110. številka.
Trst, v ponedeljek 14. maja 1900.


Tečaj XXV
,.Edinost" ^^^^^ ^^^^	Oglasi
ebsia enfcr«t nn dan. raasun ueoelj in	^^ 9e računajo po vrstah v petitu. Ym vtč-
fjr»7nikov, ot> ti. uri zvečer. ^^^^ ^^M	krat no naročilo s primernim popustom
Naročnina *na<is« : ^^H^ ^^ __^^^ ^^^^^^^^^ Poslana, osmrtnice in iavne zahvale >lo-
Za celo leto........ ^^m^^M	^^^^^ 36 rat"tma'°
W ^^r	I ^ w J ........ ^m ^m ^m ^m ^m	M
^^^m ^^m ^^m W	M Rokomai ne
ročbc brez priložene naročnine «e uprava ^^H J ^^ ^^^M ^^M	^^^ ^^M Naročnino.
_ ^^^^^^^^^^^ ^^^m	^^^^^^ Naročnino
Po tnhakarnah v Trstu se prmlmjejo po- ^^^ ^^^^^^	^^^^^ ^^^ plačevati loco Trst. »niezne -te vilke {»o <5 stotine i3 nvč.i: i'
«vm Trwt» „ po ■ .-d* \ nv.|A Glasilo političnega društva „Edinost"	za Primorsko. JfSSST "fS^Th
4\\ 7	s*prejemaiijc inseratov v ulici Moliu
THrfon n*.	v e4,BMt| Je mwčI piceolo štv. :$, II. nadstr.
' \1
=-=-=-- _—___=====______________
Iiiajatelj in cdgovorni urednik Fni^Godnik Lastnik konsorcij lista „Edinost".	Natisnila tiskarna consorcija lista „Edinost" v Tru.
1892-1900.
M ožem, ki <stoje na čelu narodni stranki v Trstu, in njenemu gla-;luT so je v zadnjem ča>u. zlasti iz na-ega narodnega središča, iz f»ele Ljubljane, očitalo, da so «hiperklerikalni» in da je celo zmago laškega kandidata v Skednju pripisati temu hiperklerikalizmu. V strankarski strasti so šli nekaterniki tako daleč, tla >o tržaškim rodoljubom očitali politično brezznaeajnost in to edino le iz raz-loira, ker ti rodoljubi ne poznajo razlike mej duhovnimi in posvetnimi boritelji za narodno stvar in ker zato nočejo slediti svojim sosedom v napadanju na na rodno duhovščino, katero naopak radi mnogih zaslug v nar (Minem boju visoko čislajo in častijo.
Kdor pozna tukajšnje razmere, mora v tem oziru gotovo iz vsega sr<*a pritrjati tržaškim politikom.
Ako p;i morda kdo še dvomi o opravičenosti tržaške »zavožene politike*. Lit naj prečita sledeče vrste, vzete iz vira, ki je vzvišen nad vsaki sum očitega ali prikritega klerikalizma :
Baš v mejnih naših pokrajinah, kjer se z vso silo dela na raznarodovanje slovenskega naroda, je uprašanje. kakega mišljenja je v političnem življenji najvišji dušni pastir, jako važno. V teh pokrajinah ima mnogokrat ubogi tlačeni slovenski narod jedino svojo zaslombo v duhovščini. Posebno v Istri, v Primorji in na Koroškem je delovanje duhovščine za probujo naroda bilo in je se vedno jako za-sluzno. Veliko je torej ležeče na tem. da na če!u te vrle narodne duhovščine stoji moz. kateri pozna potrebe naroda, kateri čuti za ta narod in ima srce zanj>.
l ako je čitati v šr. 1 'J «>d	januvaija
! Starostni predsednik baron H e 1 i'e r t j<; vodil volitev predsednika. Predsednikom je bil izvoljen z .">1 od 55 oddanih glasov načelnik poljskega »Kola« v drž. zboru, vitez »J a-\\ o r s k i. Štirje listki so bili prazni.
Vitez .1 a \v o r s k i se je najprej običajno zahvalil za izkazano mu čast ter je obljubil nepristranost v vodstu razprav delegaeije, potem pa je nadaljeval:
»Visoka delegacija! Mislim, da odobrite,
zogerskimi zastavami. Samo tega ne vemo, kdo votli za nos: ali Nemci Madjare, ali Madjari Nemce, ali pa — edni druge '?!
Sprejem delegacij pri cesarju. O
včerajšnjem sprejemu avstrijske delegacije pri cesarju je predsednik vitez Jaworski v svojem nagovoru cesarju rekel, da je avstrijska delegacija s čuti zvestobe, ljubezni in udanosti sledila najvišjemu klicu ter da si hoče prizadevati, da bo združila zahteve moči in
1. v listu
Slovenski Narod«!!
Razmere na Primorskem od 1. 1892. niso prav nič spremenile in če so se, potem povsod le na našo škodo: a tudi duhovščina s** ni ni.* spremenila, ona se še vedno bori na naši strani za narodno probujo, izvzemši •koliko izdajie, ki pa ne delujejo pod zastavo klerikalizma, t e m v e č v z u a m e n j u p e t e r o ž ar n e zvez d e.
< iori navedene krasne in resnične be-^ede ^Slovenskega Naroda« bodo zato tudi zanaprej v vodilo tržaškim in istrskim Slovanom. a našim srečnejšim rojakom v osrednji pokrajini naj služijo v resen opomin v njihovem bratomornem boju.
T r ž a č a n.
Politični pregled.
TK>T. 14. maja 1900. Iz delegacij. V sol>oto ol» 4. uri in
p"! e bila prva ->'ja avstrijske delegacije.
vsi, ako Vas prosim dovoljenja, da jutr, o	uplivno8ti drfave |iripravnosti vojske s sprejemu, katerega nam je dovolilo njegovo j financijelnimi raočmi ,,ržave> P<)tem je nada-
veličanstvo, izrazim čut veselja nad dogod-	ljeval dogloVno. ,Narodi monarhjje in udana
kom zadnjih dni, namreč o najvišjem obisku	aelegacija so gioboko gilljeni in vzradoščeni
v Berolinu, in o sprejemu, ki so ga prire-	p() j>resržnem in sijajnem sprejemu Vašega
dili tam našemu ljuoljenemu cesarju .n go-	c jn ky ap<ist(>,skega veličanstva o najvišem
spodarju. (Burno pritrjevanje). Prečastita go-	ol>jgku y Bero{imi y vkHmo nOV tlokaz
S{M>da! To je bil velepomemben dogodek; bil	0 8r6netn prijateljStvu obeh vzvišenih vladarje trenotek, pripraven - ako je to sploh	a UuU (,oka/ Q nada,jnem Iieomajenem bilo potrebno-, da potrdi in ojači trozvezo,	obstanku sred„jeevropske zveze, ki je tako tisto poroštvo miru med narodi, v katerega	važen r;initelj v ohranitev miru. Sprejem, ki zaščit)u živimo že toliko let, katerega so že-	^ ^ Vašemu Veličanstvu priredili zastop-leli vsi narodi, vse države, čegar dobrote ra-	njki ju 1>rel)ivaloi Demške prestolnice, krepko i dostno vživajo, katerega ohraniti je mim vsem	odmeva v grcU) narodov Vašega Veličanstva, v največo korist. Prečastita gospoda ! Ohra-	gaj d izrazi udano8ti niso bili namenjeni samo
nitev miru je pač glavni pogoj blagostanja	rairoljllbneniu knezu, stvoritelju trozveze, nego
narodov in držav, napredka v duševnem m	tudi nažemu ljllbljenemu vladarjUj njega ve_
gmotnem oziru. Ce se nam ohrani mir, potem	ljkim vladarskim če(inostim, v čegar modrost,
se izpolni tudi, kar si vsi želimo in priča-	pravičn<)SV, in dobn.tljivost se zvesti narodi
kujemo v prihodnosti. A v to ne bo zadostoval	zaupno ozirjljo v vsaki stiski Naj dobrotna
zunanji mir. v to je potreben tudi notranji	|>revklnost ohrani Vaše Veličanstvo še dolgo
mir, po katerem vsi željno hrepenimo«,	y kre|>kem zdravju v blagor in srečo monar-
Potem je otvori 1 delovanje delegacije s	hije. B<>g e,Ivaj, Bog blagoslovi Vaše c. in
trikratnem !« cesarju.	kt*. aposlo!sko veličanstvo !«
Po«lpredse<lnikom je bil izvoljen grof	,, , ... . . , ,
' , t ... f» t i i	Delegacija je na to navdušeno klicala
\ etter ;»1. I^ilie. — Predsednik se je	. t . * ,
v ii».	»noeh« I Cesar je odgovoru : spomnil umrlega člena gospotiske zbornice,
Nikolaja Dumbe. Potem se vršile volitve	«ag«»tovila zveste udanosti, ki sem
v odseke. Proračunski odsek je izvolil barona	.»'h ravnokar čul, odgovarjam z izrazom od-
O h 1 u m e c k e g a predsednikom in grofa	krite hvale. Politični položaj monarhije se v
1) z i e d u s z v c k e g a podpredsednikom. Po-	kratkih mesecih, ki so minoli od zadnjega
ročevalcem o proračunu ministerstva za vna-	usedanju delegacij, ni spremenil. Dolgo iz-
nje stvari so izvolili markija B a c<, u e h e m a.	ku«eno intimno razmerje z našimi zavezniki,
Včeraj opolndne je cesar sprejel avstrijsko	ki se Je ni<*' ° priliki mojega zadnjega obiska
delegacijo, k jer je vitez J a \vo r s k i p<»novil	Pri njegovem veličanstvu cesarju nemškem
svoj si a v ospe v tr oz vez i: »Neue	zoPet Izjavilo na tako vzvišen način, nahaja
Freie Pressec je kar iz sebe zaradi pomemb-	8VOJe dopolnilo v najboljših zvezah z vsemi
nega pojava, da Poljak, voditelj avtonomi-	državami in zlasti v vednem soglasju z Ru-
stov, slavi trozvezo. To podeljuje dogodku	siJ° vseh vprašanj, ki se tičejo bliž-
zares neko »posebno baivo«, kakor se izraža	orijenta ; iz tega položaja izvajamo nado,
rečeni list.	se monarhiji tudi zanaprej ohranijo blagri
C^eški delegatje mislijo takoj po sprejemu	mir'1. delegacij zapustiti Budimpešto, le člena pro-	Uprava moje vojske stavi tudi to leto le računskega odseka da ostaneta tam.	v mejah potrebnega višje zahteve. Iste so Tudi ogerska delegacija se je konstitui-	deloma posledice prejšnjih dovolitev, deloma rala takoj za avstrijsko. Predsednikom je iz-	se tičejo poskusov na polju topništva ter voljen Dezider pl. Szilagvi. Tudi njegov otvo-	nabav in stavb, katerih ni mogoče odri tveni govor je plaval v Berolinskih vodah,	ložiti.
čemur se ne smemo čuditi, ako pomislimo, da	Gospodarsko življenje v Bosni in Her-
so se Berobnčani zadnje dni navadili celo	cegovini se giblje po normalnih potih nepre-
madjarskega »eljena« ter pokrili svoje mesto	stanega razvoja ter bodo, kakor doslej, docela
' i > 1» L l
r k k
Ko bi našla — moža.*i
Zofka Kveder.
—	Ne vpij vendar! — je dejal neje-vo'juo in ne|x»trj>ež:jivo skomiznil z ramama.
—	Ah, pusti me! kaj si r.'s kaj!? Moj B g, kaj pa je ti^ti »<Ir.« in oni tisoči tvoji, ki: so?! Mar -i ti to? ... Ti nisi ničdru-ire^a. nego kup nazorov, nabranih Bog zna k;e, - ne svojih: — svojih nimaš! Jaz sem vedno sanjarila o možu . . . von einem ganzen Mann ! . . . . Veš kaj je to : cel
mož?! —
—	Moj Bog, ne kvari mi vendar
volje! —
Ne moreni drugače ! — je nadaljevala jezno. — Ti vedno kimaš vsakomur. Hotela sem le skušati, trdila sem to, s čemer sem ti pred pol dneva oj»orekala. a ti f»i mi ravno tako prikimaval, kakor pred urami. O, ti misliš morda, da si več, nego jaz — je
vzkipela, — ne, nisi več; jaz čutim, da si reformatskim okusom o možkih ! — Zasme-manj. —	jela se je glasno, a takoj umirila se: Oprijela
—	Ne prepirajva se! je dejal s tonom, ga je za roko ter mu dejala čisto hladno: s katerim prosijo otroke, naj ne bodo	— Z Bogom ! — iu vstala.
trmasti.	— Kaj ti je vendar? — je hitel on ne-
—	Ah, da. saj si bil na gimnaziji, na rodno, pa ona je bila že par korakov od univerzi: govoril si že na par shodih, a vi-i njega. Stopil je za njo, a ona se je obrnila diš, kljub vsemu temu mi ne imponuješ, kljub i in rekla trdo in jezno:
temu ne vzbujaš — v meni onega čuvstva, J — Ne moti me! Nočem, da bi hodil za katerega ne znam označiti, o katerem pa vem, menoj ! In ko je on pristopil še eno stopinjo da biva in mora biti. Tako, neka moč, neka bliže, zakričala je še enkrat: — Nočem! — avtoriteta, jednakost! . . . Da, jednakost, ker j in odhitela po stezi.
avtoritete ne priznavam! Mogoče te ljubi moje meso, a jaz te ne ljubim in tudi ne maram, da bi se kaj mojega vezalo na-te ! —
—	Kako si danes prenapeta, nespametna ! —
—	Prenapeta nikakor ne in nikdar še nisem bila pametnejša. Tu je treba radikalnega zdravila; ti se omoži s katero izmed onih bogatili deklet svojega znanstva, jaz pa ostanem Cvetkovška učiteljica, jaz s svojim
On je mirno sel zopet nazaj na klop in mrmral: — Kaj ji neki je ?! — ta prenapetost ! —
*
* *
Crez leto dni se je on omožil z bogato gospico iz mesta, ona pa je bila še vedno učiteljica v Cvetkovju. Njen tovariš, nadu-čitelj Brandek, je rekel nekoč o njej: »Ta bi znala osrečiti moža, ko bi res našla — moža!
(Z vrše tek.)
zadostovali lastni dohodki v pokritje upravnih stroškov teb dežejt
Z zaupanjem^pričakujem patrijotične požrtvovalnosti o vašem ustavnem delovanju ter vas srčno pozdravljam.«
Sprejem ogerske delegacije. Ob l.
uri popoludne je cesar sprejel ogersko delegacijo, koje predsednik Desider pl. Szilagvi je nagovoril cesarja v daljšem govoru, v katerem je izrazil pripravljenost delegaeije, da skrbi za moč in upliv države, v kolikor je to združljivo s financijalnimi močmi Ogerske, češ, varnost monarhije poroenja varnost Ogerske in moč države — moč ogerske polovice. Kakor vse druge države, treba da tudi mi ne mislimo samo na sredstva moči, na vojsko, nego tudi na materialne vire moči, ki so temelj prvim. Govornik je omenil v vznesenih besedah obiska v Berolinu, katerega so se Ogri v duhu udeležili. Zaključil je z željo, da bi previdnost božja cesarja še dolgo ohranila, na kar je cesar odgovoril z istimi besedami, kakor na gover predsednika avstrijske delegacije. Med cerklom je cesar prijazno nagovoril vse delegate.
Iz seje proračunskega odseka. V
včerajšnji seji proračunskega odseka je, kakor javljajo iz Budimpešte, minister za vnanje stvari, grof Golucho\vski, v svojem ekspozčju omenjal kratkega presledka od zadnjega zasedanja delegacij, od katere dobe se politični položaj ni spremenil v nobeni točki. Omenil je obiska eesatja ^^j'vlinu, kar je odgovarjalo tesni zvezi med obema monarhoma in državama, ne da bi ta shod bil posledica kakih posebnih političnih vprašanj : obisk da je nova potrditev načel, na katerih sloni srednjeevropska zveza miru. Mir v Evropi da je še ravno tako zagotovljen, kakor je govornik to izvajal v lanskem ekspozčju ter je upati, da bo tudi v bodoče možno, da se normalno stanje neovirano nadalje razvija. Naglašal je sporazum z rusko vlado, zlasti glede Balkana ter je izjavil, da je razmerje z vsemi drugimi vladami najboljše. Pričakovati je, da tudi ostali činitelji v Evropi spoznajo veliko važnost miru ter da ne pride do mednarodnih konfliktov. Nada, katero je govornik izrekel pred meseci, da spor v južni Afriki ne bo vplival na razmerje med vele-vlastmi, ^e je uresničila. O posredovanju meri obema strankama ne more biti govora, dokler si obe stranki tega ne zaželita.
Omenil je dogodka, da se je predbacivali« vladi kršenje nevtralitete z izvažanjem vojnega gradiva v južno Afriko ter rekel; da hoče, če treba, to točko tekom debate obširno objasniti na temelju mednarodnega prava. Glede proračuna je izjavil, da je sestavljen z ozirom na financijelno moč obeh držav ter da odgovarja najnujnejšim potrebam. Vlada mora skrbeti za to, tla je država pripravljena za vsak slučaj. Zvišanje proračuna za mini-sterstvo unanjih stvari je posledica želj, izraženih že večkrat v delegacijah ter se bode višek izdatkov porabil v ustanavljanje novih konzulatov, v katero svrho spremlja vojno ladijo «Donava* posebna komisija, ki bode poročala, v katerih mestih zapadno amerikanske obali 1 >i bili umestni novi konzulati. Potem je minister prosit članove odseka, da začnejo razpravljati o proračunu, glede katerega hoče tekom razprave dati potrebna pojasnila.
Skupni proračun za leto 1900
| predložen delegacijam, izkazuje potrebščino 357.034.706 K., 19,687.205 K. več nego lani. Za vojno je potrebščina veča za 15,368.996 K., ona za mornarico za 4,024.320 K.
Italija in Avstrija. Stari laški — poštenjak Francesco Crispi je povodom berolinskih slavnosti napisal v nekem laškem listu članek, v katerem je zahteval, naj bi države, ki tvorijo trozvezo, stopile v carin-
sko zvezo med seboj. Njemu ne zadošča torej, slovenskim razpravam ni več na jiotu niti da zloglasna klavzula uničuje našo produk- tržaški >Piccolo«. A to hoče kaj reči za cijo vina in našo trgovino, on se še ne za- oblasti na Primorskem ! !
dovoljuje s tem, da nam nasilni in l»rez-	Italijanstvo primorskih pokrajin —
obrazni Cožoti uničujejo našo ribiško obrt, kje si?! Tukajšnji dnevnik in glasilo tržaške ampak on hoče iti še daije. A vrhu vsega je iredente, »I/ Indipendente«, od minole sobote, način, kakor Crispi umeva troivezo in polo- ima precej dolg članek o primorskih bloven-žaj Avstrije v njej, naravnost žaljiv. Dinko oih, ki bode v oči zlasti po elegičnem tonu, Poiiteo piše v »Agramer Tagblattu« : Tudi v katerem je pisan. Uprav pohleven se nam ta članek Crispijev smatra zvezo Italije z vitli ta članek, kar je v kričečem v kon-Avstrijo le kakor posledico zveze prve z trastu z ininolostjo, tradicijami, ideali, pro-Nemčijo. (>11 se ne pogaja nikdar z avstrij- | gramom in —srditostjo tega lista, skimi državniki, njegov največi prijatelj je bil	Nekako preplašeno opisuje »Indipendente«,
poprej Bisniarck in pozneje Caprivi. Zvezo kako »grozno« se množe Slovenci v — sa-•/ Avstrijo so m n le vsilili po zvezi z mem mestu Trstu! Naša narodna šola pri sv. Nemčijo; a ker že ta zveza obstoji, jo hoče Jakobu mu kar ude pretresa, a kaj še le čuti izkoriščati za i z m o z g o v a n j e A v- revež sedaj, ko je izvedel, da so si Slovenci str i je. Sicer pa nimalo ne prikriva svoje pj-j gv. Jakobu (Bratovščina sv. Cirila in Me-anripatije proti monarhiji Habsburgov. Ta toda) nabavili celo cerkveno zastavo, katera antipatija ie ta ko rekoč rudeča nit v njegovih 1>0 pričala v cerkvi sv. Jakoba o prisotnosti izvajanjih. Mi nikakor nočemo braniti A v- — Slovencev!! Svetojakobski okraj da ho-strije, kakoršnja je danes, proti Crispiju, ker čemo popolnoina posloveniti in kakor da bi I>i morali odobravati tisti zistein, ki je kriv to ne bilo dovolj — so že slovanske pred-na tem, da je Avstrija v tako čudnem polo- straže celo v sredi — mesta samega ! žaju nasproti svojim zaveznikom. Ali dolžnost	Oglejmo si, pravi rečeni list, Vipavsko
naša je, da opozorimo na to. Izvajanja Cri- dolino, ki je v meri z italijansko planoto m spijeva potijajo le to, kar smo že večkrat ki je bila še pred 50 leti — skoraj rekli o zvezi Avstro-Ogerske z Italijo. Nič vsa italijanska!!! Se celo pred 20—25 ni bolj nenaravnega, bolj umetnega, bolj pri- leti je bilo tam znakov italijanskih, ki je pa siljenega, bolj neodkritosrčnega, nego je ta danes — Čisto poslovenjena! zveza. < rispi pa ni osamljen se svojimi na-	Ker je že navada, tla se jaz in »Indi-
zori: vsa Italija misli tako kakor pendente« — rada kaj pogovoriva, mibogo-on! V vnanji politiki so vsi Italijani Cri- tovo dovoljeno, da tudi tu spregovorim par spijanci! Crispi ne more skrivati svojega ve- besed. Jaz sem sin Vipavske doline nikakor selja na notranjih hotna :ij ah v Avstriji in na vsaki sin, imam tudi jaz stariše, sem imel nevspehih naše monarhije na Balkanu, in na dedove in pradedove Vipavce, ki pa niso tem veselju se udeležujejo vsi Italijani . . . poznali niti besede Dantejevega jezika, ako
Oboroževanje V Bolgarski. Iz niso bili prej v Trstu ali v Goriei ! Poznam Sredca javljajo službenim potom, da skoro vso Vipavsko dolino, in smem reči, da ne pred odide v Rusijo odposlanstvo viših bolgarskih 50 leti in ne pred 150 leti ni bilo italijan-častnikov. To odposlanstvo pojde v Petro- škili naselenj. Da je sem ter tam zašel kak grad, da vsprejme tam puške in municijo, Italijan tudi v Vipavsko dolino, je resnica, ki so izgotovljene tam na bolgarske stroške saj je tam več priimkov, ki diše po italijan-in za bolgarsko državo. Govori se, da od- ščini ; ali ti moj Bog, tudi če 1»I bilo res, da poslanstvo vsprejme 200.000 pušk in 10 mi- je bila vipavska dolina pred kakimi 300 leti lijonov patronov.	italijanska, kako hočeš ti, »dragi« »Indipen-
dente«, zahtevati, naj bo laško ono, ki je bilo, recimo, laško pred 300—500 leti, ko ne mo-
Tržaške VGSti	rerao m' zahtevati niti od enega Raškoviča,
"	Vidakoviča, Novaka itd., naj bodo Slovani,
Mestni svet tržaški je imel v soboto dasi so ^ "jihovi stariši naše narodnosti ! ?
zvečer svoj., sejo. Radi obilice gradiva smo	mnogoštevilna društva ti delajo sive
[►oročilo odložili za jntršnjo številki*.
štva : »Lipa« iz Bazovice, »Slovansko pevsko društvo« in »Kolo« iz Trsta. Osobito poče-ščene smo se čutili tudi, ker je došel tudi naš zastopnik dr. O. Rvbar. Ravno ta gospod se je mnogo trudil, da smo dosegli, kar smo želeli. Bodi mu izrečena najprisrčneja zahvala. Naj se nam ne šteje v zlo, ako se na tem mestu priporočamo nadaljnji blagonaklo-njenosti milih rojakov. Prosimo jih nadaljnje podpore, kajti v krepki socijalni in gospodarski organizaciji je naša rešitev.
O d b o r.
Zakaj lie'? ! Drugod uživajo menda državljani to dobro, tla morejo plačevati potom poštne hranilnice. To je res dobrota, to je napredek, ker ljudstvu ne treba kratiti časa in delati poti. Zakaj pa niso naši okoličani deležni te dobrote, tega napredka?
Prosimo odgovora in pojasnila ! Ako ga ne dobimo, bomo skušali odgovoriti mi!
Mrtvo so našli v njenem stanovanju v ulici Scalinata št. 3, 56-letno M. Degnassi. Ker je že več dni ni bilo videti, je redarstvo i šiloma odprlo vrata Truplo so prenesli v mrtvašnico pri sv. Justu.
šolsko poslopje, da ga ni tacega daleč na okrog. Temu je že 5 let, a dež. šolski svet še vedno noče pripoznati tega poslopja, da-si isto odgovarja vsem zahtevam zakona ! !! Te dni pride, kakor kaže, odločitev: ali zmaga naša pravična stvar, naše hrepenenje po izobražbi, ali pa zmaga brutalno nasilje laških sovražnikov — luči!! Ali bomo mogli našo lepo šolsko poslopje posvetiti njega plemenitemu namenu, ali bodo morali naši otroci v potuj-čevalnico na Škofijah ! Na pomoč, na pomoč torej, vsi vi, ki imate kaj besede in ki nam morete pomagati ! Onim pa, ki stoje na čelu šolske uprave, kličemo: gospoda, roko na srce! Ali se ne zgražate že na misli sami, da bi danes v XIX. veku, ljudstvu, ki si samo zida šole, ki hrepeni po napredku, ki je pripravljeno vse žrtvovati v izobraževalne namene, da bi takemu ljudstvu zapirali pred nosom šolska vrata in bi silili njega deeo daleč tja v šolo, kateri je jedini namen — raznarodovanje!! A mi imamo sveto pravo zahtevati ljudsko šolo : ki bo poučevala otroka v vsem, kar treba istemu v vsakda-
njem življenju, ki ni u bo vzgoje'vala tudi srce!
Požar. V soboto so poklicali gasilce k	Mi »kvarno šolo, ki bo vzgojevala naš za-
sv. Anreju, kjer je bil v tovarni za vegita-	rod B°"U in narmll,< "e Im m<'lohu lmitall' bi lično olje nastal ogenj, katerega pa so kmalu Mečevanja, ne onim, k. zanašajo v šol«, laško
udušili. Škoda, ki je nastala, znaša 12.000	~ P°lltlko in kl tlu!l Šol° l>on,žlljeJ° v sre<l"
•	• • i	•	stvo za varovanje koristi brezvestne klike!
kron; ista je pokrita z zavarovanjem.	J
Iz naše luke. V soboto je prispel v	11 r*
naše pristanišče Llovdov parnik »Maria Te- X Odli kovanj e. Cesarje povodom zapro-
resa« z rižem iz Colomba. Vozil je 30 dni.	šeue£a "gojenja Prelil okrajnemu zdrav-
Med vožnjo je umrla na parniku potnica g.a	"lku v Gor,cl"' * d Aleksandru Z e n-
Neža Dick za imetjem trebušnice. Truplo so	kov,chu> Vltežkl knžec Fran-Josipovega
pogreznili v morje. Parniku so takoj dovolili,	iec^'1"
da se izkrca.	X Brezovice pri Materiji nam
Istega tlne je priplul iz Aleksaadrije	Pifiej° : Vže dolš° 6aSa ,lism° 5ituli v VaSem
parnik »Minerva« z 11 potniki. parnik „	cenjenem listu »Edinost« kakih novic iz naše
poslali v lazaret pri sv. Jerneju, kjer mora	VaSl* To I>rav na™vno> kei" menda nimamo
zaradi kuge v Egiptu prestati karanteno. Na	ni_kf_k,h ^^ ^t, uaša vas je zdi krovu so vsi zdravi.
Umrljivost v Trstu. Od 29. aprila do vštevši 5. maja je umrlo 53 rnožkih in 36 žensk, skupaj 89 oseb proti 66 v isti dobi lanskega leta. Med njimi je bilo 2iS oseb starih do 1 leta, 23 d„ 5 let, 8 do 20 let, 2 do 30 let, 6 do 50 let, 14 do 60 let, 17 do 80 let, 1 nad 80 let. Povprečna umrljivost je znašala 275 od tisoč. Smrt je provzročila sušica v 9, bolezni v sopilih v 23, škrlatica v 1 slučaju.
ava v
vsakem oziru in življenje zelo prijetno tako, da se sploh počutimo tukaj kakor v ljubih nebes i. Iransko leto se je govorilo, da v naši vasi . dovolj stanovanj za letoviščnike, a to ni res, kajti v vasi imamo 3 lepe hiše z lepim i »hištvoni in v lepi legi. Nadalje so v vas» 3 prodajalnice, 3 gostilne, vi mlini, 3 kovači in še celo 3--župani.
X I z R e p e n t a b r a nam pišejo : Na binkoštni ponedeljek prirede tukajšnji mladeniči ples na katerem bo svirala Mavhiujska
lase! Zakaj vendar? Saj živimo mi sami za-se,
Ceniti italijanske razprave ?! Zadnjič sa-i imamo <*elo društev, ki načelno nočejo spre
Na delu je ponesrečil v soboto 22-letni	£°(1,>a-
kurjač Jurij Holčuber iz ulice Pondares št.	X K a z p r a v a p r o 11 k a p i t a n u p o-
in za "Wa italiian^ki Jemati 1:lških 51enov> ^t>čim laška društva 3. Na krovu parnika, na katerem je v službi,	topljenega par n tka »Ika«. Naši či-
oti obtožen t ve m Hrvatom, -P«*«*« vse, seveda - z namenom! je padel nanj samotežnik (žrjav) ter ga težko	***** Š* opominjajo nesreče ki se je bil,
ranil zunanje in znotraj. V jako nevarnem	d°g°dlla v reskl lllk,> ko sta tn;,la Jetlen ob
stanju so ga spravili v bolnišnico.	drugega parnik ogrsko-hrvatske družbe »Ika«
in angležki *parnik »Thvria«. »Ika« sejepo-
!»mo vprašali: Cemu jezik na razpravah pr
branjenim od odvetnikov Hrvatov in pred	nas' to Izmenja za nas veliko
sodnim dvorom, sestavljenim od oseb, ki so	moralno zmago! Oni, veliki, bogati, oprti na
zmožne hrvaščine?! Ali se morda to godi,	svoJ° » kulturne j„ na ves upravn« aparat, oni
da se za dt »volj i u šestim uredni k t) v in tlo-	se {k}16 — ki 8m° preganjani in zatirani.
pisni kov laškega novinstva?! Po-	sem že enkrat pript»vedt»val <» (»nem Pi-
tem smo še omenili, tla v Gorici se je že	ki Je ~ "kljub temu, tla je izvršil
kolikor toliko nehala ta krivica !	\teL realk — bil ^ tJlko odkritosrčen, ali
• i , , j i -i i i	naiven, da je nripoznal meni v obraz: »Akti
Oni oostavek gletle laskdi pt»roeevalcev	.
- , , , . ili - i-*-	se zgodi — kar Botr ne daj — da tu v Pri-
nismo mislili -- kakor bi utegnil kdo misliti	® & J
i ., ,	mtirju zma$rate vi Slovani, nam ne bo pre-
— ironično, marveč nam je bilo prav krvavo	. .
ii- o . , , , .	ost:ijalt> tlri'zejca, neero zbežati v Italijo, ali pa
resno okt>li srca. 5»aj vemo, kakov neznanski	J 7 ,
. j • ..... . ii-i-	skočiti v morje!!« Na vprašanje, zakaj da se
strati imaio primorski oirokratie preti laškim	J r
Vremenski vestnik. Včeraj: tt^plomer	Z . ! . .	.. .... . V
• *	greznila ni z njo je zgubilo življenje tudi vec
ob i. uri zjutraj 15.0, ob 2. uri popoludne _________„„x„i...... ...m.......i„
popolmlfie potnj|<oV Danes se je začelt» na tribunalu na Keki zadnje tlejanje te žaloigre: razprava proti
i ob
>.14 jiretlp. in ob 3.8
a jo primorski lnrokratje preti novinstvom, kako se tem birokratom lasje ježe, kadar kakov »Piccolo« grbanči svoje čelo! Saj vemo, kako pogosto naše oblasti greše proti svojemu boljšemu spoznanju le zato, ker se b<«je ukora v laškem novinstvu! Saj vemo. kako pogosto retirirajo in umikajo svoje lastne od red be, ako je začelo gro met i v »Picctdu ali In<lij»endentu« ! Saj vemo, kakti je največi vzrok krivici, ki jo trpimo, v tem, ker laško novinstvo terorizuje vse naše javno življenje, ne izvzemši slavne oblasti !!
Iz kratka : kakor gora težko tišči na naše oblasti straL preti laškim novinstvom.
nas toliko boje, je relrel: >lver se boste maščevali nad nami za storjene Vam krivice!!«
Mož je iinel prav. Ako bi bili mi res tako maščevalni, kakor je menil oni Piranec in bi jih — kadar pride čas za to— začeli proganjati, oni ne bi imeli tu res niti pedi zemlje, kamor bi se mogli umikati pred nami !! Preti seboj in pod seboj imajo slovenska tla in za sebej le — morje!! Oni Piranec je imel prav, ko je takti lepo povedal, da vse skupaj ni nič res. kar »Indipendente« in družba govore t) italijanstvu teh pokrajin.
Skoda! Pišejo nam: V soboto so tukajšnji laški listi poročali o nekem Cianiju,
C. — Tlakt>mer ob 7. uri zjutraj 7o(r0
— Danes plima ob 9*57 predp. in ob 8.53 i	"n ' ' r>	' i "
'	' '	kapitanu »Ike«, gosp. Komami r oreinpoeherju,
pt»i>.; oseka ob 3.14 pretlp. in ob 3.8 i - • . - i -	t ■ i
11	it'	ki je tožen, da je on zakrivil nesrečo.
popoludne.	^ O p a t i j e javljajo : Poslednji se-
Dražite premičnin. V torek, dne 15. j,namek gostom imenuje 63Ki strank z 10.^82 maja ob 10. uri predpoludne se bodo vsled ; osebami; t.tl ^7. aprila do 7. maja je na novo
došlti 47S gostov; Vsega je l>ilt» 7. maja v ztb-avilišču 1435 t»seb.
Od sv. A n t o n a p r i Iv o p r u nam pišejo: V številki 104 »Kdinostc od P°~! dne 7. maja piše Vaš dopisnik, da se je
naredl»e tu k. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : ulica S. Giacomo štev. 4 in v ulici Muda vecchia št. 2, špeh, tehtnice, stroji, pohištvo in glasovir; v ulici Acquedotto štev. 32,
hištvo ; v ulici Zovenzoni št. železna blagajna, ' oprema v zalogi in ledenica.
Vesti iz ostale Primorske.
Iz
Mihael Turko izrazil proti našemu občinskemu svetovalcu, češ, da dela za raznarodenje naše šole. To ni res, to je laž. G. Mihael Turko se je izjavil le proti onim, ki delajo in ru-jejo proti novemu pevskemu in bralnemu društvu in mej tem je tudi — dotični dopisnik. Gospod svetovalec Josip Turko pa nas podpira vedno, zato čast in slava mu ! !
No, hvala Bogu, vsaj sodne oblasti se lahko ki 1)11 svoječasno na velikem trgu na de-seda; oddahnejo, kajti ni se jim več bati, tla monstrativen način zakričal »Eviva Italia !-bi jih »Piceolo« ne umel, tutli če državni ! Povedali st), tla je vdobil mesec dni zapora, pravdni k govori in sodniki sodijo le slovenski. v8e to ^rez komentarja. V Gorici so namreč razprave proti sloven-	Navadno pišejo takim ptičkom »Siguor
skim obtožencem jH.polnoma slovenske: dr-	° l>nliki Pa »» opustili to! Da
žavni pravdnik toži slovenski, predsednik; tudi Slovenci izvedo, zakaj so revežu Cianiju vodi razprav., slovenski, branitelj brani siti- vzLratili častni pridevek »siguora«, moramo venski in s >di»o proglašajo slovenski. In glej j povedati, da je ta ('iani eno tistih bitij, ki Čud..: v Piceolu čitamo vse podrobnosti \*U svt»jega življenja preživljajo v zaporih in teh razprav, kar je znamenje, da tudi >Pic- ki porabljajo vsakt. sredstvo, da - le jedo — rolo vi * jKirtK-evalci uinejo slovenski!! V pti- ri^et: Zaradi	se niti governo na lesnem
X Šolske razmere v I s t r Plavij pri Kopru nam pišejo: Pri nas je istotako, kakor povsod i po Istri, kjer imamo nasprotnikov, katerim bi glede nasilstvene
nravi, krivičnosti in brečutnosti zastonj iskali	\/^ofi LS nicl^P
vrstnikov na vsem božjem svetu. Ko vidi čio-i	VC5L1 ^1 ^ 1J
i vek, kako se gtidi z nami, mu je pri srcu, da	* Klub slovenskih b i e i k 1 i s t o v
bi jokal in besnel. Res ne vemo, ali se je	»^.i « b I j a n a« vabi na V. narodno dirko,
istrska signoria učila od tržaških signorov, ali	ki se bo vršila v nedeljo, dne 20. maja P.'OO
so se tržaški signori učili od istrske signorie,	aa slovenskem dirkališču v Ljubljani. Na
kako treba vršiti maločastni lov na slovenske	preti večer bo ob poide veti h pozdrav tlošlih
sebno j »o m i rje oje pa ino.a biti našim sodnim oblastim, da se »Piccolo« niti ne jezi več radi slovenskih razprav in ne denuncira nikogar več radi zločinstva proti svetosti itali-janstva teh krajev : ni državnega pravilnika, ni
trgu ni upal dodati mu častnega naslova »signore« !!
Iz Loujerja nam pišejo: Slavnost otvor-jenja novega doma našega »Konsumnega društva« se je izvršila najlepše, kakor je že bilo
členov sodišča. Tudi streha okrožnega	sporočeno v tem listu. L«onjerci smo v resnici
sodišča se še ni ]*odrla radi slovenskih raz-	hvaležni na tako lepem dokazu vzajemnosti,
prav. Hvala Bo^u ! Sedaj se lahko poleže	ki so ga dali naši sosedje in meščani. Zlasti strah ored majesteto laškega novinstva in se nam je omililo, da so nas obiskala dru-
duše. Ali to vemo, da so si vsi jednaki! Kakor umejo tržaški signori po svojih magistrat-nih slugah loviti podpise od zaslepljenih Iju-i dij, tako so nam naši signori po listonoši in po nekem Škofijcu poslali neke pozivnice. Ker j pa ljudstvo, postavše nekoliko bolj previdno j pred takimi peklenskimi zvijačami, ni hotelo j sprejemati teh pozivnic, puščala sta jih ona , moža po hišah in celti v ključavnice in v razpoke vrat sta jih potiskala. A ravno ta drznost je jako razburila nekatere može. In veste, komu so veljale te pozivnice ?! Vsem očetom, ki imajo otroke, godne za šolo. Kakor znano, smo si v Plavji sami, iz lastnega nagiba in od lastnih žuljev sezidali lepo
gostov v »Narotlnem domu«. 2. V nedeljo pa : a) ob devetih dopoludne sestanek v »Svi-cariji«, b) ob treh popoludne dirka. Pri dirki svira vojaška godba, c) po dirki izlet po dogovoru. Zaključek prijav je dne 16. maja ob devetih zvečer. Na pozneje došle prijave se ne bo oziralo. Prijave sprejema tajnik gosp. Gombač.
* Nekoliko statistike iz L j u bij a ne. V prvem letošnjem četrtletju je bilo v Ljubljani 37.186 prebivalcev. Porok je bilo lis, na svet je pa prišlo na novo 307 Ljubljančanov; umrlo jih je 302, irmiej teh 7f> za jetiko. Ponesrečile so se 4 osebe, samomor je bil 1.
O.se I* na vest. I čitelj na gimnaziji v Kranju. g«»spod Anton Peterlin. je definitivno nameščen in je d« »bil naslov »profesor«.
* Dopolnilne občinske volitve v L j n b lj a n i s«» se pričele danes s tretjim razredom. Katoliška stranka je naznanila svojim somišljenikom, da se teh volitev ne v delež i.
Razne vesti.
Poroka avstrijskega prestolonaslednika
Parizu, ki je pa radostno popravljen z zmagami po deželi.
PARIZ 13. Oh 10.50 zvečer (K. B.) Večer je bil miren. Udeleži te v voliicev na vo-litvi je bila velikanska. V sled nekaterih izidov, ki so bili ugodni za nncijonaliste, je prišlo do raznih demonstracij. Xa bulvardih se je nabralo mnogo aut:semitov. Preti uredništvom lista »Libre Parole« pozdravljali izvolitev novega kandidata »lige de la patrie franeaise». Resnejšega dogodka ni bilo. »miri na Španjskem.
MADRID 11. (K. B.l Provincijalni svet
JllŽnO sadje : Trg slab za pomaranče, dober za limone. Prodali so 8000 zabojev sicil-si*ih pomaranč po 3 do 12 kron zaboj, 1500 <| puljijskih po 5 do 11 K in 2000 zabojev limonov sicilskih po 3 do 9 kron zaboj.
Les: Kupčija neznatna, cene stalue.
Olje: Trg nespremenjen. Prodali so: 100 q italijanskega polfinega do zelo finega namiznega olj ki nega olja v soditi po 120 do lfiO kron; 160 q grškega in levantinskega v barelih po 74 do 7*> kron, in 140 q
ra računa ii.-i kron
la
istega slabšega po 70 kron.
nadvojvoda Frana Ferdinanda z grofico Sofijo	je sklenil protestirati proti nemirom v Barce- j Rjž: Minoli teden je bil miren o slabem pro-
<'hotek se !»<» torej izvršila. Otroci tepa za-	oni o priliki potovanja ministra za notranje metu in nespremenjenih cenah: tendenca
kona pa ne bodo imeli nikakih pravic do	st.ari, Data. ' je dobra, cene na glavnih trgih trdne,
avstrijskega prestola, ker haltsburžauski hišni	Francoski rojili minister (jalliffct. j >a letiii sej m /a živino t Ljubljani
zakon določa, da s«, otroci prestol«,naslednika	PARIZ 13. (K. B.) Sinoči tukaj raz-j ,ine 7. t> m- je bii0 prignane živine, in sicer:
le tedaj opravičeni za prestdlonasledništvo,	šlrjena vest, da je umrl vojni minister Gal- ! 1X05 konj in volov 300 krav i*i 53 telet,
ako je njihova mati |m» rodu je« lijaka z «H~e-	I i flet, je popolnoma neosnovana. I skupaj 145H glav. Promet Z Voli je bil iz-
tom. Ta hišni zakon ln«e cesar spremeniti v	Naredbe proti kugi. redno živahen, ker so prišli na semenj kupci
državni zakon, da pa ne more izpremeniti noben	CARIGRAD 13. (K. B.) I>ohodnike iz \7 Moravske in Bavarskega ki so pokupili
skoro vse živali po dobrih cenah. Kupčija s konji in kravami je bila srednje dobra.
vladar. Prestolonaslednik torej potom ne bo Smirne bodo še nadalje zdravniški preisko-
sin Franca Ferdinanda — ak<> ga vdobi — vali. Grška pa je petdnevno karanteno za
marveč njegov brat nadvojvoda Oton, ali pa provenijenee iz Carigrada odpravila. Vsled	Katere predmete je UVBŽatl Ha Rusko?
tega sin, nadvojvodu Karol. Nekateri viri pa tega se je danes Llovdov parnik odpeljal v	Močno postavko v bilanci uvoza na Ru-
po ročaj o tudi, da se je Franc Ferdinand od- Pirej s potniki in pošto.	sko sestavljajo kovinski izdelki in stroji, zlasti
povedal vsem svojim prestolonasl-niškim pra-	Vojna V juini Afriki.	gospodarski, predilni, dinamični, parni in
vicam. Cesar in mati prestdonaslednika sta predsedl|ik KnVer v Lvdlebur-u	m,,t,irjL Vr^In"st »««« i»edilnih in
s to zakonsko zvezo docela zadovoljna.	LONDON 14. (K. B.) «Times> javljajo	tkal*kii'	Je 73 milijonov rubljev
. t-	. ,	„	r- i. - 1;	V letu 1H87 v letu 1898 narasla na 15*3
iz Rronstadta dne 12. t. m.: Kakor je sli-
. .	j i 'i c —	1 *■•	milijonov rubljev. se je torej skoro podvoji hi
sati, se namerava predsednik lvruger podati J	j	j	j	1 j
je izdala letos svoj račun-ki zaključek še le za Vffl. upravno leto, a žc ima za leto 1899 K 4,196.054*12 prometa in K i:>.769 22 Čistega dobičku. Stanje «el.žt*v znaša K 67.084'—, hranilnih vlog in t • - u. kron 1,046.337.62 stanje po . p
I,038.606-98. Kar nas pa tem bolj vesel .
ima že jako lep rezervni zaklad. 1>. «•• ol.de-cembra 1899 je znašal ta zaklad K 28.**.)'.> o*; k temu pa pridene letos najmanje k «'iii K
II.600,	da uaraste preko K 40.000'—. Nadalje vidimo, da je od čisteg > dobička sklenila predlagati občnemu zboru -i«— deča darila :
Kmetijski in vrtnarski družbi za
Trst in okolico Otroškemu vrtcu v II« colu Dijaški kuhinji v Trstu Možki podružnici sv. Cirila in Metoda
K 200 » 150 » 100
Pravda proti Taušanoviću. V pravdi proti bivšemu radikalnemu ministru Tauša-
grajske zadruge, je izjavu na razpr; soboto bivši člen nadzora ištva, Mihajlović, da mu Bankovič in Celovič ničesar nista povedala o kakem ponarejanju. Ta izpoved
noviču, ki je tožen ponarejanja delnic beli- y Lvdle,mrfr fak„ da je !nemta predsednik Na Avstro-Ogersko prihaja v primeri z An-
grajske zadruge, je izjavil na ^pnvi vi^ ^ ^^^ n> ^ ^^ ^ za-^'0 in N™Sijo le ma,° 0,lst0tk°V teS"
* .. t- . 1. -	11 •	uvoza. Boljše stoji Avstrija urlede uvoza go-
pustil Kroonstadt, ze prispel k n|einu.	j j	j r«	^
Nova oraujska prestolniea.	KIm,i:,r,k,h str"i,,v : isti se Je let!l ls;'7'
„ . ,. LONDON 12. (K. B.) Predoo je pred- do 1Si'8" '"'dv"jil <"(l 284-°°° ™ 60000,)
je provzročila veliko začudenje. Branitelj	, .. e . , . ...	rubljev). \ ažno za avstrijske izdelovalce kos
J 1 _ . * .	sednik Stevn zapustil Kroonstad. je proglasil J
Taušanovićev, Milan Mostič, je v svojem go-	m * '	je dejstvo, da se uvoz amerikanskih strojev
• ' ., .	Lmdiev sedežem vlade oranjske republiKe.	J	.	J
voru piišel do zaključka, »la sta Celović in potjia*jn	\Vet s »retnlj ita rnnsvaalske /:i košnjo v®dno veča. Avstrijskim kosam —
Bankovič ponarejalca. Radovedni smo, kako pjoer(,e	okolo 2L/t milijona gol<l. — ne škodi toliko
izpade razsodba.
500 letnica vseučilišča v Krakovem. Početkom meseca junija bo starodavno vseučilišče v Krakovem slavilo 500-letnico svojeg 1 obstanka. Na tej slavnosti bo jeden avstrijskih nadvojvod zastopal cesarja. Sla v nosti se udeleže ministerski predsednik in ministra Pientak in Hartl. Istotako dopo
Trgovina in promet.
Tedensko tržno poročilo.
V Tratu. dne 12. maja 1900. Cene vseh predmetov veljajo brez carine.)
šljejo svoje zastopnike Kolonijalno blago. Kava. Teden je mmil mirno
tuja konkurenca s kosami, kolikor ti amerikanski stroji. Uvoz istih je poskočil od 0*2 mil. rubljev na 0*4 milij. rubljev. Stroji za košnjo se smejo od 1. januvarja 1898, kakor cela vrsta drugih poljedelskih strojev, uvažati na Rusko carine prosto, kar bi za moglo avstrijskemu uvozu mnogo kor stitri.
Izgledi za porabo predmetov avstrijske
vsa vseučilišča monarhije.
V Sarajevem bodo imeli dne 2„ 3. in 4. junija velike slavnosti. Tamošnje hrvatsko pevsko društvo »Trebevič« razvije svojo zastavo. Temu društvu je na čelu rodoljub dr. Nikola Mandie.
Loterijske številke, izžrebane dne 12. maja :
Dunaj	11 90
Gradec	59 23
Inomost	40 26
z zelo omejeno kupčijo. V Brazilu je do-	optične in mehanične industrije niso posebno
voza v Santosu in Riu še vedno malo,	ugodni. Nemci so že daleč prekosili Avstrijo
vendar so ponudbe brazilskih tvrdk postale	v tem oziru- Oni imajo na Ruskem posebna
ugodnejše. Trgovina na termine je zaklju-	skladišča in posebne delavnice za te izdelke,
čila slabše v malo spreminjajočih se cenah,	^e glede finih, znanstvenih instrumontov si
S trga so vzeli: 300 vreč kave Santos od	j« Avstrija na ruskem tržišču ohranila častno
navadne do fine po 44 do 53 kron za 50	mesto.
:>( > 5 42
66 19
25
10 44 61
kg. Na skladiščih je 14.396 fj kave. Poper. Položaj še vedno nespremenjen o ce nah, ki se neznatno spreminjajo, in sicer
poper
60.000. kron. 1->.<HM» kron iu P2.000	„
kron so glavni dobitki srečkanja »Invaliden-dank«, kateri zneski se z 200/o odbitkom izplačajo v g o t o v i n i. Naše cenjene čitatelje opozarjamo, da se bo vršilo I. "srečkanje Piment: Položaj trdnejši na izvor
Hingapore Tellicherrv Batavia Penang C Penang 1)
K. 74.—
„ 73.— „ 70.— „ 69.—
o 68.—
Boljše so šanse naše monarhije za elektrotehnično industrijo. Uvoz dinamičnih strojev raste rapidno (1897. leta 1*7 milij. rub., 1. 1898. pa 2'4 milij. rub.). Vedno več je strojev, ki električno silo uporabljajo /a delo, nove tovarne se poslužujejo elektrike ; velika in manjša mesta uvajajo električno razsvetljavo. Avstrijske tvrdke so že precej ruskih ih a brez *vorn'p preskrbele z elektriko. Vendar bi
nepreklicano dne 19. maja 1900.
udeležitev Avstrije na tem polju lahko bila i še mnogo veča. Raz ven tega
Brzojavna poročila.
Oirersko investicijsko posojilo.
BUDIMPEŠTA 13. (K. B.) Uradni list objavlja zakon o investicijskem posojilu.
Iz srbskega ministerstva.
BELIGRAI) 13. <K. B.) S pristojne strani zagotovljajo, da je docela neosnovana vest. da je na vstalo navskrižje med ministrom predsednikom in pravosodnim ministrom ter da bi vsle«l tega l»ilo pričakovati delne krize v kabinetu.
Poslanik knez Kadoliu v Pet roir radu .
PKTROGRAD 13. (K. B.) Nemški
slanik. knez R a d o 1 i n, se je sinoči vrnil semkaj.
Kii>ki izseljenci.
CARIGRAD 13. (K. B.) Parnik »Tam-bov« ruske dobrovoljne mornarice je z 920 izseljenci na poti v daljnji vzhod preplul Bospor.
Volitve v Parizu.
PARIZ 13. 11.55 po noči (K. B.l Mir
še traja vedno. Pre«l uredništvi je malo gibanja. Slišalo seje razne vsklike, a posebnega se ni pri j>etik> ni česa.
PARIZ 14. (K. B.) Ožje volitve za ob-I čiiir-ke svete po deželi so se završile mirno. V Algieru so prodrli protižidovski kandidati.
PARIZ 14. 1 K. B.l Nacionalistični in konservativni listi čestitajo k izidu municipalnih volitev v Parizu, katere jim zagotovljajo 50 med *0 -edeži. Republikanski in so-
prometa: cena 41 kron.
-1 • 1, , . • j i 1	se mnogo veča. Kazven tega pa imajo na
Klinckl: Položaj trden, brez. kupčije; cena	&	& '
_, .	'	Ruskem lepe šanse tudi druge stroke, razne
kron.	.	.. 1	^ ...
_ . .. ,„	...	instalaciic, stavl>arstvo itd.: to vsled hitrega
Cassia lignea. I rg	nespremenjen : izbrano j
. . . ,	1 <, t—	preustrojevan;a mnogih ruskih občin v mo-
blago |e stalo o2	K —, novo 49 K.	1	. ,	• ,
.. . v	- i 'i-^i	dernem sodobnem zmislu.
Sladkor: \ obce je	minil prosi 1 teden mirno,
ne da bi se cene {»osebno spreminjale. Isto	^oko v roki s to zunanjo preosnovo pa
velja glede našega trga, kjer je bilo malo j koraka tudi množenje in pofinjevanje osobnih prometa, kajti dohajale so le neznatne na- potrebščin. Uvoz fine obleke za gospe, pah-ročbe od strani potroševalcev.	ljač, lepotičja itd. je znaten. Fine jestvine[
Zaključili smo mirno o naslednjih cenah: | nahajajo vedno dobro tržišče ter se uvažajo Za gotovo blago v tranzitu, carine prosto z uspehom. Avstrija se še premalo udeležuje z	škonta •	v	uvoz v tem pogledu bi se
Centrifugalni pilč . . . 27.--28. V- K Iahko dobro izplačal, ako bi se naši izdelo-
Melis-Pilč	28 s/4_29.l/l „ !	finih likerjev, slatin (kisle vode) ter
naši piv«* varna rji in trgovci z vinom malo bolj brigali za ruski trg. Velika je tudi poraba lepega, ukusno in trpežno izdelanega pohištva vsake vrste. Veselo znamenje je torej, da je mnego industrijalcev za umetnine
. . » o0 Skupil j . . K 500
Med letom pa je podarila dijaškemu podpornemu društvu v Pazinu K 100.
Ni nam treb.i omenjati požrtvovalnosti in delovanja onih mož. ki vodijo ta zavod in delujejo zisnj. Omeniti hočemo le. da je strokovni lisr cSlovetiska zadruga* v številki 12 iz leta 1899 pisal o tem denarnem zavodu to le: »Velik denarni zavod postane tržaška posojilnica, kakor kaže njen skrbno sestavljeni račun, s katerim se ne moremo dalje baviti, ker bi itak č. čitateljem nič novega povedati ne mogli. Zavod vodijo izvrstni odborniki in k:ij dobro izvežbani uradniki«.
Trgovinske vesti.
Budimpešta 14. Pšenica za maj K. 7 76 do 7 77 Pšenica za oktober K. 8.04 do 7.96 Rž za maj K. 6 90 do 6 91 Rž za oktober K. 7 03 do 7 04. Koruza za maj K. 5*61 do 5*62. Koruza za juli K. 5.88 do 5.69 Oves za maj K. 5.06 do 5.07 Oves za oktober K. 5 2S do 5*29.
Pšenica : ponudbe zadostne, povpraševanje zmerno, mirno, tlnejši 5 stot. ceneje Vreme: dež, vročina.
Hailiburir 14. Trg za kavo. Santos good average za maj 37.—, za september 38* — za december 3S-50 za m are 39*— Denar.
II a vre 14. Kava Santos good average za maj 50 kir. frankov 44.25, za september 50 k. frankov 45 25.
Dunajska borza dne 14. maja.
tlanes	prti! včeraj
Državni dolg v papirju	9S.45 98.65
v srebru	98.05 98.05
Avstri ska renta v zlatu	116.60	116.80
„ kronah 4°/0	98.— 9*.—
Kreditne akcije . . .	<21 25	721.20
London ?o Lsr. . . .	242.70	242.72%
20 mark..........23.66 23.68
Napoleoni..........19.27 19.26
100 italiianshih lir . .	90.70 90.65
Cikini .'..........1134 11.38
xxxxxxxxxxxxxxxx
Veiika zaloga
nlilim plištva in tapcarij
Concassč....... 28.3/4—29-V4
V	klobukih po 1.80—2 kg. 30.--31.—
V	kockah v zabojih po
25 in 50 kg......31.--31.%
Za naročbe maj-julij :
Centrifugalni pile . . . 275/4—29.—
Melispilč...... 29--29.s/4
(mizarjev, izdelovalcev .vlavirjev itd.) uporabilo priliko avstrijske umetniški »-obrtne raz-Iz notranjih dežel so pribijali od 4. dojave v Petrogradu leta 1899, ter je obiskalo 1(). maja z železnico 30.155 q sladkorja | 1sl,0\ (pr«>ti 17.100 »j v isti »lobi lanskega leta)
na razpolago je bilo dne 9. t. m. 185.200 med njimi 178.542 q v skladiščih (proti 152.6*H) in 149.62*.» <j v isti dobi lanskega leta).
Žita: Trg še ve* 1110 miren. Prodali so 500 turščiče levantinske po 11.20 K in 400 q turščice amerikanske po 10.80 K. Zaloga znaša : 568 pšenice (368 cj na skladiščih), 8730 turščice (HI30 q na skladiščih) in 300 cj ovsa.
Bombaž: Trg nespremenjen, brez kupčije.
Moka: promet neznaten, cene nespreme-
cijalistični listi priznavajo resnost peraza v J njene.
(Ta članek smo priredili po krasni novi ruski reviji »Slovanski vek<=, ki je baš začela izhajati na Dunaju, VIII. Bennogasse 22. Cena znaša na leto 10 kron.)
Tržaška hranilnica in posojilnica nam je doposlala poročilo o svojem poslovanju v minolem letu. To poročilo nas je jako razveselilo, kajti napredek tega, za tržaške Slovence in okoličane prekoristnega in potrebnega zavoda je res lep ! Iz male posojilnice, ustanovljene z velikimi težavami, ki se je morala boriti z vsakovrstno konkurenco, z reelno in nereelno, |M>stal je močan denarni zavod in to v malo letih ! Posojilnica
»•J OOOOOOO
Viljelma Dalia Torre v Trstu
Trg Sau "Giovanni lisi. •">. (hiša Dianau jgtf Absolutno konkurenčne cena Moje pohištvo donese srećo
ZAL05A POHIŠTVI IN OGLEDAL
'Rafaela Italia
TRST — Via Maicanton št. 1 — TRST
Zaloga (•»hiši t a /a jedilnice, spalnice in spre-jeninice. /imiiir in peresnic, ugleda I iu železnih blagajn. p«i cenah, da se ai bati konkurence.
Zalop in tovarna
M* pohištva vsake vrste
AlessanOro Levi Himi 1 Trsta
Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje).
Bogat Izbor ▼ tapetarijah. zrcalih 111 slikah. Ilustriran cenik gratis in franku f	vsakemu na zahtevo.	Q
Cene brez konkurence.
Predmeti stavijo se m brod ali žele-zuico brez da bi se srn to kaj zaračunao-
xxxxxxxxxxxx>ococ
„TrOfti psoiilnica ia hranilnica"
r©amui zadrugi razpisuje mest<»
: mej enim poroštvom
uradnika.
Zahteva se trgovska naobraženost, o
Prošnjam pridejati je spričevala. Natečaj d« 25. maja t. 1.
F I L ! J A L K A
c. ti Driv. avstr. Milne zavoda
za trcrovino 111 obrt v Trstu.
Bovci za vplačila.
V vrednostnih papirjih na	V napoleonih na
4-dnevni izkaz 21 4"„ 30-dnevni odkaz '2°..".
30- „ - :i» •
Delavsko konsumno društvo" p.ij
Sv. Jakobu priporočil slavn. slov. obr. svojo
„Narodno gostilno"
ulica Ooncordia št. 1 a
vogal uiice Vespucci Tori izvrstno istrsko in dalmatinsko črno. vipavsko belo vino ter Steinfeldsko pivo I. vrste. Izvrstna kuhinja vedno pripravljena. Za družbe so posebne sobe na razpolago.
Na obilno obiskovanje uljudno
vabi
Odbor.
Restavracija Malim
v Divači
Mala oznanila.
Poti to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih cenah. Za enkratno insercijo se plača po 1 nvč. za j besedo: za večkratno insercijo pa ae cena piemirno zniža. Oglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnih obrokih. Najmanja objava 30 nvč.
V Trstu.
z obširnim, krasnim vrtom z lopami z nekaj njiv in travnikov, z lepimi sobami za ptujee iti letoviščnike z obširnim govejim in konj-	Jq|(()|)
skim hlevom ter druzimi gospodarskimi prostori, odda se vsled maloletnih dedičev
Zaloga likerjev v sodčih in buteljkah.
ulica Acquedotto S Zaloga vsakovrstnih vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne.
v najem
Podudbe sprejema in natanjeneja pojasnila daje varuh Albin Strekelj v Skoeijaiiu pošta Divača.
Kreme.
Pll*lll I V/Sin ldica Media št. 3., toči črna in bela vina in pivo prve vrste kuhinja izvrstna, cene zmerne.
I a<«| A I a ||*j a Androna S. Lorenzo <za ma-Jiil IJ gistratom). Zaloga pristnega dalmatinskega vina po najnižjih cenah. Razprodaja od 5 litrov naprej. Na zahtevanje se pošilja na iloin in na deželo.
3-mesečni *y-
.)! OI ~ 4 «» >1 <1 -so
na pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stopijo nove obrestne takse v krepost z dnem 24. junija, 2S. junija in odnosno 20. avgusta t. 1. po dotičnih obiavah. Okrožni oddel. v vredn. papirjih 2"., na vsako svoto. V napoleonih brez oliresti. Nakaznice na Dunaj. Prago, Pešto. Brno. I.vov. Tropave, Reko kako v Zagreb. A rad. Bielitz. Gablonz. Gradec Sibinj. Inomostu, Czovec. Ljubljano. Line. Olomcu, Reichenl>erg. Saaz in Solnograd, iirez troškov. Kupnja in prodaja bitku l°co provizije. Inkaso vseh vrat pod najumestnej-inii pogoji. Predujmi. Jamčevne listine po dogovoru. Kredit ua dokumente v Londonu. Parizu. Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pohrano. Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu.
Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlati ali sreberni denar. — inozemski bankovci itd. po pogodbi.
Proti k a š 1 j u,
IriotelL MpaTostUpadaiijulašfl, tataru itd.
zahtevajte vedno
Prendinijeve pastilje
Čudovit učinek pri pcvcih. govornikih, prepoved-nikih. učiteljih itd.
Dobiva i o >«-v -katljieah v Preadinijci i lekarni v Trstu in v vseh tukajšnjih l»oljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi.
Pomladansko zdravlijene.
ZDRAVLJENJE IIBVI
< aj .. Ti-očeriii c\ct** (Millćliori),
C i-ti kri ter je izvrstno proti onim slučajem, če peče v želodcu, kakor proti slabemu pre-bavijanju in h^moroidam' — Jeden omot za ozdravljen e stane .'»<> nvč. ter se dobiva v odlikovani lekarni
PRAIMAfiER ..Al dne Mori 7 TRSTU, -elit trg.
| Tndi za ."»."> nvč. v markah dopošlje se frank *.
V gradu Stermoi
~e oddajo za to sezono iza mesece junij, julij, avgust, »eptember in oktol>er: stanovanja v najem. Grad leži na Gorenjskem med Kranjem in Kamnikom pri terkljah, na višini, ob gozdu in okrajni cesti, ima lep razgled, krasno, zdravo okolico, hladen planinski zrak in zdravo studenčno vo<io: okolu gradu se vije ploven ribnik. V bližini se snuje veliko zdravišče, ki l»o kmalu odprlo. <ir»d ima vozuo poštno zvezo s Kranjem.
Oglasiti se je do konca majnika pri uredništvu -Edinosti-. kjer se tudi več izve.
Ifa Cpčinah
o«idati v n;i':em 'J
k lil
linjo brez
oprave in 1 >..!>.> / 2 p*—t»-ij«i»ni. Obrniti se je <io Ilirka lVrliav«*a v Vipavi.
Trov.* re^lotrovana zadruga
z neomejenim jamstvom.
V GORICI. s< meiiiška ul. št. 1., I. nad str.
^-
Obrestuje hranilne vlo-re, stalna, ki se nalože za najmanj jedno leto po o0^, navadne po 4 7ž°/o 'n vloge na Con to - eorrent jk> 3.C0°/0. Sprejema hranilne knjižice tlruzih zavi>d«»v brez izgitl»e obresti ter izdaja v zameno lastne. Kentiii «iavek plačuje zadruga sama.
Daje posojilu na poroštvo ali zastavo na oletno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na lOletno odplačevanje, v tekočem računu po dogovoru.
Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež po ."WHJ kr«>n po 1 kritin* na teden, ali daljših obrokih |>o dogovoru. I>eleži se obrestujejo po t).15®/0.
Vplačevanje vrši se osebno ali potoni
položnic na čekovni račun štev.
Uradue ure: od —\2 dopolnilne in o<l H—4 popoldne : ob nedeljah in praznikih od 9—1 '2. dopoludne.
Carl Greinilz Jfeffen
Na Corsu štev. 33.
podružnica Trst. Piazza della Legna 2.
Železo in razno železno blago na drobno in na debelo.
Priporočajo svojo dobro sortirano zalogi*
i^T* predmetov za stavbarstvo
traverze, zaklepe, zelezo za kovače in fapon. stare železnične šine. držaje
in ograje, vodnjake, pumpe, zelezne cevi in take iz vlitega železa, vse tehnične predmete, popolne naprave kopelji in stranišč
peči in štedilna ognjišča
Kuhinjsko, namizno in hišno opravo, zelezne selile in pred opjeoi varne blagajne
nagrobne križe in obgrobne ograje, orodja za vsako obrt.
X
K *
K K X
x x
x x x x x x x x x
X X
Potočnik Fran
ima gostilno v ulici Ireneo št. '2., toči istrsko, dalmatinsko in belo vipavsko vino ter Steinfeldsko pivo vsaki čas mrzel jedi. Odprto vedno do polnoči.
Obuvala.
Rph^r Pa^AI* "hca Riborgo St. 25. Velika ■ "VliClI ■ ulvl zaloga in delavnica vsakovrstnega obuvala po naročbi.
Pekarne in sladčičarne.
H. Stibiel
Piazzetta S. Giacomo st. 3 [Corso) lilijalka ulica Riborgo 14. ima veliko pekarno in sladčičarno. Veilna zalogo vsako-; vrstnih tort. krokandov, konfetov, raznovrstnih sladčič ; v kosili in v škatljicah, finih biškotov, različnih li-| kerjev in vin v buteljkah za poroke, birme, krste in druge slavnostne prilike. Vsakovrsten, vsak dan večkrat pečen fin in navaden kruh se razpošilja po po-i godbi in naročilu franko na dom in trgovcem v razprodajo
I o I/ PorhoilP Ulica Stadion št. 20. pe-Jdl*. rUlIldUlr karna in aladdičarna,
svež kruh večkrat na dan. prodaja moke, Vsprejema tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna.
Ivan Pahor
ulica Conti št. 2 ima veliko pekarno in sladčičarno 3 krat na dan svež kruh. Prodajalnica moke ter sprejema naročbe za vsakovrstno tino pecivo za bližajoče se praznike ter druge svečane prilike. Se priporoča ceuji trgovcem za zalaganje kruha. Cene zmerne postrežba točna.
-. ^ttsvr-c
Kava ril c.
Anton Šorli
/L, a kaj so še ljudje, kateri Kathreiner Kneipp-ovo sladno kavo ne rabijo, akoravno je ista tako prijetna in sdrava kavina pijača
Zato, ker še vsi ne redč, katere velike prednosti ima Kathreinerjeva kava od bobove kave. ki skoz en ekstrakt iz rastline bobove kave pridobi le duh in okus bobove kave, ne pa njene zdravju škodljive lastnosti. Združuje toraj na dober način koristne lastnosti domačega siadnega preparata S preljubijeuem okusom bobove kave.
Res je. da bo lvathreiner Kneipp-ova sladna kava v prid zdravju od milijonov ljudi in v stotisoč družinah vsaki dan použita, želeti pa bi hilo v korist vseh. da bi ta res družinska kava vsled njenih dobrih lastnosti, povsod in zlasti v vsaki družini se nahajala.
Kathreiner Kneipp-ova sladna kava služi sploh -	za primes k bobovi kavi, katere okus slajša in za
jtNJuživanje mileje napravi. Dela kavi bolj ukusno barvo in odstrani znane zdravju škodljive lastnosti bobove kave popolnoma. Priporoča se z eno tretjino Kathreiner-ove kave in dve tretjine bobove kave začeti in polagamo na polovicovsake kave iti.
Neprecenljiva lastnost Kathreiner Kneipp-ove kave obstoji pa v tem. da se v kratkem času tudi popolnoma sama lahko pije. kar prav dobro tekne. Kjer se bobova kava popolnoma použiti prepove, je ta najboljše nadomestilo in bo ženskam, slabotnim in bolnim osebam kot lahko preba.vLiivu_ kridelujoča in krep-čujoča pijača pripor^*-. -
Po zdravniških ic^itih nsj §e ras tuj oči mladini, posebno mladim deJ- I^.om, nobeno drugo kavo uživati ne da.
Skozi upeljavo Kathreiner Kneipp-ove sladue kave, bo tudi v najmanjši družini veliko prihranjeno. En poskus zadostuje, da se ista stalno upelje.
Kathreiner Kneipp-ova kava se ne sm« nikoli odprta prodajati! Prava je samo v znanih helih izvirnih zavojii z podobo župnika Kneippa kot varstveno znamko in z imeuom »Kathreiner«.
priporoča svoji kavarn. »Commercio« in »Tedesco« ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slo venski in mnogo drugih časnikov.
L -I -	-
Trgovci.
Ulica Barriera vecchia št. 13 prodajalnica vsakovrstnega mani fakt urnega blaga in drobnarij. Na zahtevanje se pošiljajo vzorci tudi na deželo.
Fran Hitty
Novak Mihalj
trgovec, ulica Sv. Cate-rina štev. H. priporoča svojo zalogo kolonijalnega blaga na debelo in ua drobno. Razpošilja na deželo proti povzetju.
Oirlje
SVIuha Josip
in drva.
v ulici del
Torro štev. 12
priporoča svojo dobro preskrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga, koka. trdega lesa itd. Svoji k svojim !
il!jlS
MU

31 lin n a par.
Valentin Skočir r^^^Z
kjer melje vsakovrstne turščene moke Trgovcem pošilja na dom točno in po najnižji ceni. Za zasebnike melje po nizki pristojbini. Za kakovost blaga se jamči.
Pohištvo.
Prva slovenska loga zazuovrstnega
pohištva lastnega izdelka. Sprejemam naročbe po načrtu. Delo fino in trpežno, cene brez konkurence. Za muo obrojne naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi v smislu gesla -svoji k svojim." Andrej Jug v Trstu ulica S. Lucia 12 (zadej c. kr. deželne sodnije.)
Šivilja.
Slovenska šivilja
e priporoča c. slovenskim go-spem in gospicam. Točna postrežba. Nizke cene. Ulica Commerciale 12. II. nadstr.
V Gdrici.

-tfA^e^t/
Samo 1 krono za 3 srečkanja. j SMaije T SOMO
Vsaka sreeka zaiuore 3 krat zadeti.	Ci^^^BMMBHHMMnH
M MM 60100 l, 15.000 1 in m i
C. kr. privlligiraiii kroji
v denarju z 20% odbitkom.
Srečke „Invalidendank" po 1 krono
!. srečkanje: 19. maja 1900.
II.	srečkanje: 7. julija 1900.
III.	srečkanje: 10. novem. 1900.
priporočajo: Josip Boiaffio, Aleksander Levi, Mandl & Co., Mercurio Trie stino. Ign. Neumann, Henrik Schiffmann.
Civilni in vojaški krojač.
vsakemu koj razumiiivi krojiti
Martin Poveraj v Gorici na Travniku št. 22 1 n
ima izborno zalogo vsakovrste blaga za obleke iz inozemskih in avstrijskih tovarn in gotovih oblek, dežnikov in sobnih plaščev za vsako sezono. vse po najnovejši modi.
Voščene sveče.
S l^nnnn svečar v Gorici ulica Sv. Antona Jm ■^vJJClO §t. 7 izdeluje sveče iz pristnega čebelneg"a voska. Za pristnost jamči s 2(XM) k. Z? obilne naročbe se priporoča prečastiti duhovščini, cerkvenim oskrbništvom ter slavnemu občinstvu.
Voščilo (biks) in usnje.
voščila [biksa] družbe
_ sv. Cirila in Metoda in tvorniško zalogo vsakovrstnega usnja ter vseh potrebščin za čevljarje ima Ivan D r li f o v k a v Gori c i na Travniku štev. 5. Podružnica v Sežani in Komnu. Naročbe se točno izvršb.
Glavno zalogo