično odpeto slovensko ter domačo primorsko pesem, ki je v mozirsko galerijo prinesla vonj po primorski burji in morju. Predvsem pa je bil Gašperut vesel številnega občinstva, saj kot je sam dejal: »Na koncu je vedno tako, da je človek najbolj vesel, če njegove stvaritve, ki se rojevajo v tišini ateljeja, ob koncu poti ugledajo svetlobo človeških oči. Hvala, ker ste me znali sprejeti z velikim srcem!« Tatiana Golob Slikar Vojko Gašperut - Gašper, ki slike ustvarja z usti, se je podjetniku Iztoku Podkrižniku zahvalil za finančno podporo (foto: Ciril M. Sem) MOZIRJE Nastop otrok ob dnevu žena »Mamino naročje je sončno pobočje, kamor se privijem, skrijem in spočijem,« je bilo vodilo tako organizatorjev z mozirske osnovne šole kot nastopajočih otrok, ki so preteklo soboto ob mednarodnem dnevu žena, 8. marcu, pripravili prireditev v tamkajšnjem kulturnem domu. Namenili so jo vsem ženam, tudi tistim, ki jim materinstvo ni bilo nikoli dano, ter svojim staršem in starim staršem, ki se vsak dan razdajajo za svoje največje zaklade - otroke. Pesmi in recitacije iz ust najmlajših nastopajočih so kljub njihovi tremi publiko očarale (foto: Ciril M. Sem) V uvodu so obiskovalcem poskušali predstaviti mednarodni dan žena, žena, ki so se v preteklosti ob boku mož borile za pravice delavcev, pozneje pa tudi za volilno pravico, ki so jo pri nas dobile po drugi svetovni vojni, Pravtako pa so se dotaknili tudi današnjega časa in pravic žensk v vsakdanjem življenju. V nadaljevanju je bila že prisrčnost najmlajših nastopajočih, otrok iz prvega razreda devetletke, garancija, da bodo s svojimi nastopi očarali vsi akterji na odru. Pesmi in različne recitacije, namenjene materam, so iz ust malih recitatorjev in pevcev kljub tremi navduševale. Nič manj prepričljivi niso bili niti v skečih in instrumentalnih nastopih, pa naj so to Orfejevi instrumenti, sintetizator ali kitara. Več kot petdeset nastopajočih je ob svojih mentorjih želelo pokazati svoje znanje, otroško razigranost, prisrčnost, neposrednost in razposajenost ter seveda ljubezen vsem, ki sojim blizu in za njih skrbijo iz dneva v dan, vsako minuto dneva. Marija Šukalo ZAKLJUČEK LUTKOVNEGA ABONMAJA V MOZIRJU DRUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA TOPLICA Toplina potoka in ženskih src Če je kdo že kdaj osrečil svoje bližnje, prijatelje, sodelavce in sosede, je to morda doživel kot naj večje plačilo za svoje delo. Kar je Margareta Atelšek posejala skupaj s svojimi sovaščankami iz Okonine, danes žanje. Najtežje delo, ki je bilo potrebno od ideje o ustanovitvi Društva podeželskih žena Toplica do ureditve materialnih in prostorskih pogojev za delovanje, je za njimi. Zdaj je čas za posvečanje vsebini, izobraževanju, izvajanju temeljnega poslanstva in razvedrilu. V Okonini, kije ni obšel tempo casa in medsebojnih odnosov, se je ob mentorici in predsednici Toplice Margareti Atelšek oblikovalo jedro toplejših odnosov, prijateljskih in sosedskih stikov. V tamkajšnjem gasilskem domu so članice društva ob trdem delu, iznajdljivosti in pomoči številnih posameznikov in podjetij našle prijazen dom. Toplica združuje vse, ki se želijo družiti zaradi lastnega izpopolnjevanja, umetnosti, ročnih spretnosti, kulinarike, kulture in nenazadnje osebnostnega razvoja za lepše življenje v družinah. Ob učenju, predstavitvah, nastopih, vzpodbujanju in druženju postaja dejavnosttega društva prepoznavna in tudi koristna. Tako sedaj greje kraj Okonina poleg tople vode v potočku Toplica, po katerem nosi ime, tudi omenjeno društvo. Seveda pa se še vedno najdejo tudi posamezniki, ki ne morejo razumeti, da je na vasi potrebno sožitje in sodelovanje in da si ljudje lahko pomagajo le v slogi. To je bilo razbrati tudi iz poročil o dejavnosti Toplice v lanskem letu in iz načrtov za prihodnje obdobje. Konec koncev sploh ne gre le za Okoninčanke, temveč za članice iz širšega območja občine Ljubno in širše, zato je njihovo poslanstvo toliko bolj pomembno in plemenito, je pritrdila županja Anka Rakun. Prepoznavnost, avtohtonost in posebnost bodo v okviru dežel evropske skupnosti velika prednost povsod tam, kjer bodo to znali ohranjati in ponuditi kot pristno domačo kulturo. Občni zbor društva podeželskih žena Toplica je izzvenel čustveno, kot »ura resnice«, od duhovnih vaj do praktičnih nasvetov, od kratke zgodovine dogodkov do vizionarskih načrtov. Ob zaključku je sledil še prisrčen kulturni program, ob zvokih ansambla »8. marec« pa so se ženske urno zavrtele po plesišču. Odlično je šlo tudi brez moških parov nog. Še bolje bo morda v prihodnje, ko se bodo namesto licemernih želja za en dan možje zavedeli, da je toplina odnosov do lastnih žena vrednota, ki lahko greje skozi vse leto, kot greje potok v Okonini. Jože Miklavc Lutke zabavajo in vzgajajo Otroci iz vse Zgornje Savinjske doline so se prejšnji četrtek med smehom in dobro voljo od lutk za letos poslovili. Ob četrtkih, od oktobra naprej, so mali gledalci z veseljem prihajali v dvorano Kulturnega doma Mozirje, kjer jim je Kulturno društvo Jurij iz Mozirja že osmo leto zapored pripravilo lutkovni abonma. Kljub temu, da je bila dvorana vedno do zadnjega kotička napolnjena z otroci starimi od treh let naprej, pa tudi kakšen mlajši seje našel, so lutkovne predstave vedn Kot pove Jure Repenšek, predsednik drušlva Jurij, je to dober pokazatelj tako kvalitete predstav, ki jih njegovo društvo pripelje v našo dolino, kot tudi dobre kulturne vzgojenosti malih gledalcev: »Saj lahko le od tistega otroka, ki že od malega obiskuje gledališče, pričakujemo, da bo tudi kot odrasel človek cenil kulturo in mogoče vtej dejavnosti tudi ustvarjal. Današnje predstave gredo s časom naprej. Tudi pri lutkovnih predstavah ne smemo pričakovati le klasičnih, že neštetokrat videnih pravljic in ker tudi lutke vzgajajo, jihje potrebno prilagoditi današnjemu življenju in naukom, ki jih naši otroci potrebujejo.« Stem so se strinjali tudi lutkarji zadnje predstave mozirskega abonmaja, ki so za slovo pripravili indijansko zgodbo o vremenu. Kot so povedali, se morajo starši zavedati, da otroci veliko prej spoznavajo različne svetovne kulture, kot tudi način življenja po svetu, kot je to bilo dano njihovim starim staršem in staršem, zato temu primerno preoblikujejo tudi otrokom namenjene predstave. Lutkovne predstave z otroci obiskujejo tudi njihovi starši, zato, pravi Re- penšek, se ob gledanju lutk učijo tudi oni: »Zaradi oddaljenosti naše doline od kulturnih centrov marsikateri odrasel nikoli ni obiskoval gledališča, sedaj pa se poleg svojega otroka tudi starš privaja in vzljubijo to kulturno dejavnost. In morda se zaradi tega celo večkrat odloči za obisk katerekoli kulturne prireditve « Tatiana Golob KULTURNO DRUŠTVO LIKOVNIH USTVARJALCEV ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE GAL Članom podeljena visoka priznanja Projekt Zlata paleta je izbor najboljših likovnih del, ki ne pripadajo akademskim slikarjem, ampak amaterskim oziroma ljubiteljskim ustvarjalcem v Sloveniji. Pomembnega tekmovalnega projekta, katerega se je udeležilo veliko število ustvarjalcev s kar 316 oddanimi deli, so se lansko leto udeležili tudi trije člani Kulturnega društva likovnih ustvarjalcev Zgornje Savinjske doline Gal. Vsi trije so poželi odlične rezultate in v svoje društvo prinesli dva certifikata ter celo najvišje priznanje, zlato paleto. Dobitnica Zlate palete za kiparsko delo, portret deklice, je Magda Posedel, lastnica trgovine Cekin v Mozirju, certifikat pa sta prejela Branko Martin Rupnik iz Ljubnega ob Savinji za lavirano risbo z naslovom Mama bere, ter Slavica Tes- Slavica Tesovnik, dobitnica certifikata na področju sodobne ustvarjalnosti: "Občutki obtem dogodku so bili zelo lepi. Sliko, kije prišla v finale, sem naslikala doma, malo na balkonu, malo na stojalu v dnevni sobi, ki postane moj atelje. Do nastanka tega platna obarvanega z akrilno barvo sem slikala s čopičem le pol leta. Priznanje kvalitete je prijetna vzpodbuda za nadaljevanje ustvarjanja, vendar pa je res, da ponavadi lahko slikam, kadarkoli imam pač odločitev v sebi in primerne okoliščine. Kot mama dveh fantov se pač spopadam z vsemi mogočimi opravili, ki so zame tudi zelo pomembna. Zanima me ogromno stvari, trenutno pripravljam fotografsko razstavo, slikam na platno, delam ilustracije za pravljice, pilim svoje pesmi in nenazadnje čisto malo tudi pojem po sedmih letih moje tišine. Letos me poleg skupinskih slikarskih razstav čaka še izvedba kopice samostojnih, trenutno imam eno v Olimiah, v hotelu Breza. Moji načrti, moje življenje in delo se neizogibno dotika ustvarjalnosti na parih področjih, ki pa se med sabo lepo povezujejo in dopolnjujejo. Posvetila se bom delu in poslušala svoj notranji glas ter skušala uspešno živeti kot ustvarjalka, mama, partnerka in gospodinja. Vem, da ne bo lahko, a vredno je poskusiti. " ovnik iz Rečice ob Savinji na področju sodobne ustvarjalnosti in sicer z delom Po stopnicah, idejni vodja projekta zlata paleta, ki je bila lani izvedena petič, je bil sedaj že pokojni mag. Lojze Capuder, organizator dogajanja pa je Zve- Branko Martin Rupnik, dobitnik certifikata na področju lavirane risbe: "Moram reči, da sem bil že zelo zadovoljen, ko sem videl, da je moja risba sploh med razstavljenimi deli, ki jih je bilo 106, saj že to pomeni določen uspeh. Ker nisem ravno intenziven slikar, s slikanjem se ukvarjam šele zadnja leta, sem pač zadovoljen že z manjšimi uspehi. Iz tega razloga in zato, ker je bila risba, kot umetniška smer precej časa zelo zanemarjena, sem bil seveda certifikata še toliko bolj vesel. Nagrajena slika je nastala hitro, nekega popoldneva, čisto spontano in mislim, da so to spontanost začutili tudi poznavalci, ki so sestavljali žirijo, saj sam zase ne bi mogel reči, da sem ravno izredno kvaliteten slikar. Bilo mi je že rečeno, da imam vsebi umetniški dar, ki pa ga zaradi življenjskih razmer nisem mogel zadovoljivo razvijati. Otroštvo in mladost sem preživel po bolnišnicah ter raznih zavodih, nikoli nisem imel pravega stika z naravo in to se pozna tudi v mojih risbah, saj me zanimajo predvsem ljudje in njihovi obrazi. V slikanje se nikoli nisem zagnal, lahko bi rekel, da me mora "pikniti", da se nečesa lotim. In mislim, da verjetno ne bom nikoli dosegel nekega vrhunca v slikanju, kadar pa me zgrabi, izredno rad vzamem v roke slikarski čopič in nato vse moje težave nemudoma izginejo. Intakojetudi prav." za likovnih društev Slovenije, ki ji predseduje akademski kipar, restavrator in mag. umetnosti Ljubomir Zidar, Od 316 deljihje bilo za razstave izbranih 106. Tatiana Golob Magda Posedel, dobitnica zlate palete za kiparsko delo, portret deklice: "Visoko priznanje me je, kljub namigom v tej smeri, najprej zelo presenetilo, nato pa tudi izredno razveselilo. Vsakomur bi privoščila, da vsaj enkratvživljenju doživi nekaj tako zanosnega. Pa ne le zaradi vsega „rompompoma", ki spremlja takšen dogodek, ampak predvsem zaradi zadoščenja, ki sem ga čutila ob takšnem priznanju stroke. Lepo je, če veš, da delaš dobro, če si deležen takšne potrditve, saj to ustvarja tudi vizijo za nadaljnje ustvarjanje. Jaz, ki se s tem ne ukvarjam poklicno, ampak ljubiteljsko, sem takšnih potrditev še toliko bolj vesela, saj le tako vem, da napredujem in da ima moje delo tudi neko likovno vrednost. A mene poleg kiparjenja zanima še veliko drugih stvari. Vvsaki stvari se najdem, poleg kiparjenja rada slikam, tudi na steklo, delam aranžmaje iz suhega cvetja, skratka, nočem se posvečati ie enemu področju, vsa so mi v izziv. Ustvarjam predvsem na delavnicah in v svojem, kot sama rada rečem, ukradenem času, ponavadi namesto spanja, saj sem poleg službe tudi gospodinja in mama dvema odraščajočima hčerama. A ko enkrat začnem delati, lahko to brez težav traja celo noč, saj se takrat vse ustavi, tudi čas. Seveda pa na ta način ni mogoče delati redno, niti ni to moj cilj." OSNOVNA ŠOLA BLAŽA ARNIČA LUČE Začutili moč besede in opojnost glasbe »Slovenska beseda je beseda praznika. Slavimo torej milozvočnost besed, prisluhnimo glasbi, odprimo srca kulturnim drobtinicam, saj smo v mesecu kulture, ko pogosteje kot sicer razmišljamo o našem največjem pesniku Prešernu, o jezikovnih in drugih umetninah,« so si bili enotni lučki osnovnošolci, ki so v petek, 20. februarja, pripravili kulturno slovesnost v počastitev meseca kulture. Na njej so nastopili mladi pevci, recitatorji in igralci. Svoje sošolce so zabavali z glasbo in se predajali domišljiji. Dokazovali so, da človek potrebuje ljubezen in prijatelja, da mu potoži vtežkih trenutkih ali pa se samo poveseli z njim. Občinstvu so pokazali, kako seje težko osredotočiti na učenje, če te zadene amorjeva puščica in kako spretni so ob prikazu razmer in časa, v katerem je France Prešeren napisal Povodnega moža. Nič manj niso bili uspešni ob predstavitvi Prešernove Železne ceste in njenih pasti. Tako nastopajoči kot njihovi mentorji in seveda gledalci so začutili moč besede, opojni vonj glasbe, vendar so prepričani, da se je kulturi, ki nam bogati življenje, potrebno posvečati skozi vse leto, ne samo v mesecu kulture. Marija Sukalo osnovnošolci so izginili v like, ki so jih predstavljali na odru (foto: Marija Šukalo) KULTURNO DRUŠTVO LOJZE SAVINŠEK NOVA ŠTIETA Usodno čustvo dobrote Na odru kulturnega doma v Novi Štifti so minulo soboto domači gledališčniki pripravili premierno uprizoritev: delo Marcusa Köbelija Sobe - Zimmer frei, ki ga je zrežirala Anica Stakne. Zgodba o »odštekani« mladenki Džoli in samo za izkušnjo let manj »ubrisanim« dedijem, ki ju igrata odlična Vesna Suhovršnik in preizkušeno dokazani Ivo Tesovnik, je večna nedorečenost (lahko tudi privlačnost) med različnimi generacijami. Džoli (Vesna Suhovršnik), ki za probo rada leže v krsto, pod streho vzame dedija (Ivo Tesovnik) (foto: EMS) Doba globalizacije, ki je v resnici brezčustveno časovno in materialno pehanje, se med pripadniki različnih generacij odraža v polnosti lastne bede. Danes so v ospredju uspešnost, učinkovitost, imidž, fascinacija ... Staknetova se na njej lasten način vsemu temu roga, čeprav na koncu predstave jasno pove, komu pripada prvenstvo nad zemeljskim življenjem. Osnovni »problem« predstave je dedi, kije ostal brez sorodnikov in za nameček še brez strehe nad glavo. V domu ostarelih ni prazne postelje, zato je primoran iskati stanovanje preko oglasa. Pod streho ga zaradi denarne stiske vzame mlada Džoli, ki lastne poglede na življenje z dejansko realnostjo usklajuje kar v krsti. Ekstremna značaja se skozi zgodbo uskladita do tako odvisnega prijateljstva, da mladenka brez pomišljanja odslovi s sodobnimi manirami okuženega Andra (Miro Čolnar). Potreba po domski oskrbi izpuhti v trenutku, zato domski aktivistki Matildi Kladivc (Branka Pistotnik) v resnici ne preostane drugega kot začudenje, da kdo za probo leži v lastni krsti. Dobrota iz preračunljivosti postane temeljni paradoks in protislovje predstave, potem ko dedi v resnici postane »žrtev« krste. Džoli je zopet sama, za ščepec manj »odštekana«, s spoznanjem dobrote, ki je zanjo molitev, ki jo usmerja k drugemu bitju in osvobaja samoljubje. Soba je predstava, ki omogoča, da na svet pogledaš skozi oči drugih. Postavitev komičnih domislic in preobratov z obveznim domačim narečjem in odlično, čeprav neko- liko utesnjeno sceno prepriča gledalca. Celo več: pusti bogato sporočilo, kar naj bi bil temeljni smisel sleherne predstave. Čestitke Staknetovi in celotnemu ansamblu za pogum, da so iz lahkotne zgodbe s težkim besedilom naredili predstavo z otipljivim ozadjem. Savinjčan DRUŠTVO UPOKOJENCEV GORNJI GRAD IN NOVA ŠTIFTA Žene in matere so praznovale V društvu upokojencev Gornjega Gradu in Nove Štifte so na najlepši način počastili mednarodni praznik žena in vsem upokojenkam pripravili prijetno srečanje. Že drugič zapovrstjo so jih pod streho prijazno sprejeli novaštiftni gasilci, celotna zadeva pa je bila, po besedah predsednika društva Jožeta Božiča, namenjena tudi materinskemu dnevu, zaradi česar je bilo druženje tudi po formalni plati vsebinsko izpolnjeno. Ne prehitevajte s slabimi naložbami. Prehitevajte z BMW Serije 3. BMW Serije 3 sTop paket* opremo in inovativnim financiranjem: 50% plačate ob nakupu in 50% čez eno leto. Brez obresti. Pri nakupu novega vozila BMW Serije 3 vam ponujamo zelo ugodno inovativno financiranje. A to še ni vse. Limuzina je na voljo s posebnim "Top paketom opreme, ki med drugim vključuje avtomatsko klimatsko napravo, CD predvajalnik, notranje oblazinjenje v kombinaciji z usnjem, usnjen volan, potovalni računalnik, platišča iz lahkih litin in še mnogo drugega. Cena za model BMW320dsTop paket opremo je 7.217.040 SIT. ŠLeasing z veseljem vas pričakujemo v našem salonu. Selmard.o.o., Mariborska 119,3000 Celje, tel.: 03 42 44 000 Top paket oprema. Stenska mama Marija je zvabila zvoke melodije iz harmonike in občudojoče poglede udeležencev praznovanja (foto: EMS) Ob vsakodnevnem pehanju in številnih obveznostih, ki jih družba nalaga tudi upokojenkam, so se urini kazalci kar prehitro pomikali, kar je ob zvokih Tinetove harmonike, ki mu je uspešno konkurirala Stenska mama Marija, povsem pričakovano. Nenazadnje velja omeniti tudi prijeten kulturni program, ki so ga sooblikovale ženske same. Seveda pa tudi tokrat niso smeli manjkati otroci iz podružnične osnovne šole v Novi Štifti, ki so se pod vodstvom mentorice Marije Pustoslemšek izkazali kot pevci in recitatorji. Sploh je bilo slišati, da so malčki tako osvojili srca predstavnic društva upokojencev, da bodo odslej vsako leto praznovale v Novi Štifti. Savinjčan ALIANSA VAŠA ZADNJA ŠANSA!!! Pomivalnik s popolno dodatno opremo Aparat za kokice GOTOVLJE 31, 3310 ŽALEC Sušilnik sveže hrane LD 1010 D Konvekcijska pečica AX707M Stolp Micro 4221 United tel.:03/713 34 50, fax:03/713 34 74 e-mail: trgovina.aliansa@aliansa.si RAČUNALNIKI IN OPREMA Aparat za peko kruha BM5127 United Mikrovalovna pečica MW0 4108 United Stolp Micro 1220 United Mikrovalovna pečica Gorenje MO-170 MW © Piše: Aleksander Videčnik Pred leti smo v našem časopisu objavili tri nadaljevanja o bojih za severno mejo v naših krajih. Pred kratkim pa so na Ljubnem ustanovili Društvo general Maister z namenom, da ohranijo spomin na tiste borce, ki so za ceno svojih življenj stopili v bran domačega praga. Pisalo seje maja 1919, koje prispela iz Celja na Ljubno enota borcev za severno mejo - Celjska legija imenovana. Kmalu so se ji pridružili številni domačini, ki so se pravkar vrnili s front prve svetovne vojne. To je pomenilo seveda izredno veliko, saj so domačini poznali območje, na katerem so ustrahovale tolpe nemških prostovoljcev naše hribovske kmetije. Te so bile že tako izropane zaradi nenehnih zaplemb prehrambenih izdelkov, tako da še semen za setev niso več imeli. Na komando legije na Ljubnem so prihajali kmetje prosit za pomoč in obrambo hribovskih kmetij. Bili so obupani, saj mlada država ni mogla poskrbeti za njihovo varnost in predvsem varnost njihovih življenj. Enoto je vodil podporočnik Maks Detiček iz Celja, poznejši celjski odvetnik. V njej so bili celjski študentje, dijaki in sploh izobraženci. Dr. Mejak mi je pripovedoval, kako so se v Celju nekateri hvalili, da gredo na mejo, ko pa je enota odšla iz Celja, mnogo teh nastopačev ni bilo zraven ... Celjska legija je spadala pod Koroško obmejno poveljstvo v Šoštanju in ni bila v sestavu tedanje jugoslovanske vojske. Zato je bil podporočnik Detiček obveščen s strani poveljstva, da morajo biti previdni, ker bi lahko sovražniki to dejstvo izkoristili in v primeru, da bo kateri izmed legi-jonarjev zajet, takega smatrali kot bandita in ne kot vojaka, kar bi lahko pomenilo takojšnjo ustrelitev. Poveljstvo legije je v zaščito hribovskih kmetij postavilo na tri strateške položaje patrulje po 16 mož in tako preprečilo nadaljnje zastraševanje in ropanje po nemški soldateski. Ko so enote jugoslovanske vojske pričele z vsesplošnim napadom za osvoboditev slovenske Koroške, je krenila tudi Celjska legija in potem končala svoje poslanstvo ob Vrbskem jezeru. Zavezniške sile so namreč zapovedale popoln umik jugoslovanskih čet iz Koroške. To pa je pomenilo veliko razočaranje za požrtvovalne borce za severno mejo - politika je tudi tokrat imela zadnjo besedo! Tedanja oblast v Ljubljani stvari enostavno ni obvladala in prišloje do nesrečnega plebiscita, ki je bil ponarejen v dobro avstrijske strani, kateri so bili odkrito naklonjeni zavezniki. Celjska legija na fcjubnem Na Ljubnem so ob občinskem prazniku leta 1997 odkrili na občinski stavbi spominsko ploščo in se na ta način spomnili borcev za severno mejo. Sicer pa sta bili na Ljubnem pred drugo vojno vzidani dve spominski plošči na Placu, ena leta 1929, druga pa leta 1939. Obe so okupatorji odstranili, nihče pa ne ve, čeje katera od obeh še kje shranjena. Morda ve kdo izmed bralcev kaj več o usodi obeh plošč? Če biju našli, bi bila to prava sreča. Društvo General Maister na Ljubnem načrtuje postavitev spominskega obeležja generalu, ki nam je ohranil kar precejšen del našega ozemlja znotraj državne meje. tipa zelenela je ... Mozirje se lahko ponaša z ohranjenim srednjeveškim trgom. Res pa je, da je sedanja podoba trga kaj klavrna. Že dolgo si podajajo odgovorni drug drugemu žogo odgovornosti za takšno stanje. Na trgu stojijo nekatere zelo stare in zanimive zgradbe, med njim tudi Pevčeva hiša, ki je zgrajena v secesijskem slogu inje edina tovrstna zgradba daleč naokoli. Tudi Pirševa hiša je znamenitost in ne nazadnje tudi nekdanja Lipoldova, v kateri je nekoč bil hotel, v njej pa je bil tudi prvi in drugi čital-niški večervMozirju. Nekatere teh hiš so ozaljšane s spominskimi ploščami znamenitim Mozirjanom. Zato je zelo dobrodošlo prizadevanje občine, da bi se trg uredil. Pripravljen je načrt, ki predvideva postavitev kapelice in posaditev lipe, kot je bilo do leta 1931, ko so skozi trg speljali razširjeno cesto in zato podrli kapelico in posekali lipo. Posebno lipa, ki je bila posajena nekako okoli leta 1831, je dokazovala, da gre v Mozirju za narodni trg, kjer so zavedni Slovenci, saj so dali posaditi na trgu lipo, kije simbol slovenstva. To je bilo v času, ko so nemškutarji strahovali vso slovensko Štajersko. Zgodovinsko dejstvo je, da šota del nekdanje monarhije na vso silo hoteli narediti nemško. Vemo kakšnih sredstev so se za dosego tega političnega cilja posluževali. Nasiljeje bilo možno, saj je za njimi stala oblast! Zraven lipe so Mozirjani postavili visok drog, na kateri je vedno plapolala slovenska trobojnica, kar je tudi svojstven primer v tedanjem času. Pozneje so pritrdili zastavo na vrh lipe in je tam dražila oblastnike vse do začetka prve svetovne vojne, ko sojo žandarji sneli in uničili. Zato je bila lipa poleg kapelice značilna podoba mozirskega trga ... Pod lipo so se zgrinjali tržani, ko so imeli kakšna slavja, vsi nastopi narodnih voditeljev za podpis majske deklaracije, so se odigrali prav tu. Če pa sežemo v zgodovino, v leto 1893, pa povejmo, da so Mozirjani na predvečer praznika Cirila in Metoda postavili drog, o katerem je bilo že govora v tem sestavku. Nanj so obesili trobojnico in zvečer priredili veliko povorko po trgu. Lipa je bila ljuba vsem tržanom, in ko sojo podrli, so ji mozirski pevci na predvečer pripravili slovo. Pod lipo so prepevali pozno v noč. Po pripovedovanju udeležencev tega svojevrstnega koncerta, so se marsikomu posolzile oči... Če sedaj obstajajo morda pomisleki, da bi ob ureditvi trga ne posadili lipe, ker bi morda prerasla v prometni del ceste, mislim, da ti niso upravičeni! Če že naredimo trg tak kot je bil, sodi na vsak način zraven tudi lipa. 3$čemo stare fotografile Med pomembnimi enotami koroških borcev je bila tudi Malgajeva četa. Slika je posneta v Guštanju (sedaj Ravne na Koroškem), hrani pa jo Osrednja knjižnica v Celju Piše: Polona Šporin Danes je arhaično obliko življenjepisa nadomestila tabelarična oblika, katere preglednost omogoča hiter in jasen pregled osnovnih informacij o kandidatu za zaposlitev. Praviloma se življenjepis sestoji iz štirih glavnih sklopov - osebni podatki, izobrazba, delovne izkušnje in druge kvalifikacije. Osebne podatke napišemo na začetku in vsebujejo ime, priimek, datum in kraj rojstva, državljanstvo in zakonski stan. Pri izobrazbi navedemo šole, ki smo jih obiskovali od srednje šole naprej, in navedemo, kakšen naziv smo pridobili. Navajamo v obratnem kronološkem vrstnem redu. Isti princip velja, ko navajamo delovne izkušnje, kjer navedemo podjetje in delovno mesto. Začetniki ne bi smeli pozabiti navesti delovnih izkušenj, ki sojih pridobili z delom preko študentskega servisa. Zadnji del življenjepisa je najbolj raztegljiv in tu lahko napišemo marsikaj. Običajno navajamo posebna znanja - tuje jezike, poznavanje programskih orodij, licence, dovoljenja za upravljanje z različnimi stroji, vozniški izpit ipd. V tem delu navajamo tudi pohvale, priznanja in član- Piše: Irena Gilberg Vzroki so odlaganje maščob in kalcinacija na notranje stene ožilja. Ta bolezen nastane tudi zaradi dedne predispozicije, nepravilne prehrane, prekomernega uživanja nikotina, premalo gibanja, previsokega krvnega tlaka, obolenja presnove. Nikakor pa ne smemo pozabiti na hol-esterin, ki zamasti žile. Tudi stalni stres, strah in skrbi pripomorejo k tej bolezni. Osebne lastnosti arteriosklerotika so močna prilagodljivost, torej velika odprtost, prekomerno navezovanje stikov in istočasno skromna fleksibilnost. Te osebe so nepotrpežljive, nemirne, emocionalno obremenjene, prekomerno delavne, posledica vsega tega pa je, da se stresni hormoni prekomerno izločajo v kri, kar po- Kako napišemo življenjepis, da dobimo službo Življenjepis je prvi vtis, ki ga podjetje dobi od nas in izraža našo delovno zgodovino. Življenjepis ali angleško Curriculum Vitae - CV, je v današnjem času neke vrste osebni prodajni prospekt. Dober življenjepis je tudi most do razgovora s podjetjem. Podatki kažejo, da podjetja največkrat ne izberejo objektivno najboljših kandidatov, temveč tiste, ki se znajo najbolje predstaviti. In tu igra kakovost življenjepisa ključno vlogo. stva (društva, športni klubi). Paziti je potrebno, da ne navajamo nepomembnih podrobnosti. Vedno bolj se uveljavijo prepričanje, da podpis doda življenjepisu pozitivni prizvok in še dodatno potrdi resničnost navedenih informacij. Seveda se podpisuje z nalivnim peresom. Poleg podpisa je pomemben tudi splošni izgled življenjepisa. Uporabimo kakovosten bel papir, lahko decenten vzorec. Listov ne vlagamo v plastično mapo, raje pripravimo izdelek v mapi, ki z mehanizmom prime liste in ima prozorno prvo stran. Izogibamo se preveč živim barvam. Življenjepis obsega eno stran, če pa delodajalci zahtevajo več podrobnosti, je lahko na več straneh. Strokovnjaki pravijo, da je v življenjepisu dobro poudariti našo pripravljenost za delo, voljo do novih izzivov in prilagodljivost na novo okolje, spremembe ter nove naloge. V uvodnem pismu poudarimo naše največje vrednote, izogibamo pa se naštevanja nenavadnih konjičkov in ne opisujemo verskih ter političnih prepričanj. Nadvse pomembno je, da življenjepis deluje profesionalno, zanimivo, jedrnato in tako pomeni vzgib za nadaljnja vprašanja. Arterioskleroza Poapnenje arterij na nogah se kaže kot bolečina in krč nožnih mišic pri hoji. Sklerotične spremembe v možganih spremlja pešanje kratkoročnega spomina, poapnenje koronarne arterije pa bolečine v prsih. Arterioskleroza je lahko predstopnja resnih obolenj srca in krvnega obtoka, zato je potrebno, da obiščete zdravnika pri morebitnih težavah. spešuje zamašenje žil. Kar cela vrsta notranjih organov, predvsem pa jetra, je sposobna pretvarjati holesterin, zato ga ne potrebujemo dodatno veliko iz hrane. S holes-terinom bogata živila so jajčni rumenjak, maslo, drobovina, smetana, mastno meso. Zato uživajte zdravo prehrano z veliko zelenjave in sadja, meso pa samo kot dodatek. Pri kuhi uporabljajte veliko svežega česna. Poskusite tudi z jabolčnim kisom zjutraj pred zajtrkom: dvejušni žlici kisa zmešajte s polovico kozarca mineralne vode. Zelenjavni sok s špinačo: 4 dele korenčkovega soka, 2 dela soka zelene, 1 del peteršiljevega soka in 4 dele špinačnega soka zmešajte in popite 1 /2 litra dnevno. Ta sok pomaga odstraniti obloge iz žilnih sten. Najdite ravnovesje med delom in počitkom. Pojdite v naravo. Naučite se vaj sproščanja. MOTNJE V PREKRVAVITVI Mrzle noge in roke, občutek hladnosti vtrebuhu in križu, mravljinčasti občutek v teh predelih so simptomi slabe prekrvitve. Koža je mrzla, suha in bleda. Tako mladi kot starejši ljudje s tovrstnimi težavami so potrebni zdravljenja, kajti posledice so bolečine, arterioskleroza in pomanjkanje prekrvitve v celem telesu. Vzroki slabe prekrvitve so slabotnost krvi in energije. Kri ne more teči skozi telo. Premalo gibanja, prekomerna teža, preveč kajenja lahko pripelje do teh težav. Tudi faktorji, ki vodijo do mišične napetosti, lahko motijo prekrvitev. Vodna terapija: Napolnite kad s toplo vodo. Noge dajte vanjo in počasi dolivajte vročo vodo, da bo imela približno 40 stopinj Celzija. Voda naj ne sega višje kot do gležnjev. Glogov čaj: 2 čajni žlički glogovih cvetov prelijte s 1 /4 litra vrele vode in pustite 20 minut. Nato sladkajte po okusu z medom in pijte zjutraj po požirkih. tourin^tiTflavdusevallSoifhé . ki jih sicer pest^SBfflJEanje [gtp: Jan Meibohm) Na letošnjem ženevskem salonu so predstavljeni nekateri modeli, ki jih bomo kmalu videli tudi na našem tržišču. Omenimo le najzanimivejše, ki so pri srcu slovenskemu kupcu -tako po znamki kot po globini žepa. Audi predstavlja novega A6. Izjava, da v Nemčiji obstaja rast, vendar ne gospodarska, je letela prav na A6, saj je občutno zrasel v dolžino. BMW ne ostaja dolžan in predstavlja novo petico touring (karavan), ki bo na naše ceste zapeljala še pred poletjem. Zelo zanimiva bo nova škoda octavia, saj se na novih slikah vidi, da ima sprednji del izrazito potegnjen naprej kot kakšen Volkswagen. Hja, upajmo, da na drugi strani AVTOMOBILSKI SALON V ŽENEVI Mikavne novosti za pomlad in poletje Medtem ko je Ferrari zmagovito začel novo sezono formule 1, je v polnem teku ženevski avtomobilski salon. Že 74. zapovrstjo. Zgodovina in tradicija. Resnici na ljubo velja dodati, da so prestižne znamke vedno favorizirale Pariz in Frankfurttertam predstavljale novosti. Ampaktudi Ženeva postopoma pridobiva na pomenu. Tudi všvici so se začele predstavitve novitet. Svet je majhen in prodati je potrebno prav vsak avtomobil. cena ne bo preveč potegnjena. Seat predstavlja alteo, ki bi naj k nam zapeljala jeseni. Zanimiv, majhen enoprostorec s preizkušeno VW tehniko. Španska temperamentna oblika in športne vozne lastnosti bi naj navdušile predvsem mlade družine. Podobno funkcijo so pri Lancii namenili musi, ki izvira iz modela Y. Med priljubljene novosti se gotovo uvršča tudi peugeot 407, ki spomladi prihaja v limuzinski in break (karavan) izvedbi. Športna oblika in uporabnost bosta gotovo prepričali marsikaterega kupca. Hyundai tuscon je zanimiv terenec, ki naj bi prepričeval z uporabnostjo in ceno. VW predstavlja golfa kabrioleta s trdo streho, ki bi naj na trg prišel v letu 2006. Še bolj naj bi dokazoval mercedes CLS. Potencialne kupce prepričuje s kupejevskimi lastnostmi in uporabnostjo štirih vrat. Podobna zadeva kot možnost gretja vratu pri novem SLK. Ali sploh potrebujemo vse to? Seveda ne! Vendar dandanes je kupec kralj in če mu hočeš kaj prodati, mu moraš zlesti pod kožo. In to avtomobilskim proizvajalcem vsekakor uspeva, kar pa se pozna tudi pri ceni. HOROSKOP ZA MAREC 2004 Oven *VJ V prvi polovici marca se boste podali v vse tisto, za kar prej ni bilo časa in J priložnosti. Prišli boste do zaključka, da vas delo osrečuje. Ob koncu meseca pa boste šokirani zaradi nenadnih sprememb na delovnem mestu. Zaupanje bo izginilo, skeptični boste in razmišljali boste o drugi možnosti. Počakajte, čas ni primeren za drastične spremembe. --------- Bik Začutili boste, da morate v družbo, med prijatelje oziroma kamorkoli, kjerje doma dobra volja. Seveda ne zanemarite dejstva, da seje potrebno prilagajati ---------in uskladiti mnenje. Srečni boste v vseh oblikah skupinskega sodelovanja. Res pa je, da bo potreba po užitkih močna in upoštevana v začrtanem vsakdanu. Vsakje sam svoje sreče kovač. Dvojčka Veliko aktivnosti je videti na področju službe. Zdi se, da prihaja vaših sedem minut, katere bo potrebno izkoristiti. Nekaj diplomacije in prilagodljivosti vam ne bi škodilo, a potrebovali boste tudi malce sreče. Vsak tolar dvakrat obrnite, šele potem ga porabite. Konec meseca sledi preobrazba in takrat boste pokazali tudi svoje skrite strani. Rak Odprle se vam bodo nove, vam še nepoznane poti. Življenje se vam bo v veliki meri spremenilo, kajti spoznali boste še neke nove vidike. Ugodno za kontakte z ljudmi in najrazličnejše oblike izobraževanja. Sprejeli boste nekaj novih pogledov na svet. Vsekakor bo izzivov dovolj, na vas pa je, da se odločite, katere boste sprejeli. Ne poslužite se melanholije. Lev Devica Marec vam bo dal veliko nove in sveže energije. Tako se bo korak po poti življenja okrepil in vam bo skozi ta mesec mnogo lažje. Pred vami bo več akcije in zanesljivosti. Poleg tega se boste poglobili v vse novo in tudi neznano. V ljubezni boste nekoliko bolj svobodoljubni, vendartudi vi potrebujete prenovo. V službi boste uspešno sodelovali. Tehtnica Doma bo vaša energija dobila krila, želja po akciji bo močna in nujno potrebna, dajo uslišite v začrtanem vsakdanu. Res pa je, da se boste posvetili čustvenemu življenju, ampak čutili boste neko zadržanost. Šele sproščen pogovor proti koncu meseca vas bo sprostil iz duševne zagate. Na delovnem mestu vas čaka pomemben projekt... ali sodelovanje. Ne zanemarite. Škorpijon Ste oseba, ki ima že po naravi resen odnos do življenja, v tem obdobju pa se bo to še okrepilo. V besednem izražanju bo čutiti odločnost, stvarnem boste prišli do dna, ne glede na čas ali ceno. V ljubezni vas bo spremljala harmonija, radost in sreča. S partnerjem se boste zlili v eno. Osrečevala vas bosta tudi delo in sorodniki. Vaše življenje bo postalo pestro in zanimivo. Tesnobo, ki jo občutite globoko v svoji duši, boste premagali tako, da se boste zaupali svojemu najboljšemu prijatelju. Denarno bo mesec razburljiv, saj bo denar odhajal, bo pa tudi prihajal. Na svoj videz boste dali največ kar bo mogoče, kar bo zelo pozitivno in bo tudi dobro sprejeto. Kar se tiče ljubezni, bodo vaša čustva bolj zadržana. Kozorog Nek tehten pogovor bo spremenil vaše življenje v tem mesecu, vaši trdni pogledi bodo nekoliko popustili. V partnerskem pogledu boste strmeli k popol- nosti in varnosti. Sprostila vas bo družba in vse tisto kar je povezano s službo. Kasneje pa boste imeli energijo, da nadaljujete začrtano pot. Za dom imate velike načrte. Vodnar Finančno boste morda nekoliko zadihali, toda stvari se v marcu ne bodo uredile kot pričakujete. Zaradi vaše samovolje boste naleteli na ovire. Nekoliko več popustljivosti vam ne bi škodilo. Če botato, boste uživali vokrilju doma in družine. Obrestovalo se vam bo neko delo iz preteklosti. Uslugo vam bodo vrnili na zelo zanimiv način. Ne odklonite pomoč enemu od otrok. A Ta mesec marec boste postali zelo marljivi, pridni in delovni. Globoko v sebi O boste začutili, da je sedaj ravno pravi čas, da se odločno lotite nalog, za katere © v prejšnjem mesecu ni bilo časa ne volje. V pogledu službe se vam odpirajo nove možnosti, vsekakor pa bodite bolj diplomatski. Imeli boste tudi nekaj prekritih motivacij, ki pa bodo pozneje prerasle v izziv. Ribi V tem mesecu boste zelo komunikativni, zgovorni in napeti. Vendar boste imeli vpogled v dušo prijateljev, ki sovam duhovno zelo blizu. Zanimalo vas bo vse karje novo in drugačno. Veliko akcije je videti doma, tam boste kos še tako zahtevnim nalogam. Obeta se vam vir dodatnega zaslužka. PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO RADMIRJE Poročevalci izčrpno o stanju društva Na pustno nedeljo so se na letnem občnem zboru sestali člani radmir-skega prostovoljnega gasilskega društva. Izkazano stanje je dokaz dobrega dela vodstva društva in mnogih posameznikov, ki resno jemljejo poverjeno poslanstvo v dobrobit soljudi in celotne skupnosti. Radmirski gasilci so bili izredno dobro organizirani tudi v minulem letu. Že v začetku pomladi so se pričeli pripravljati na razna tekmovanja. Skupno je sedem desetin opravilo kar 177 vaj, rezultati zavoljo tega niso izostali. Z vseh tekmovanj so se praviloma vračali z uvrstitvami pod samim vrhom. Radmirski gasilci so se z optimizmom lotili načrtovanja novih nalog (foto: Benjamin Kanjir) Bili pa so tudi organizatorji. Kot prvič so izvedli tekmovanje s starimi motornimi brizgalnami in ročnimi brizgalnami. Tekmovanja seje udeležilo 17 desetin iz vse Slovenije, Radmirci pa so ga posvetili prednikom, ki so ustanovili društvo pred stopetimi leti. Svetega Florjana so gasilci počastili z množično udeležbo na sveti maši. Sušno obdobje je zaznamovalo 288 prevozov pitne vode, večino v radmirski vodohram. Kljub suši in vročini so se septembra lotili obnove strehe na gasilnem domu. Ob mesecu požarnega varstva so generalno očistili gasilski dom in vso opremo, pregledali hidrantno omrežje, izvedli dan odprtih vrat in se udeležili organiziranih vaj. Vzačetku decembra so za vse otroke iz občine Ljubno pripravili tradicionalno miklavževanje. Ta in podobne prireditve so gibalo kraja, katerega izredno pomemben del so ravno gasilci in njihova pripravljenost izvedbe različnih projektov. Z obilico prostovoljnega dela so realizirali zadane naloge in sezoptimizmom lotili načrtovanja novih. Mednje v prvem planu sodi nakup novega kombija. Benjamin Kanjir KRAJEVNA ORGANIZACIJA ZB IN UDELEŽENCEV NOB MOZIRJE Financiranje organizacije večtirno Krajevna organizacija zveze borcev in udeležencev narodnoosvobodilne borbe Mozirje teži h krepitvi organizacije. Vseskozi si prizadevajo k pridobivanju novih članov med mlajšo generacijo, ki ceni žrtve in pridobitve NOB. Veliko skrb posvečajo socialnim razmeram. Za ublažitevtežkih socialnih razmer sodelujejo z RK, mozirskim centrom za socialno delo, občino in krajevno skupnostjo. Obiskovali so bolne in onemogle ob koncu leta terjih skromno obdarili in olajšali osamljenost. Za težko pokretne in invalide so organizirali izlet po Koroški. Skrbijo za grobove in grobišča borcev NOB v dogovoru z Občino Mozirje, ki prispeva sredstva. Skrbeli so za ohranjanje in negovanje tradicij NOB. Organizirali so spominske proslave in svečanosti. Udeležili so se proslave na Poljani pri Prevaljah in se razve- drili na izletu po Pohorju, se podali na srečanje borcev in planincev na Menini ter bili prisotni ob odkritju prenovljenega spomenika v Gornjem Gradu in spominski svečanosti na Čreti. Na pobudo mozirske borčevske organizacijeje bil obnovljen spomenik padlim pred občinsko stavbo, ob dnevu mrtvih pa so se z žalno slovesnostjo poklonili vsem padlim za svobodo s prijetnim programom. Ob zaključku leta pa so se odpravili na izlet v okolico Slovenskih Konjic. Financiranje programov dela mozirske krajevne organizacije zveze borcev in udeležencev NOB po besedah predsednika Štefana Pungartnika poteka večtirno. Občina Mozirje zagotavlja sredstva za vzdrževanje grobov in grobišč ter redno dejavnost, medtem ko se nekatere dejavnosti pokrivajo iz članarine, stroške izleta pa si udeleženci morajo pokriti sami. Vsakoletno srečanje so letos pop-estrili s prijetnim kulturnim programom moškega pevskega zbora pod taktirko Antona Acmana starejšega in mozirskih osnovnošolcev. Marija Sukalo LJUBNO OB SAVINJI Zgornjesavinjsko društvo generala Maistra Na zadnji februarski petek je v prostorih ijubenske osnovne šole potekal ustanovni zbor Zgornjesavinjskega društva generala Maistra. Skupina somišljenikov iz zgornjesavinjske doline se je odločila, da na tem področju ustanovi društvo poimenovano po velikem domoljubu, pesniku, zavednem Slovencu, ki mu, kot je v uvodnem govoru poudaril Ivan Zupan iz Mozirja, zgodovina več kot pol stoletja ni priznala mesta, ki mu pripada glede na njegova državotvorna dejanja v času bojev za slovensko severno mejo in zaslug za ohranitev Slovenstva. Ivan Zupan, soustanovitelj društva, poimenovanega po velikem domoljubu generalu Maistru (foto: Franjo Atelšek) Letošnje leto se upravičeno imenuje leto Rudolfa Maistra, saj ravno letos obhajamo 130-letnico njegovega rojstva, 100 let od izdaje njegove prve pesniške zbirke z naslovom Poezije in 70. obletnico smrti velikega Slovenca. Med gosti je zbrane nagovoril sin Maistrovega borca mag. Milan Lovrenčič, predsednik Društva general Maister iz Ljubljane, kije nanizal vrsto misli o delu in osebnosti Rudolfa Maistra, katerega državotvornost in pokončna drža bi morala biti za Slovence aktualna tudi v sedanjem času, na pragu vstopa v Evropo. Na petkovem ustanovnem zboru je vlogo Maistrovih borcev iz Zgornjesavinjske doline orisal tudi publicist Aleksander Videčnik in predstavil pomen in vlogo Zgornje-savinjčanov, ki so sodelovali vtakrat ustanovljeni prostovoljni četi, katere vojaške akcije so se začele ravno na Ljubnem inje nosila pomenljivo ime »Celjska legija« ter je štela 89 mož predvsem iz Celja in okolice, veliko pa je bilo domačinov iz Ljubnega, Luč, Solčave in Rečice. V nadaljevanju zbora so prisotni za predsednika društva izvolili uspešnega ljubenskega podjetnika Iztoka Podkrižnika, pri katerem bo tudi sedež novoustanovljenega društva. Franjo Atelšek Pri kidanju snega se marsikomu 2godl, da se nametan sneg v snelaka spremeni, S fotoaparatom ta spomin ohranjen, lahko je v Savinjskih novicah objavljen. Štiriletni Adam Brunet iz Pustega polja je i atijem naredil sneženega Prešerna, Vreme v marcu se je tako naredilo, da se je število snežakov pomnožilo. 12 snega potisnite jih na piano, da vidi jih občinstvo 2brano. Zaradi snega na ekranu so tudi snežaki preživeli zimske počitnice na snegu. Novo zapadli sneg otresite z njih, da slučajno ne dobijo ozeblin. Vabimo vas, da nam pošljete fotografije sneženih mož ali drugih umetnij, ki ste jih naredili iz snega v teh marčevskih dneh. Objavili jih bomo v barvni reportaži. Kaj ljudje ne vedo. da je zima? Naj mi že kdo prinese šal! !! Zima naj kar traja, pomembno je le, da imam streho nad glavo in zalogo drv. PODJETJE S TRGOVINO INSTALACIJE IN STORITVE Cizej, d.o.o., Braslovče Parižlje 1, 3314 Braslovče Tel. 03/70-33-130, Fax: 03/70-33-136 PiSfRA IZBIRA; - materiala za centralno ogrevanje, ■ materiala za vodovod, ■ kopalniške opreme, • keramičnih ploščic (po naročilu). Obiščite nas tudi v bivših prostorih Kovinoopreme, tel. 705 02 80 Gradbeni material, vijaki, okovje, pohištveno železo, barve, laki, bela tehnika... AKCIJA V MESECU MAPni ^ - mavčni sistem KNAUF in KUM - opeka SIPOREKS * ' Montaža! Dostava na dom! Prodaja na obroke preko trajnika in na čeke! Ugodni kredit do lieta s samo 4% obrestno mero! praznuje 16.3.2004 1. rojstni dan. Draga vnukinja za tvoj prvi rojstni dan ti iskreno čestitamo in želimo vse dobro ter obilo otroške radosti. Babi Milena in dedi Ranko ter babi Blaženka in dedi Alojz ‘4 Mia Sara Leskošek iz Novih Lok pri Mozirju Golf 30°“e,nca Klimatska naprava serijsko Ob tridesetletnici Volkswagnove legende smo vašega novega Golfa serijsko opremili s klimatsko napravo Climatic. Ponudba velja do 30. 9.2004. Vaš Volkswagnov trgovec Avtocenter Meh d.o.o. Koroška 7d Velenje, tel.: 03/896 85 19 M A ROVT GREGOR s.p. Bočna 60 33-12 Gornji Grad TeL /faks: 03 838 51 40/41 GSM: 041/793-518 j o let garancije kredita IIIIIJUIIII SIT = 30 minut Se vam je nabralo za milijon spomladanskih želja? Vas mika, da bi zamenjali avto, kupili novo pohištvo ali si izpolnili več drobnih želja? Če na osebni račun NLB več kot 6 mesecev prejemate plačo ali pokojnino, poslujete z vsaj eno plačilno kartico NLB in boste posojilo odplačevali prek trajnega naloga vam odobrimo posojilo brez dodatnih papirjev, do milijona tolarjev v 30 minutah. Posojilo vam bomo odobrili za največ 5 let, brez plačila zavarovalne premije! Mesečna obveznost se med odplačevanjem posojila ne spreminja. Če želite višje posojilo, se oglasite v poslovalnici, ki vodi vaš osebni račun in se dogovorite o podrobnostih. V poslovalnicah NLB vam je, ne glede na to kje imate odprt svoj osebni račun, na voljo tudi osebno posojilo, ki ga lahko zavarujete s plačilom zavarovalne premije ali poroki. Višina tega posojila je omejena z vašo kreditno sposobnostjo in časom odplačevanja posojila. Podrobnejša pojasnila so vam na voljo v vseh poslovalnicah NLB in na spletnem naslovu www.nlb.si O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Savinjsko-Šaleška S Franci Podbrežnik - Kje stanuješ? Dober dan (smeh). Zdaj stanujem v Žalcu, drugače imam pa srce v Solčavi. ■ Domače živali? Če jih imam ali kaj bi imel? Imel bi psa, enkrat smo ga že imeli. Bilje odličen, tak kultiviran, se je nasmejal, če sem mu rekel. Potem nam je ušel, očitno je slutil, da ne bomo mogli biti več dolgo skupaj zato, ker smo takrat živeli še v hiši, zdaj smo šli pa v blok in ga ne moremo več imeti. Od domačih živali bi imel pa še recimo... severnega medveda. Tega bi imel, ker če bi imel severnega medveda, potem bi najbrž živel v Skandinaviji in to bi mi bilo zelo všeč. ■ Vzornik? Uuu... to je pa težko. Pa ne ravno tako vzornik, idol, da bi kar na njega padel, pač pa cenim ga: Sašo Hribar. Zato, ker je blazen intelekt, taca, zato, ker se skoraj nikoli ne počeše, ker je redkokdaj obrit. Zato, ker je na mojo oddajo prišel kar v coklah in trenerki (aplavz). Všeč mi je tudi Zlatko Šugman. Njegov nastop in humor. - Kakšen TV imaš doma, kdaj ga gledaš? To je televizija diagonala 72. Ponavadi gledam šport, če pa me vprašaš, kaj bi najraje gledal: Severna obzorja. Noč in dan. Kdaj? "After eight", definitivno. - Barva, ki te najbolj zaznamuje? Zakaj? Plava, modra! Ne vem, blazno jo imam rad. Mogoče bi lahko Božo, s katerim skupaj igrava v bendu, povedal zakaj. V glavnem: nor sem na modro barvo. V milijonih odtenkih in niansah. - Koga na Zemlji najbolj ceniš? A mora biti še živ? - Če bi se dalo ... INTERVJU S FRANCIJEM PODBREŽNIKOM, NAJBOLJŠIM SMUČARJEM MED GLASBENIKI IN NAJBOLJŠIM GLASBENIKOM MED SMUČARJI (smeh) Svoje starše in sestro. - Kakšen nakit nosiš? Verižico in prstan. Moram, ker ta prstan označuje, h kateremu plemenu spadam. - Kaj najbolje skuhaš in drugi z veseljem pojejo? Aha! Jaz sem car za ribe. Postrvi in tudi morske. In to vse v "pratfonu", a si predstavljaš? - Povej mi en vic! Spet si me dobila. Povej mi en vic... Kako sem jaz silno "smotan". No, oče in sin sta šla v živalski vrt. Mali se preveč nagiba k severnemu medvedu. Pa pride "fotr": "Pa daj, Joško, sem ti rekel, ne se tako približat severnemu medvedu, saj vidiš da si že prehlajeni", (vsesplošen smeh). - Tvoja rekreacija? Kje, kdaj, kaj? Ob četrtkih košarka - "basket", drugače pa v zimskemu času, kolikor se le da smučanje. - Kaj imaš raje - smučanje ali glasbo? Najraje imam smučanje z glasbo. Zdaj sem pa vse povedal. - Navijaš? Da, jaz sem tak goreč rokometni navijač, da kar ne morem povedat. - Kaj meniš o uspehu naših rokometašev? Jaz sem popolnoma vzhičen in pravim, daje prav tako, saj si ta šport zasluži toliko pozornosti. Najboljši so, napiši krepko - CARJI so! - Prvi pomembnejši nastop? To je bil nastop na otvoritvi večnamenskega objekta v Solčavi leta '81. Imeli smo en "komad", pri katerem smo šli iz F dura v B. To je še nekako šlo, samo smo šli čez nekaj taktov že v S. Na harmoniki sva bila dva, Mare je igral kitaro. In mi igramo F, B, B, B...Gremo v S, pa kitarist ni znal S-dura zaigrat, je pa kitaro obrnil in začel bobenčke igrat. Ko smo šli nazaj v B, je pa začel spet igrat kitaro. - Moto? Česar se lotiš v življenju, izpelji do konca. To je moj loto in moto. Predvsem pa bodi prijazen do ljudi in vseh živih bitij, ki te obkrožajo, ker lahko s tem narediš ogromno, ogromno dobrega. - Te je bilo kdaj v življenju tako sram, da bi najraje izginil? To je bilo leta '78. Polnočnice, bil sem v prvem razredu, imel sem kadilnico. Pevci so peli, tisto kadilo diši, dobro sem bil oblečen in sem za- dremal. Tisto leto je bila v solčavski cerkvi nova preproga. Jaz sem kadilo obrnil in kar naekrat okrog mene vreščanje in hrup, popolnoma nič nisem vedel, za kaj gre. Vse seje zažgalo in še danes lahko pogledate, če greste v Solčavo, tam, kjer desni ministrira, tam, kjer je zvonec. Sicer ni ploščice "Tu je obrnil kadilo Kovačev Franci", ampak tako je. Takrat meje bilo zelo sram. - Sporočilo za zgornjesavinjsko mladino? "Sk'p' drž'mo". Častna beseda, res, ker se jaz družim tudi z mladimi Solčavani. Ogromno jih misli, da v naši dolini ni več možnosti za mladega človeka. Jaz pa mislim, da je, samo moramo si "štango" držat eden drugemu. Roka roko umiva, noga nogo spodbija in če si bomo roke umivali in drug zraven drugega držali, spodbujali, mislim, da imamo "šanso". "Sk'p' drž'mo pa radi se mejmo". - Zame? Kar tako naprej, da bi ostala takšna "fletna" in nasmejana, ker se je takole lepo pogovarjat. Pogovarjala se je Nastasja Kotnik V petek, 26. marca 2004, ob 19. uri prirejata Občina Nazarje in Radio Ognjišče v Športni dvorani Nazarje koncert z naslovom DRUŽINA JE SVETINJA. Nastopili bodo: Slapovi, Policijski orkester, otroški zbor osnovne in Glasbene šole Nazarje, trio Moj dom, Darja Čremožnik, Barbara Čretnik. Program bodo povezovali: Jure Sešek, Ida Baš, Matjaž Merljak, Nataša Ličen. SMUČARSKI SKOKI Matevžu Slatinšku naslov državnega V dolini skakalnic na Ljubnem raste nov rod skakalcev iz Savine na čelu z Matevžem Slatin-škom. Slednji je že lansko leto kot povsem neznan skakalec nepričakovano osvojil naslov državnega prvaka v kategoriji dečkov do 10 let. Govorili so, da se mu je nasmehnil sreča in da bo takšen rezultat težko ponovil. Toda minulo soboto je Matevž v Mislinji dokazal, da so njegovi rezultati plod znanja in trdega treninga, ter se znova zavihtel na najvišjo stopničko. Za njim je veliko odrekanja, na stotine urtrenin-gov, vendar trud se je obrestoval. Uspehi so se začeli že v prvem delu sezone, sledila je zmaga za zmago, tako doma kot v tujini, in Matevž je že pred tednom v stilu slovitega Janena Ahonena z veliko prednostjo osvojil državni pokal Cockta v kategoriji dečkov do 11 let. Toda državno prvenstvo je nekaj posebnega. Tu štejeta le dva skoka. Lahko postaneš državni prvak ali pa padeš v sivo povprečje tistih, ki so to le želijo. Državno prvenstvo je potekalo v soboto v Mislinji na 30-metrski skakalnici. Matevža je spremljala močna navijaška skupina iz Savine, kiješport-no pozdravljala vse mlade skakalce, ko paje uradni napovedovalec napovedal zadnjega skakalca Po smučišču, ki ga iz leta v leto obiskuje več smučarjev, seje zbrala kopica tekmovalcev. Dekleta in fantje so se pomerili v slalomu. Seveda so najuspešnejši prejeli zaslužena priznanja, vsi skupaj pa priložnostna darila kot spomin na družaben dogodek. Vzporedno s sodobnimi smučarji so se na stare dilce povzpeli tudi oldtimerji. Poskrbeli so za kopico smeha, ki pa je bil včasih del realnosti. Denarja vteh krajih pač ni bilo in vsakdo sije moral smuči izdelati sam. Kakšne so bile, je drugo vprašanje. Pomembno je bilo zgolj veselje in velika želja po smučanju. Tako je tudi danes, saj se na Hribru pojavlja vse več lastnikov starih smuči. Toje dobro, saj se tradicija mora prenašati na mlade rodove. Morda tudi v opomin, kako in s čim so njihovi starši, dedje in pradedje orali snežne ledine pred desetletji. Benjamin Kanjir prvaka V kategoriji dečkov do 11 let je Matevž Slatinšek osvojil naslov državnega prvaka LJUBNO OB SAVINJI Počitek na smučišču Na ljubenskem smučišču je bilo v teh dneh nadvse živahno. Za manj zahtevne smučarje je strmina na Lazah skoraj idealna, sončne dneve pa so izkoristili tudi nižji razredi Ijuben-ske osnovne šole. Ob čudovitem smučanju in sankanju so bili užitki popolni, za topel čaj sta poskrbela Oskar in Brigita Slatinšek, organizacijske skrbi pa si je naložil predsednik tamkajšnjega turističnega društva Franc Atelšek. Savinjčan v prvi seriji - Matevža Slatinška, je v vznožju skakalnice zavrelo kot v kotlu. Mnogi so menili, da ne bo zdržal pritiska favorita in glasnega navijanja, ki ga doslej ni bil vajen. Toda Matevžje dokazal, da jefantzjeklenimiživci. Mirno seje odrinil z odskočne mize in izvedel odličen skok dolžine 27,5 metra. Toje bil najdaljši skok prve serije, zanj je dobil tudi najvišje ocene in si s tem priboril 5,5 točke prednosti pred drugo serijo. Čakanje nanjo je bilo mukotrpno. Prednost je bila velika, vendar ne tolikšna, da se je ne bi dalo izgubiti. Toda Matevžje spet izvedel najdaljši skok serije! Visoko je dvignil roke in v izteku je padel v objem ponosnega očeta Oskarja in mame Brigite, kije dejala, daje bilo to najlepše darilo za njen rojstni dan. Slavje se je lahko pričelo, Matevž Slatinšek je osvojil naslov državnega prvaka! Ob tem velja poudariti, dato ni bila le Matevževa zmaga, ampak zmaga vseh trenerjev in sodelavcev SSK Ljubno BTC, ki so očitno z načrtnim delom na pravi poti. Če bo šlo tako naprej, se bo uresničila napoved vodje navijaške skupine Lumpi, da se čez pet let vidimo v Innsbrucku na novoletni turneji. Marko Arnič Tretjo zmago Matevža Slatinška V organizaciji SSK Ljubno BTC je na ljubenski 20-metrski skakalnici v nedeljo, 29. februarja, potekalo državno prvenstvo za dečke do 10 let in pokalna tekma za pokal Cockte. Pred okrog 300 gledalci je na tekmi za državno prvenstvo med 43 tekmovalci zmagal tržičan Urban Sušnik s skokoma 20 in 20,5 m, pred Matejem Debelakom, SSK Mislinja (dvakrat 19,5 m), na tretje mesto pa seje uvrstila Manja Pogorevc iz SK Zagorje (18 m, 18,5 m). Od domačih skakalcev se je z dvema 18,5-metrskima skokoma najbolje odrezala Gabi Robnik s sedmim mestom, obetavni mladi skakalec Nejc Cajner paje zaradi padca zasedel trinajsto mesto, kljub dvema 19-metrskima skokoma. Na pokalni tekmi za dečke do 11 let je med 22 tekmovalci letos že tretjič v tej sezoni zmagal domačin Matevž Slatinšek (SSK Ljubno BTC) z dvema 20,5-metrskima skokoma, pred Nikom Hižarjem, SSK Velenje (dvakrat 20 m) in Rokom Justinom, SSK Stol Žirovnica (19,5 In 20 m). Franjo Atelšek KMETIJA HRIBERŠEK ŠMIHEL Preteklost ob rob sedanjosti Na zadnjo februarsko nedeljo so se ob vsej idili zasneženega Šmihela zbrali smučarji, ki so se pomerili za pokal Šmihela 2004. Tekmovanje je bilo lani prvič, spričo dobrega odziva pa letos že drugič in nikakor ne zadnjič. Seveda so organizatorji, Hribrski iz Šmihela, v organizaciji povsem odvisni od višine snežne odeje. Tekma je bila zaradi tega tudi dva tedna kasneje kot lani. Kljub temu pa je, kakor zagotavlja hribrski "gazda" Franc, zadeva dobro uspela. FINALNI TURNIR POKALA SLOVENIJE V MALEM NOGOMETU - KOBARID 2004 Zmaga Puntarja, »graščaki« razočarali Čeprav so Nazarčani že z uvrstitvijo na finalni turnir četverice slovenskega pokala dosegli svoj daleč največji uspeh, pa bi lahko na zaključku v Kobaridu pokazali bistveno več. Pritisk pomembnosti polfinalne tekme in peklensko vzdušje kobariške športne dvorane je naredilo svoje in domači drugoligaš Oplast seje zasluženo veselil velikega finala. Ta je na koncu pripadel igralcem Puntar Alpkomerca iz Tolmina. Ne samo zasluženo, ampak celo prepričljivo je ekipa trenerja Miklaviča opravila s favoriziranimi Nazarčani, ki jim tokrat ni šlo prav nič od nog. Čeprav so se dobro zavedali prednosti domače dvorane gostiteljev ter njihove bučne podpore s tribun, so vseeno podlegli tem pritiskom in poraz je bil tako rekoč neizbežen. Pomagala ni niti enodnevna karantena v sosednji Drežnici, saj so odigrali slabo, nepovezano, za nameček pa se je že na ogrevanju poškodoval njihov prvi vratar Zoubek. S slabo obrambo so omogočili domačinom prevzem pobude in doseganje golov tudi iz nemogočih položajev, kar je bilo ob peklenskem vzdušju domačih navijačev nemogoče nadoknaditi. In kaj o zamujeni priložnosti in o samem finalnem, pokalnem turnir- ju meni predsednik KMN Nazarje, Dobrinko Danojevič: "Od te tekme smo morda preveč pričakovali, zato je razočaranje res veliko. Čeprav smo bili mnenja, da so izkušnje na naši strani, smo se tokrat krepko ušteli, saj fantje pritiska niso zdržali in lahko rečem, da tudi odločitev za karanteno ni bila na mestu. Takšna priložnost se redkokdaj ponovi, mi smojo imeli in jo žal izpustili iz rok." Seveda pa bo potrebno Kobarid hitro pozabiti in se osredotočiti na nadaljevanje prvenstva, kjerje v igri še vedno tretje mesto. Zelo pomembna bo že današnja tekma, ko v Nazarje prihaja, v tem prvenstvu še nepremagana, Svea Lesna Litija, zato ljubitelji okroglega usnja ne zamudite tega razburljivega nogometnega večera. Franjo Pukart REZULTATI KONČNICE POKALA NZS: Polfinalni tekmi: Puntar Alpkomerc : Vitomarci Petlja 6:2 Oplast Kobarid : Nazarje Glin IPP-AM Miklavc 9:5 Finale: Puntar Alpkomerc : Oplast Kobarid 6:2 Končni vrstni red: 1. Puntar Alpkomerc Tolmin 2. Oplast Kobarid 3. Vitomarci Petlja 4. Nazarje Glin IPP-AM Miklavc KMN Nazarje Glin IPP - AM Miklavc vabi na prvenstveno tekmo 1. SLMN med domačo ekipo KMN Nazarje Glin IPP - AM Miklavc in ekipo državnih prvakov KMN Svea Lesna Litija, ki bo v petek, 12. marca 2004 v športni dvorani Nazarje. Vsi ljubitelji malega nogometa - vljudno vabljeni! BOJANOV MEMORIAL 2004 Abuhi znova poleteli Člani Športnega društva Lepa Njiva so na prvo marčevsko nedeljo spričo ugodnih snežnih razmer organizirali drugo tradicionalno tekmo v smučarskih skokih. Tekma je posvečena velikemu ljubitelju smučarskih skokov Bojanu Mazeju, ki mu je usodna delovna nesreča preprečila nadaljevanje gojenja te ljubezni. Po lanskih poporodnih težavah in manjši nesreči enega izmed tekmovalcev je letos vse steklo v najlepšem redu. Organizatorji so pri- dobili potrebna znanja, tekmovalci, polni poguma, pa so prišli iz celotne Zgornje Savinjske doline. Skakalnica v Lepi Njivi ima kritično točko na okoli štiridesetih metrih, ki pa jih letos ni nihče preletel. Še najbližje je bil zmagovalec, lanski in letošnji, Srečko Ledinek. Slednji je pristal pri 38 metrih. Dosti ali malo? Vprašanje je odveč, če ima človek v vidu dejstvo, da so tekmovalci skakali na navadnih smučeh. Kaže, da se bo tekmovanje prijelo. To zagotavljajo tudi organizatorji, ki jim ni žal vloženega truda. Pomembno je zgolj zadovoljstvo tekmovalcev in obiskovalcev, ki so dodobra napolnili prostor v izteku skakalnice. Benjamin Kanjir Najboljši skakalci Bojanovega memoriala so do pokalov prileteli na navadnih smučeh (foto: Benjamin Kanjir) Deskanje na snegu Tomaž Murko na zaključku svetovnega pokala V nedeljo so se na hrvaškem smučišču Platak pomerili deskarji na snegu na mednarodni tekmi, ki je štela za točke FIS. V spodobni mednarodni konkurencije v boardercrossu zmagal Tomaž Murko z Ljubnega ob Savinji. Z zmago je dobil zadostno število točk FIS za pravico nastopa na zaključku svetovnega pokala, ki bo na olimpijskem prizorišču leta 2006 v Torinu. Murko je prvi Slovenec, ki je zmagal na kakšni tekmi za točke mednarodne smučarske zveze v boardercrossu. Avgust Robnik L____________________________________________/ POLICIJSKA UPRAVA CELJE Število kršitev javnega reda in miru upada Na območju Policijske uprave Celje se je v letu 2003 število kršitev javnega reda zmanjšalo za dobrih sedem odstotkov - Obravnavali so 6.895 tovrstnih kršitev. V seštevku vseh kršitev v Sloveniji predstavlja delež PU Celje dobrih enajst odstotkov. Po lokaciji kršitev seje v letu 2003 v primerjavi z letom poprej zmanjšalo število kršitev na cestah in trgih za šest odstotkov, v stanovanjih za slabih osem odstotkov in v gostinskih objektih za 19 odstotkov, medtem ko seje v istem obdobju število kršitev na športnih in drugih javnih zbiranjih povečalo za devet odstotkov. Prav tako se je nekoliko zmanjšal delež vinjenih kršiteljev (44,32%). Pojavljajo se tudi vedno novi načini in oblike kršitev, pri čemer kršitelji v določenih primerih izkoriščajo zastarelo zakonodajo oziroma nedorečenost zakonodaje na nekaterih področjih (društva, ki delujejo dejansko kot gostinski lokali). V letu 2003 je bilo na območju PU Celje storjenih 89 samomorov, kar je deset manj kot leto poprej. Največ samomorovje bilo storjenih z obešanjem, in sicer 57. Vzrok storitve samomora je bila v 32 primerih bolezen, v 11 primerih družinske razmere, v 9 primerih alkoholizem in v 37 primerih drugo. Na podlagi podatkov o starosti samomorilcev lahko zaključimo, da število samomorov narašča s starostjo. Po spolu prevladujejo moški, saj so storili 80 samomorov. Na območju PU Celje je bilo v letu 2003 evidentiranih 75 delovnih nezgod, v katerih je 17 oseb umrlo, 43 osebje bilo hudo, 21 pa lahko telesno poškodovanih. Največ nezgod se je pripetilo pri delu z delovnim strojem (24), pri delu na gradbišču 20, pri delu s traktorjem 12, pri delu v gozdu osem in pri ostalih opravilih pet. Franci Kotnik (h) Husqvarna model 141 -67.900 sit 40,2 cm3 -1,9 kW - 2,6 PS - 4,6 kg model 136 - 59.900 sit 36,3 cm3 -1,6 kW - 2,2 PS - 4,6 kg SAMO PRI VAŠEM POOBLAŠČENEM TRGOVCU DUSETUaa Parižlje 8a, 3314 BRASLOVČE, SLOVENIJA, tel. & faks 03 70« Odprto: pon. - pet. od 7. do 17. ure, sobota od 8. do 12. ure Cesta do Starih stanov v državne jasli - mnenje V 9. številki SN (27. februar 2004) je bilo na 6. strani objavljeno razmišljanje ljubenske županje ge. Anke Rakun v zvezi z ureditvijo ceste na Golte z ljubenske strani (avtor prispevka Edi Mavrič - Savinjčan). Ker sem v tem prispevku tudi (ali pa predvsem) jaz omenjen kot tisti, ki bi problem moral urediti ("o tem silno pomembnem vprašanju seje pogovarjala tudi s prometnim ministrom J. Presečnikom"),ji moram pač pojasniti, da obstaja za večino zadev ustrezna zakonodaja, ki bi jo morala kot županja vsekakor poznati. V tem primeru obstaja Zakon in ustrezne Uredbe, ki točno določajo kriterije za kategorizacijo posameznih cestnih odsekov. In cesta, ki je predmet tega prispevka, po vseh kriterijih spada med tiste, za upravljanje katerih je zadolžena občina. Še zdaleč pa seveda nista glavna kriterija prometna obremenitev (število vozil na dan) ali strošek obnove. Če bi bila npr. samo ta dva kriterija odločilno merilo za kategorizacijo in nato za odločitev za rekonstrukcijo, bi imeli cesto preko Pavličevega sedla še vedno takšno, kot je bila (oziroma je ni bilo). Država, ki je leta 1998 kategorizirala vse ceste vSIoveniji, je takrat v skladu z zakonodajo na našem območju dodala k že prej državnim cestam še zadrečko cesto, panoramsko cesto pod Olševo in cesto Podvolovljek - Kranjski Rak, kasneje pa med občinske zaradi interesa občine nazaj prenesla cesto skozi Logarsko dolino. Na drugi strani so bile med državne cestne odseke uvrščene tudi vse navezave na pomembnejše smučarske (zimsko-turistične) centre in sicer do spodnjih postaj dostavnih žičnic ( Krvavec, Golte, Velika planina, Vogel, Kanin,...) oziroma do samih centrov tam, kjer dostavnih žičnic ni ( Rogla, Kranjska gora, Cerkno,...). Občinske ceste lahko občine obnavljajo s svojim proračunom in tudi s pomočjo sredstev iz ustreznih razpisov ministrstev (običajno Ministrstvo za gospodarske dejavnosti) kot to v primeru Golt dela občina Mozirje. Ima pa občina še drugo možnost, in sicer, da pripravi ustrezni program, se poveže tudi s sosednjimi občinami, nata način dokaže, daje v skladu z zakonodajo določen cestni odsek možno prekategorizirati med državnega, in da da v skladu z zakonom tudi ustrezno pobudo za prekategorizacijo. Pozdravljam prizadevanja novih lastnikov RTC Golte in že dosežene izredno pozitivne rezultate. Tudi sam pri tem v okviru pristojnosti sodelujem, k sreči pa dejstvo, da je trenutni prometni minister iz naše doline, ne more vplivati na odločitve, ki so v nasprotju z zakonodajo, kar bi ljubenska županja očitno rada dosegla. P.S.: Za razčiščevanje takšnih in podobnih problemovterza kakršne koli pobude sem občankam in občanom na voljo vsako soboto od 10. do 12. ure v prostorih Kulturnega doma Mozirje. Vabljeni! Jakob Presečnik minister za promet Podvrh 31, Mozirje ČRNA KRONIKA • TATVINA IZ ŽUPNIJSKIH PROSTOROV Ljubno ob Savinji: V noči na 2. marec je neznanec vlomil v prostore cerkve in Župnijskega urada na Ljubnem ob Savinji. Iz notranjosti je odnesel diaprojektor, vreden okoli 60.000 tolarjev. • ŽEJA Ljubno ob Savinji: V noči na 4. marecje bilo na Ljubnem ob Savinji vlomljeno v lokal Liman, od koder je bilo odnešeno pet steklenic žganih pijač. Lastnik je z dejanjem oškodovan za 30,000 tolarjev. • VLOM V VIKEND Mozirje: V dneh vikenda je bilo vlomljeno v vikend hišico, postavljeno na območju Radegunde. Neznani storilec je iz notranjosti ukradel televizijski sprejemnik, vreden okoli 40.000 tolarjev. OSNOVNA ŠOLA Mozirje Šolska ulica 23 3330 MOZIRJE Osnovne šola Mozirje objavlja LICITACIJO ZA PRODAJO Kombiniranega vozila RENAULT TRAFIC T 2 BF, registrske št. CE 62-42 A, leto izdelave 1995, moč motorja 47 kvv, delovne prostornine 2068 cm3, z devetimi sedeži, za prevoz oseb in stvari. Licitacija se bo vršila v torek, 23.3.2004, ob 13.00 uri na Osnovni šoli Mozirje, Šolska ulica 23,3330 Mozirje. Pogoji za sodelovanje na licitaciji so: 1. Izklicna cena znaša 650.000,00 SIT. 2. Davek na motorna vozila in stroške prepisa plača kupec. 3. Vsi zainteresirani kupci morajo poravnati pred začetkom dražbe varščino v višini 65.000,00 SIT. 4. Vozilo je naprodaj po načelu »VIDENO-KUPLJENO.« 5. Ogled vozila je možen 22.3.2004 od 9.00 do 12,00 ure ali eno uro pred licitacijo na sedežu prodajalca. 6. Vozilo se proda najboljšemu ponudniku, pri čemer se plačana varščina všteje v kupnino. 7. Celotno kupnino je potrebno plačati najkasneje v 15-ih dnevih od zaključka javne dražbe. 8. Za dodatne informacije lahko pokličete na telefonsko št. 03 839 27 30. Delo in poštenje tvoje je bilo življenje. Od tvojih pridnih rok sledi ostale so povsod. Zdaj boš mimo spala, a v naših srcih vedno boš ostala. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage hčerke, mamice, sestre, tete in botre Jožice BEZJAK (01.03.1956 - 28.02.2004) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter sodelavcem BSH Hišni aparati, za nesebično pomoč v težkih trenutkih. Hvala vsem, ki ste se poslovili od nje, in jo spremljali na zadnji poti, ter darovali cvetje, sveče in sv. maše. Zahvala tudi gospodu župniku Vratan-arju za opravljen cerkveni obred, govornikoma g. Grudniku in g. Pur-natu za besede slovesa ter pogrebni službi Morana. Žalujoči vsi njeni Dežurne službe Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO Veter, postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02- 21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. .do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: dopoldne: od 7. do 8.30; popoldne: od 16. do 17. ure, vsak dan razen sobote, nedelje, ob praznikih in dan pred prazniki. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite: 839-00-10 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje. DEŽURNA SLUŽBA JAVNEGA PODJETJA KOMUNALA MOZIRJE Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041621950. Daniel TRBOVŠEK (19.3.2003 -19.3.2004) Že leto je minilo kar te med nami ni a z hvaležnostjo se te spominjamo mi vsi tvoji MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 EBXWlö© Preden je končiil, i).*i je vzel konec Darko priskoči na pomoč Mariji, novi sosedi v bloku pri vselitvi. Manj bi se trudil, če bi mu ne bila prav všeč. Ves popoldan nosi pohištvo, knjige, rože, škatle polne krame... Ona ga ves čas podžiga s spodbudnimi pogledi, ki obljubljajo več kot dajo, vendar mu volja ugaša, ko Marija ne more brez pripomb: "Moj mož bi tole hitreje nesel. Darko, kaj v tebi ni nič moškega?" Čez čas: "Pazi, kaj delaš! Mojemu možu ne bi nikoli padle knjige po stopnicah." In spet: "Darko, lahko bi mi pomagal nesti tole rožo, vsaj moj mož bi mi jo." Darku je počasi vsega zadosti: "Si že pomislila, kaj bom hotel v zahvalo za vse to?" "Moj mož še vprašal ne bi!" gajzzove. Čez trenutek sta že med rjuhami. Kojih po treh rundah dobro zmečkata, Darko utrujen obleži. Marija razočarana vzdihne: "Moj mož bi pa še vztrajal in vztrajal..." "Ja, hudika, kje pa je potem tvoj mož, da te ne zadovolji?" se Darko končno razjezi. "Žal je že pokojni, veš, sem vdova..." "Ni čudno, pri teh zahtevah!" Lovrencij Tavrl Kaj ko bi s poroko še malo počakala? Vsaj do pomladi. Namerno |io naključju Bepo v čakalnici pri zobozdravniku z roko seže okoli ledij neznane ženske. Ta vzroji: "Kaj pa delate? Zakaj me otipavate?" V zadregi se Bepo izmotava: "Zgubil sem robček in sem si mislil, da ste ga vi po pomoti dali v svoj žep." "Zakaj pa me preprosto niste vprašali?" "Nisem si upal." Blenda Tavrl Gor X licioni! Renata vpraša sodelavko v pisarni: "Ti, a si slišala, da se spet govori o skrajšanju delovnega časa na 35 ur?" "Kaj?! Ne pride v poštev. Joško se že zdaj izgovarja, da nima časa zame." IloiločE Polona je s šefovim sinom v postelji. "Zdaj bi bila še jaz rada zgoraj," mu predlaga. On pa brani svoj položaj: "Ampak jaz sem vendar bodoči šef očetovega podjetja ..." "Nič zato, bova pa toliko časa to delala, da se boš naučil." Kar lahko danes, ne odlašaj... (nadaljujemo jutri^ © « ©jv Cvetke iti koprive PUSTNA MINISTRICA Štefan Kokalj, zaslužnik Pusta Mozirskega: »Ne vem, kako naj začnem, gospa Nevenka, saj veste, nekoliko mije nerodno, protokol in te zadeve ... Pustnaki bi rabili ministrico, pa smo mislili... ker se spoznate na fine manire...« Nevenka Presečnik: »Če ni hujšega, samo obljubiti moraš, da bom tudi jaz dobila frak in cilinderter vsako leto eno medaljo za zasluge.« (POŠTENA KOMPENZACIJA PRESS) PREDVOLILNA USEDLINA Franc Rakun, član ZLSD: »Vida, lahko mi verjameš, da v društvu do prihoda Božička ne bomo štrajkali, če pristaneš na kandidaturo na jesenskih volitvah.« Vida Orlovič, predsednica rečičkega turističnega društva: »Ne zameri, Franc, vaš predsednik je čeden mladenič, vendar imam v društvu dovolj frakcij in različnih interesov tudi brez politike.« (IZGUBLJENA PRILOŽNOST PRESS) ■H ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i Tone PARTLJIČ KRIVICA BOLI KOMEDIJA v^ VZDEVEK TONETA FORNEZZIJA TANKA DESKA ZA OBIJANJE, OBLAGANJE ČAS, KO PREHAJA DAN V NoČ NERAZLOČNO NAPISANA ČRKA PREDMET POGOVORA SESTAVIL PEPINO SNEMALNA KNJIGA, REŽIJSKA KNJIGA (ŽARGJ ROB KOVANCA, VČASIH Z NAPISOM SLOVENSKI JEZIKOSLO- VEC- JAKOB AMERIGO VESPUCCI POTNINA, POTNI STROŠKI TRAVNIŠKA ZDRAVILNA RASTLINA POGOSTITEV PO POGREBU PRI STARIH SLOVANIH NAD ALJ EV. GESLA PLESNA SKLADBA IZ OBDOBJA RAGTIMA HRVAŠKA IGRALKA (BEGOVIĆ) REKA V ŠVICI GOSTA BOMBAŽNA TKANINA ZA BLAZINE 4. IN 10. ČRKA DVIG, DVIGANJE PŠENIČNA SLAMA (REDKO) AFGANISTAN- SKI POLITIK- NUR OZEK, POKONČNI BOBEN, KITAJSKEGA IZVORA ESTONSKI SLIKAR, GRAFIK IN KIPAR-POST NERAZREZAN KOS DEBLA, PANJ POHIŠTVO IN DRUGI IZDELKI ZA V PROSTOR DROBEN SREBRNI DENAR SLOVENSKI SOCIOLOG- ANPra ANDALUZIJ- SKI CIGANSKI PLES ITALIJANSKI PIŠATE LJ-UMBERTO DROG ZA PODALJŠANJE ___°^SA_____ GLAVNO MESTO STARE BABILONIJE LEVIČAR JUGOSLOVANSKI DIRIGENT- OSKAR LJUBA TADIČ RUŠEVJE, CRETJE, PRITLIKAVI BOR STARO RUDARSKO SLOV. MESTO MADŽARSKA REŽISERKA- JUDIT ZLATO JABOLKO GRENKA ŽGANA PIJAČA, IZVLEČKI IZ KORENIK MOBITELOVO KRATKO SPOROČILO NALOG ZA PRENOS TERJATEV IZ RAČUNA NA RAČUN MITOLOŠKA MORSKA POŠAST ITALIJANSKI LITER. KRITIK-CARLO JAVOR (LAT.) ANGLEŠKA PEVKA (BUSH) NEZORAN TRAVNAT DEL MED NJIVAMI (KNJIŽ.) ORGAN VOHA GORSKE REŠEVALNE SANI Portal Savinjsko dolina MINI SLOVARČEK: RIGLER- slovenski jezikoslovec- Jakob DANON-jugoslovanski dirigent- Oskar ELEK-madžarska režiserka- Judit AREN- estonski slikar, grafik in kipar- Post KIRN- slovenski sociolog - Andrej KINO NAZARJE Sobota, 13.3., ob 20.00 in nedelja, 14.3., ob 17.00: GOSPODAR PRSTANOV -KRALJEVA VRNITEV - pustolovski Režija: Peter Jackson Igrajo: Elijah Wood, Sean Astin, lan McKellen, Viggo Mortensen, John Rhys-Davies Popotovanje bratovščine se zaključuje. Sauronove sile so napadle gondorsko prestolnico Minas Tirith. Kraljeslvo brez kralja vodi le nemočni majordom. Dedič mora nujno zasesti prestol, ki mu pripada. Bo Aragorn v sebi našel moč in postal to, za kar seje rodil? Medtem ko se Gandalf na vso moč trudi, da bi opešana gondorska vojska ubranila napad, Théoden zbere rohanske vojščake in se odpravi na pomoč... Napovednik • Petek (12. marec), ob 18.00. Galerija sodobne umetnosti Celje Media fokus: Franc Prug, videoprojekcije • Petek (12. marec), ob 19.00. Športna dvorana Nazarje Tekma v malem nogometu - KMN Nazarje Glin IPP ■ AM Miklavc : KMN Svea Lesna Litija • Petek (12. marec), ob 19.00. Galerija Velenje Odprtje razstave grafik Braka Suhya • Sobota (13. marec), ob 10.00. Dom kulture Velenje Gledališka predstava: Hura, dojenček • Torek (16. marec), ob 17.00. Muzej novejše zgodovine Celje Otvoritev razstave Opazujem in raziskujem, ker sem radoveden • Sreda (17. marec), ob 1700. Mladinski center Velenje Okrogla miza na temo strpnost • Sreda (17. marec), ob 19.30. Glasbena šola Velenje Javni nastop pihalnega oddelka • Četrtek (18. marec), ob 17.00. Dom kulture Velenje Pozdrav pomladi - območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov ' Četrtek (18. marec), ob 17.00. Knjižnica za mladino Velenje Srečanje s pisateljico Aksinijo Kermauner in glasbeno skupino Slepi potnik • Četrtek (18. marec), ob 19.00. Modra dvorana celjskega sejma Ljubezen je ena sama pesem ' Četrtek (18. marec), ob 19.00. Knjižnica za odrasle Velenje Predavanje: Škodljivi vplivi sevanj ŽIVALI-PRODAM Prodam mlado jagnje za zakol ali nadaljnjo rejo. Gsm 041 /783-169. Prodam teličko simentalko, staro 8 tednov za nadaljnjo rejo ali zakol. Tel. 03/5841-678, gsm 031/237-656-Prodam prašiče iz eko reje, težke približno 30 kg. Tel. 838-11 -55. ŽIVALI-KUPIM WSBUKÈ Kupim kravo po drugem teletu, dobro molznico. Gsm 041/845-296. Kupim bikca starega do 14 dni ter kravo za zakol in prodam teličke frizike stare 4 tedene. Gsm 041 /857-908. KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 12. številki SN ime in priimek naslov NAROČ. ŠT. I I I T...1 Prodam hidravlične primeže za raz- 695,041/405-417 rez hlodovineterveleslalomske smuč iščem kakršnokoli delo. Gsm 041/ dol. 176 cm. Gregor Funtek, Robanov 751-489. kot 23. NAJAMEM AVTOMOBILI-PRODAM Mlad zakonski par najame stanovan- Prodam golf karavan 1.9 TDi, 1. 12/ je ali hišo za daljši čas. Gsm 041 /354- 2000, vsa oprema, priklop, servisna 693. knjiga. Gsm 040/291-010. Prodam golfa Ili, 1.93,1.9td, prevoženih ODDAM 180.000. Gsm 031/883-737. Oddam štedilnik, 4 elektrika 2 plina. Tel. 5835-458. iščem Oddam ali prodam stanovanje v Iščem kakršnokoli delo, redno ali hon- Mozirju -tri sobno. Gsm 041 /691 -937. Prodam motor otroški na akumulator, cena 20.000 sit. Gsm 041/628-439. orarno. Gsm 051/340-818. Pevca išče začetniška rock skupina s prostorom za vaje. Gsm 031 /358- DRUGO - PRODAM Po ugodni ceni prodam rabljen gorenjski hladilnik 4 police hladilnik+2 polici zamrzovalnik, tel. 041 793063. Prodam žensko gorenjsko narodno nošo, št. 42-44. Tel. 041 /594-004. Prodam alu platišča za audi, ford -7Jxl5h2. Gsm 031/388-685. Prodam motorne sani Lynx, Bombor-der 400 soft, model 2002, vzvratna prestava, ogrevani ročki, narejen servis. Gsm 041 /269-103,041 /401 -215. Prodam otroški voziček, stajco, prev-ijalno mizo novo, stol za k mizi. Gsm 041/628-439. RAČUNALNIŠKA TRGOVINA V MOZIRJU I Na trgu 46, Mozirje Tel.: 839 44 44 wuuw.2bit.si MORDA STE ISKALI PRAV TO V NAJEM ODDAMO "Bistro Dobrovc Nazarje". Gsm 040/398-252. Ema Dobrovc, Lesarska 27, Nazarje. IZVAJAMO ČIŠČENJE zaraščenih površin (mletje grmovja in panjev) s frezo in traktorjem 300 KM. Gsm 041/649-057. Moličnik Jože s.p., Krnica 16, Luče. RTV SERVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000. RTV in knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p., Novo Naselje 43,3342 Gornji Grad. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Eve-lux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p., 03/5845-194. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. POSREDOVANJE V PROMETU NEPREMIČNIN Ne veste, kam bi se obrnili, ko kupujete, prodajate, najemate ali oddajate hišo, stanovanje... Strokovno vam bomo svetovali in vam storitve tudi izvedli. BREMIS d.o.o., enota Mozirje, Na trgu 7 - Grabnerjeva hiša, I. nadstropje. Mobitel 051/30-70-35 ali tel. 839-56-50. Bremis d.o.o., Cesta Františka Folta 2,3320 Velenje. PRAVNO SVETOVANJE Ugodno pišem vse vrste pogodb, zemljiškoknjižnih predlogov, statute društev, druge pravne akte in nudim ostale pravne storitve. Gsm 041/550-525. Nataša Vidmar s.p., Praprotnikova ul. 5, Mozirje. JP Dom Nazarje d.o.o., Savinja» Novi stanovanjski zakon, ki je stopil v veljavo 16.7.2003, obvezuje lastnike in uporabnike večstanovanjskih stavb, da izberejo upravnika. Smo edino zgornjesavinjsko podjetje, ki upravlja večstanovanjske in stanovanjsko-poslovne stavbe, športne, kulturne in druge objekte. i Zaupa nam že več kot 300 uporabnikov. Priporočamo se tudi vam. I : \ n V poslovnih prostorih na Savinjski cesti 4 v gradu Vrbovec v Nazarjah smo Vam na voljo - vsak delovni dan od 7. do 15. ure ! - v sredo od 7. do 17. ure in ® __ - v petek od 7. do 13. ure Tel. 583 30 20, 839 16 17, faks 839 16 20, e-pošta: dom.nazarje@siol.net VAŠ DOM JE Z NAMI PRIJETNEJŠI. S4VI_ Podjetje za komercialni inženiring d.o.o. Prelog, Pod hribom 2, 1230 DOMŽALE. ® SM NAZARJE Lesarska 26, Nazarje m Telefon: 03/ 839 41 90,83941 91 839 47 71; fax: 03/839 47 72 Del, čas vsak dan med 7. in 19. uro ob sob, med 7, in 13. uro. MOŽNOSTI PLAČILA NA 24 OBROKOV! DOSTAVA IAVTODUIGALOM NA DOM! Med pravočasno prispelimi glasovnicami smo izžrebali dobitnika serije 32 posebnih znamk Pošte Slovenije (med njimi je tudi Avsenikova). Prejme jo Anton Šalamon, Ločica 83, 3313 Polzela. Nagrada čaka dobitnika v uredništvu Savinjskih novic. Čestitamo! Glasovnice za drugi krog glasovanja pošljite izključno na dopisnicah do torka, 16. marca 2004, na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Pri štetju glasov bomo upoštevali samo glasovnice št. 2! \___________________________________________«--------- I. Stanko Bizjak (Mozirje), Peter Lamprečnik (Šmartno ob Dreti) 8 3. Milan Ajnik (Gornji Grad), Ferdinand Atelšek (Rečica ob Savinji), Simon First (Rečica ob Savinji) 4 6. Drago Robnik (Luče) 3 7. Marko Cokan (Luče), Miran Grudnik (Ljubno), Janez Kolenc (Ljubno), Grega Tiršek (Nazarje) 2 II. Simon Bastelj (Šmartno ob Dreti), Bernarda Grudnik (Luče), Janez Melavo (Nazarje), Danilo Poprask (Mozirje), Marija Prusnik (Solčava), Borut Zavolovšek (Mozirje) COBISS 0 4#® “ * %, ^ Tone PARTLJIČ KRIVICA BOLI KOMEDIJA D-Per 7/2004 Režija: Vinko Moderndorfer Nastopajo: Iztok Valič: Janez Krivic Jernej Kuntner: Ljubo Topič Zvezdana Mlakar: Vesna Topič Mojca Partljič: čistilka Marija Komedija o slovenskem pisatelju, ki se mu kar naprej dogajajo krivice. Zato so krivi: bivša žena, njen novi mož, gospodinjska pomočnica, bivša in sedanja slovenska in svetovna politika itd. Vse to začinjeno s tipičnim Partljičevim humorjem! Dom kulture Nazarje Petek, 19. marca 2004, ob 19.30 Predprodaja vstopnic: Savinjske novice (grad Vrbovec Nazarje), Knjižnica Mozirje, Trafika Gornji Grad, Trafika Ljubno ob Savinji Celje - skladišče £= TO >C0 >CP 05 05 O Q_ >05 OSREDNJO KNJ. CELJE