MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
UradnlStvo la uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Talaloa Uredništva 9440, uprava 2409 Izhaja razen nadalje In praznikov vsak dan ob 16. url / Velja mesečno prejeman a upravi »H po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po eeniku / Oglasa sprejema tudi oglasni oddelek Jutra* v Lj ubljanl « Počtnl čekovni račun št. 11.409
JUTRA
Sredstva nemške propagande
SISTEMATIČNO ZAVAJANJE NEPOUČENEGA SVETA.
Nemški tisk je že od nekdaj znan kot dober pomočnik stremljenj nemškega naboda in njegovih vlad. Po vojni se je pa izpopolnil in razvil s svojo tendenciozno propagando v tako delavnost, da °žraža marsikatero ptrotiakcijo. Zlasti se stelno in sistematično trudi, da bi pred vsem svetom očrnil Francijo kot ti-s*o silo, ki se do zob oborožuje, da bi ^vrstila in razširila svojo hegemonijo. Člankov, razprav, notic in slik o tem j® v nemškem tisku vedno dostj, konkretno pa želimo pokazati le na nekate-r® Primere. Tako je n. pr. znana in zelo ^Širjena »Kolner Zeitung« izdala pred jedni veliko in razkošno številko, v ka-kri prikazuje vso »Francijo v orožju«. 'Nesreča pa je, da je v tej številki toliko »etočnosti in neresnice, da jo vsak ma-0 objektivnejši človek lahko takoj opari. V tej številki poziva »K. Z.« svet k alarmu z besedami: »Na pragu Nemčije atoji najbolje pripravljena vojska na sve-‘a in čaka na pohod! To se tiče tudi vas! Če se hočete obvarovati nevarnosti, morate to vedeti!«
Uvod je napisal general comte M o n t-Selas, ki trdi, da Francija že 150 let stolno ograža svet, dasi bi se moglo to stokrat bolj trditi za Nemčijo. Še bolj drzna in predrzna kakor opisovanja zgodovine »francoskih osvojevalnih tendenc«, so izvajanja o sedanjosti. Najbolj Borostasna pa je brez dvoma laž, da se vsa francoska mladina obojega spola vzgaia za vojno. Ta zatemjuje celo d ruto, da francoska vojska ni toliko defenziven, kolikor ofenziven instrument francoske politike, pripravljen vsak trenutek napasti v zraku, na morju in na kopjem v prvi vrsti »r a z o r o ž e n o« Nemčijo, pa tudi Anglijo in Italijo. V Podkrepitev te ‘nemške zlonamerne trditve je objavljena tudi grafična skica francoske zračne moči z akcijskim radijem avionov. ki oklepa na severu tudi Anglijo do Walesa in čez, del Holandije, polovico severne Italije, Sardinijo, "icllijo, Tripolis Itd. Skica krajev ob Sredozemskem morju je opremljena z na-Nsom: »Rim in Milan v oblasti francoskih bombardersklh letal«. To »sliko« je s svoje strani »spopolnil« tudi še kontre-,asrnira1 G a d o w, ki pripisuje Franci-11 vojne priprave in naprave, ki jih sploh 0 i m a ali so pa neprimerno bolj nedolžne. Posebno pa opisuje nevarnosti, ki drete s strani Francije severni Italiji, se-veda z očito tendenco hujskanja Rima &roti Parizu.
Anonimni N a u ti g u s opisuje pajlalje francosko vojno brodovje v primeri z
nemškim. Na skici prikazuje francosko ladjo »D u n k e r q u e« in ob njej nemško 10.000 tonsko križarko »D e u t s c h-land«. Resnica pa je, da ladja »Dun-kerque« sploh še ni zgrajena, dočim grade Nemci že tretjo in četrto križarko tipa »Deutschland«. Mimo tega pa bo »Dunkerque« samo nadomestila neke stare ladje, ki niso več uporabljive, med tem ko je Anglija svoje vojno brodovje tako okrepila, da je daleč pred francoskim, ki niti ne dosega dovoljene kvote tonaže. Enako tendenčno je prikazana gradnja francoskih železnic v obmejnih departmajih proti Nemčiji, ki da so izključno le vojaškega pomena. Višek pa tvori pač dejstvo, da nekaterih tu navedenih prog sploh še ni! Istega kova so naposled trditve o denarnih izdatkih Francije za oboroževanje. »Kolner Zeitung« trdi namreč, da so se ti izdatki povečali od 1. 1913 do 1931 za 60%, v resnici pa so višji le za 10 do 15%, in še to ob upoštevanju vrednosti franka pred svetovno vojno fn danes! Nasprotno pa bi list rad dokazal, da so se izdatki Nemčije v tem času znižali za 80%, četudi ve ves svet. da to ni res in so se znižali maksimalno le za 40 do 50% — kljub »razorožitvi«.
Tako in na podoben način so napisani vsi članki in narisani vsi grafični prerezi omenjene posebne izdaje »Kolner Zeitung«, in istih sredstev se poslužuje dan za dnem ves drugi nemški tisk. Zlasti pa naglaša, da je Francija tako oborožena in pripravljena, da bi mogla v enem tednu brez mobilizacije začeti vojno na vseh frontah, boriti se proti Angliji, Italiji in Nemčiji. V tem grmu pa tudi tiči zajec! Nemški tisk hoče s takim pisanjem prestrašiti široke angleške in italijanske množice pred »nameni« Francije in vzbuditi pri njih odpor in sovraštvo do Francije in Francozov. Ker pa se nemški listi veliko čitajo tudi po srednji in vzhodni Evropi, ostane nekaj teh klevet tudi pri nas. Nepoučena javnost, ki ne zasledi laži in tendence tako hitro kakor poučeni posamezniki, prav lahko nasede in nemški propagandni namena — so doseženi.
Zato je nujno potrebno, da sprejemamo vse nemške vesti o takih in podobnih zadevah z največjo rezervo in skrbimo za to, da se razkrinkajo in se jim odbije ost. Resnica je namreč danes samo ta, da je vsa nacionalistična Nemčija prežeta z duhom revanže in so njeni nameni morda še dalekosežnejši kot nameni Italije!
buh.:
Reševanje francoskih financ
Razprava v finančnem odboru
TU.. — STALNO NARA
PARIZ, 9. februarja. Finančni odbor je hrlčej razpravljati o velikem sanacijskem finančnem načrtu in je bila doslej že čete vrsta členov sprejeta brez vsake debate. Socialistični voditelj Leon Blurn je biavii, da socialno.demokratska frakcija tokrat ne bo predložila nobenega nasprot-jj°ga načrta, temveč bo predložila le ne-kal nasprotnih predlogov. Finančni minister Bon ne t je naglasil, da bo izvedel ‘zenačenje državnega proračuna postopno. Zaenkrat znaša državni primanjkljaj nekaj nad 5 milijard frankov, če se pa ffdbilejo tri milijarde za amortizacijo tekočih dolgov, znaša dejanski primanjkljaj e dve mililardi. Parlamentarni krogi so f^Pričani, da bo zbornica sprejela vladat sanacijski načr*. Nasprotno pa so rfo-^ Poznavalci francoskih finančnih raz-
0 VELIKEM SANACIJSKEM NAČR-ŠČANJE DEFICITA.
mer v skrbeh in trdijo, da bo zaradi popuščanja in krpucanja s strani vlade katastrofa ob koncu leta še mnogo večja in bo dosegel primanjkljaj okrog II milijard, kakor je to izračunal Cheron, ki je izjavi!, da se tako važno vprašanje ne sme reševati na podlagi strankarskih, temveč samo državnih Interesov. To. kar se sedai dela, je zločin, ki se bo pozneje bridko maščeval.
GIBANJE NEMŠKIH STRANK.
BERLIN, 9. februarja. Strankarske razmere v Nemčiji se pričenjajo v zvezi z volitvami počasi kristalizirati kakor »e vidi v tej smeri, da bo izginilo s površja mnogo manjših strank. Za bodoče parlamentarne volitve je doslej prijavljenih 14 strank.
Borba za francoski predlog
VČERAJŠNJA SEJA RAZOROŽITVEN E KONFERENCE. NEMČIJA PREDLOŽI LASTEN NAČRT. MNENJE PARIŠKEGA TISKA.
ŽENEVA’, 9. februarja. Razorožitvena konferenca je včeraj končala debato o francoskem načrtu. Jugoslovanski in ro-
munski delegat sta glasovala za francoski načrt. Ameriški delegat je izjavil, da bo zavzela vlada USA šele potem svoje stališče, če se bodo evropske države zedinile v tem vprašanju. Vodja nemške delegacije je izjavil, da bo Nemčije predložila lasten razorožitveni načrt, Končno besedo je imel francoski zu-nanji minister Paul-Boncour, ki Je odgovarjal na vse opazke govornikov in ponovil znano tezo francoske vlade, da vidi uspešno razorožitev le v čim širših varnostnih garancijah. Če se je že posrečila razorožitev na morju, ni mogoče razumeti, zakaj ni mogoče doseči izdatne razorožitve tudi na suhem. Nemogočo je zahtevati omejitev oboroževanja brez varnostnih garancij. Izbirati bo tudi treba med redno vojsko in milico. Drugo ob drugem ne more obstojati. Francoski razorožitveni načrt priporoča mimo tega tudi sklenitev regionalnih pogodb, kakršne je ob raznih prilikah priporočalo tudi Društvo narodov. Paul-Boncour je zaključil svoja izvajanja z ugotovitvijo,
da se more Francija zadovoljiti le s tako omejitvijo oboroževanja, ki bo v skladu z podanimi varnostnimi garancijami.
PARIZ, 9. februarja. »Matin« ugotavlja, da bo od francoskega načrta v Ženevi sprejetih le nekaj določb in še to neprostovoljno. List trdi, da vidijo nekatere države v sodelovanju Nemčije pri delu razorožitvene konference resno nevarnost in nesrečo. Nemčija sicer govori v zelo umerjenem tonu, kar pa ne. ovira njenega kancelarja, da ne bi ž neverjetne brzino pod krinko delovne obveznosti ustvarjal velike organizacije oborožene milice. Nacionalistični »Echo de Pariš« piše, da bodo Francija in njeni zavezniki nekega dne prisiljeni, če ne bodo hoteli napraviti samomora, preklicati svojo izjavo, s katero so Nemčiji priznali enakopravnost. Veliko boljše in pametnejše bi bilo pustiti Nemčijo, ko se je že odstranila z razorožitvene konference, na strani, ker bi bila potem sama odgovorna za vse in bi bila ona kriva neuspeha razorožitvene konference. Tako pa bo Francija prisiljena s svojim »ne!« znova razburkati Ženevo.
Delovanje narodne skupščine
NADALJEVANJE RAZPRAV O VOLILNEM ZAKONU. DELO FINANČNEGA ODBORA. NOV POSLANSKI KLUB.
BEOGRAD, 9. februarja. Narodna skupščina je danes razpravljala o predlogu volilnega zakona. Poslanec Mita Dimitrijevič je zahteval, da sc predlog vrne poslanskemu klubu, nakar je dobil besedo poslanec dr. Štefan Bačič, ki v času poročila še vedno govori.
BEOGRAD, 9. februarja. V finančnem odboru je bil danes sprejet proračun ministrstva za telesno vzgojo naroda. Popoldne bodo v razpravi naknadni krediti in pa proračun finančnega ministrstva.
BEOGRAD, 9. februarja. Narodni poslanci dr. Nikola Preka, dr, Mirko Kožu-lič, dr. Gjuro Leužič, Mirko Petrak in Joso Bačinič so izstopili iz poslanskega kluba JRKD in so ustanovili lasten parla-mentarni klub pod imenom »Jugoslovanski narodni klub«. Predsednik kluba j* bivši minister dr. Nikola Preka.
BEOGRAD, 9. februarja. S kraljevim ukazom je bil upokojen pomočnik prosvetnega ministra Dragoljub Djordjevlč
Italijani utrjujejo Skader
PODGORICA, 9. februarja. V zadnjem času Italijani z mrzlično naglico utrjujejo utrdbe na Tarabošu ob Skadrskem jezeru. To utrjevanje je izzvalo med ska-drsklm prebivalstvom veliko vznemirjenje in skrbi, ker bi postal Skader že samo z ozirom na te utrdbe v primeru obo-rožnega konflikta bojno pozorišče. Zato je prebivalstvo zahtevalo od albanske vlade, da se Taraboš v interesu prebival stva ne utrdi in da se takoj prenehajo začeta utrjevalna dela.
Francoska gospodarska konferenca
PARIZ, 9. februarja. Kakor se dozna-va iz vladnih krogov, deloma pa potrjuje to tudi Agencija Havas, je sklenil ministrski predsednik Daladier takoj, čim bo zbornica sprejela predlog državnega proračuna, sklicati francosko gospodarsko konferenco. Daladier hoče olajšati promet narodne produkcije med Francijo In njenimi kolonijami. Ves material za to konferenco bo že sedaj izdelal poseben pripravljalni odbor. Razen navedenega bo Imela ta konferenca nalogo izdelati načrt za dvig narodnega gospodarstva kot edjno pot k trajni sanaciji državnih financ.
ATENSKA UNIVERZA ZAPRTA.
ATENE, 9. februarja. Zaradi neprestanih dijaških nemirov je vlada zaprla etc^sbp vseučilišče.
POGREB GROFA APPONYIJA.
BUDIMPEŠTA, 9. februarja. Pogrel* grofa Apponyija bo na državne stroške v torek 14. t. m. ob 10. uri dopoldne v cerkvi sv. Mateja v Budimu. Truplo bo prispelo v soboto zvečer iz Ženeve v Budimpešto, kjeT bo sprejeto z največjim? častmi. V nedeljo dopoldne bo krsta izpostavljena v veliki dvorani parlamenta in bo ostala tamkaj do torka.
HIRTENBERŠKA AFERA.
PARIZ, 9. februarja. Zunanji odbor zbornice »e je bavil včeraj ponovno s hirtenberško afero in je pooblastil svojega predsednika Herriota, da zahteva od zunanjega ministrstva vse spise, ki se nanašajo na to afero. V razpravi o fran-cosko-italijanskih odnošajih je komisija zahtevala točne podatke o italijanskem predlogu tajne pogodbe.
BOLJE DENAR KOT TERJATEV.
NEW-YORK, 9. februarja. Na ponudbo, da bi Anglija odplačala svoje vojne dolgove s pavšalno vsoto, piše »Herald Tribune«, da je 1000 milijonov dolarjev, ki bi jih Anglija plačala Ameriki, za Združene države na vsak način boljših, kakor pa desetkrat višja vsota, ki leži le na papirju.
SILEN MRAZ V AMERIKI.
CHICAGO, 9. februarja. Zaradi silnega mraza in visokih snežnih zametov je promet na deželi močno oviran. Mraz je i zahteval. že 10 smrtnih žrtev.
M a r i s^sjaaasaa
Bor«, dne 9. n. 1933.'
Marmorno »vtttunim jutra
Socialno skrbstvo mestne občine
v LETOŠNJEM PRORAČUNU JE PREDVIDENO OKROGLO 2 IN POL MI-
LIJONA DINARJEV.
£a socialno skrbstvo je v letošnjem Proračunu predvidenih 2 milijona 510.015 Din, za okroglo 200.000 Din več kakor
. Mian 3.
BAL-..-.-	»>
lani, iz česar je razvidno, da je to breme, ki ga mora nositi mestna občina spričo njenih dohodkov precejšnje. Vendar pa se ne zadostuje, da bi mogla pomagati vsem, ki so pomoči potrebni, zato je uvedla že lani pomožno akcijo za siromašne sloje mesta in tako zbrala lepo vsoto, da je na ta način lajšala gorje najbednejšim v hudem zimskem času.
Za prejemke uslužbencev, ki opravljajo službo pri socialno-političnem ura-'lu. je predvidenih v letošnjem proraču-nu 71.963 Din. Stalno podporo prejema mestne občine 443 oseb. Od teh doniva	90	oseb po	30 Din	na	mesec, 86
°seb	po	50 Din, 177 oseb	po	80 Din, 77
nseb	po	100 Din,	8 oseb	po	150 Din, 3
osebe po	200 Din,	2 osebi	pa po 300 Din.
Skupno izda mestna občina za stalne pod Pore 31.260 Din na mesec, ali 375.120 Din na leto.
V hiralnicah v Ptuju, Muretincih, Vojaku in v Wildonu vzdržuje skupno 46 ubožcev, za katere plačuje na dan po 16 Din, kar znaša na. mesec 22.080 Din na leto 264.960 Din. Za ubožnico v Slovenski ulici je predvidenih 355.475 Din, in sicer 4800 Din za plače uslužbencem, za hrano 90 oskrbovancev Din ?12.075, za vzdrževanje poslopja 7000 Din, za kurivo 19.600 Din, za plin 2000 P*n, za obleko, perilo, obveze, proteze 111 kopeli pa 10.000 Din.
Za prevozne stroške ubožcev v pristoj ne občine, hiralnice in druge zavode ter ,?a pogrebne stroške siromašnih oseb predvidenih 12.000 Din. Za prehrano ubožnih slojev žrtvuje mestna občina Ua leto 175.000 Din, in sicer prejema wano redno 120 oseb. Za zaklad medanske imovine je predvidenih 37.180 Din, za drva mestnim siromakom, ki jih le Po številu 415, pa 31.125 Din.
Izdatna je tudi postavka v proračunu umestnega socialnega skrbstva, za skrb 'n vzgojo siromašnih otrok. Stalne denarne podpore prejemajo 103 otroci, in ^cer 43 po 50 Din na mesec, 20 otrok Po 80 Din, 21 po 100 Din, 3 po 150 Din, * Po 200 Din, 3 po 250 Din, 6 otrok pa Pojema na mesec po 300 Din, kar znaša Pa mesec 10.250 Din ali 123.000 Din na leto. Precejšnji zneski pa so predvideni 2a podpore v naravi, kakor za obleko, Perilo in obutev, Društvu za podporo rev Pih učencev je predvidenih 50.000 Din, Zasebnemu ženskemu učiteljišču šolskih sester 1000 Din, vodstvu I. otroškega J^rtca 1500 Din, II. otroškega vrtca 2000 Din, III. otroškega vrtca 2000 Din, otroškemu vrtcu šolskih sester v V. okraju Pa 1000 Din. Nadalje je predvidenih društvu za zdravstveno zaščito dece 53.500 Din, Dijaški kuhinji 20.000 Din, girnna-2’iskemu podpornemu društvu 1500 Din, Podpornemu društvu realne gimnazije DfaO Din, društvu za revne učence dr-zavnega učiteljišča 2000 Din, združenju vojnih invalidov 4000 Din, podpornemu
društvu slepih 1100 Din, podpornemu društvu za gluhonemo mladino pa 1000 dinarjev.
V mestnem mladinskem domu vzgaja in preskrbuje mestna občina 100 otrok in so stroški predvideni na 288.362 Din. Za plače in nagrade osebju je predvidenih 30.535 Din, za prehrano otrok 88.165 Din, za razne stroške pa 34.290 Din. Za oskrbo otrok v tujih zavodih je predvidenih 39.600 Din, za posvetovalnico za matere in dečji dispanzer 10.000 Din, za počitniško kolonijo 80.000 Din, za otro-
ško igrišče 1500 Din, za posvetovalnico za izbiro poklicev pa 2000 Din.
V proračunu socialnega skrbstva je vnešena tudi postavka 100.000 Din za podpore brezposelnim delavcem, za prispevek Borzi dela 12.000 Din, za pokojninski fond za mestne delavce 100.000 Din, za mestno ogrevalnico in javno kuhinjo 13.000 Din. Za »Bednostni sklad« je predvidenih 70.000 Din, od katerega pa se bo nakazalo za bednostni sklad banske uprave 20.000 Din, z ostankom 10.000 Din pa se bo ustanovil mestni bednostni sklad. Za pravovarstvene in posredovalne zadeve je v proračunu predvidenih 10.000 Din, za pomoč brez-stanovanjcem 10.000 Din, za pomoč bolnim revežem pa 180.000 Din.
Sokolstvo
Problemi našega prosvetnega dela
Delovanje dramskih odsekov Sokola.
Pod koliko nje D
gornjim naslovom smo pred ne-dnevi čitali na tem mestu mne-B. o dramatski umetnosti na diletantskih, zlasti sokolskih odrih. Drznil bi se oporekati. Sicer pravi pisec sam, da se predvajajo dramatske predstave pri naših društvih predvsem iz gmotnih vidikov, vendar pa poudarja, da so predstave znatno vzgojno sredstvo sokolske prosvete. — V Mariboru in bližji okolici je v zadnjih letih zraslo kot gobe po dežju kar 7 novih sokolskih odrov;
(Matico izvzamem, ker mi ni znano, da bi se temu delu smotreno posvečala). Ali so bili potrebni? In ali se je kulturni nivo na področjih teh društev kaj dvignil? Gotovo ne! če čitamo poročila o predstavah samih društev, vidimo, da je obisk slab samo povsod tam, kjer ni na sporedu stvar, ki »vleče«, ali pa če ni po sporedu plesa. Dokaz za to so poslednje tri predstave »Pohujšanja« pri Sokolu I. — D. B. pravi, da si moramo publiko šele vzgojiti. Ne bomo je! Dokaz za to je 141etni obstoj Narodnega gledališča v Mariboru, ki si mora, kljub temu, da ima vzgojeno publiko, pomagati s raznimi »Konjički« itd., da obstoja.
Vzgojena publika iz mesta in okolice, ki hoče slišati in videti umetnost kot tako, bo šla v gledališče, ne pa k diletantskim predstavam, ki ji, kljub temu, da so v č a s i h dobro naštudirane, ne morejo nuditi tega, kar gledališče. Zato so sanje o dobrih diletantskih -odrih v mestih in bližini mest iluzije, če izvzamemo Ljubljano; pa še tam prirejajo »Šentjakobčani« skoro izključno burke in veseloigre.
Čisto druga stvar je na deželi. Ker tam občinstvo, ki čuti potrebo po umetnosti, nima gledališča, obiskuje predstave diletantov in tam ni treba publike šele vzgajati, temveč je vsaka stvar dobrodošla. Tu so sokolski odri na mestu in vršijo kulturno dolžnost, vendar pa moramo obžalovati prav Sedaj, ko čitamo poročila o občnih zborih Sokolskih edinic, da si je društvo takoj po ustanovitvi nabavilo oder in kulise, o telovadišču in njega opremi pa ni duha ne sluha. Sicer smo pa zopet tam: naj-
prej igre, da bomo lahko kupili orodje. Če je tb v skladu s prosveto, dvomim. In da se resni ljubitelji oderskih desk za tako stvar ogrevajo, mi je nerazumljivo.
Kar se pa tiče sokolske prosvete, še to-le:
PO Mariborske župe je stavil v načrt svojih edinic prirejanje predvsem slovenskih, nato jugoslovanskih, dalje ostalih slovanskih dramskih del; šele nato dela drugih narodov. Koliko edinic se je tega držalo? Kolikor sem čital poročila, menda edino Sokola I in II. — Sploh pa bi PO samemu priporočal, da manje širi gojitev dramatike, ker taka kot je, nam ni v čast, bolja pa ne bo, ker ne more biti! — Sokolski prosvetarji pa naj se vrnejo na ono mesto, ki jim pripada: v telovadnico! Tu naj širijo sokolsko prosveto od brata do brata, od sestre do sestre in med mladino. In kadar bo pro-svetar na občnem zboru zopet lahko, mesto o tolikih in tolikih prirejenih operetah in burkah, poročal koliko Sokolov je s svojo besedo in v z g I e d o m vzgojil, takrat bo sokolska prosveta na pravi poti.
Vitomir Cilenšek.
strani Nežika, ki pa je bila malce pre-gosposko oblečena. Igrali so dalje več ali manj zadovoljivo še: Kamenarja (br. Magerl), Trpotca (br. Rabič), Miciko (s. Verčnikova), Branka (br. Brglez), logarja (br. Kotnik), Križmana (br. Bombek) in slikarica Ema. Povsem primerna je bila scenerija. Obisk je bil precej dober; smeha in ploskanja ni manjkalo. Vrlemu zrečkemu Sokolu, ki se ponaša z lepo dvorano in prostprnim odrom, kot malo-katero društvo v bližini, želimo v tem pravcu še mnogo uspeha.	ik—
Soort
Tretji dan tekme FISe.
Pri včerajšnjih tekmah v smuku za dame in gospode so bili doseženi naslednji rezultati: Dame: 1. Inge Lan-tscher (Avstrija) v času 6:49.4, 2. Lini Zogg (Švica) 7:10, 3. Gerda Pauingair-ten (Avstrija) 7:36.2, 4. Pavla Wiesinger (Italija) 7:36.6, 5. Kessler (Anglija) 7:50,
6. Hedviga Lantscher (Avstrija) 8:05. Gospodje: 1. Prager (Švica) v času 5:07, 2. Zogg (Švica) 5:08, 3. Hauser (Avstrija) 5:09, 4. Steuri (Švica) 5:13.8, 5. Fur-rer (Švica) 5:16.6, 6. Pfeifer (Avstrija),
7. Zingerle (Avstrija), 8. Wolfgang (Avstrija), 9. Fenz (Švica), 10. Gilarduzzi (Italija). Proga je bila dolga 4.5 km, a višinska razlika je znašala približno 1000 m. Kljub slabim snežnim razmeram se je dosegla hitrost skoro 50 km na uro.
Sokol Zreče je v zadnjem času zelo pridno na delu. Med drugim je oživel tudi dramski odsek, ki je preteklo nedeljo vprizoril v režiji podstaroste Kozjeka znano veseloigro »Velika repatica«. Igra je kot nalašč primerna za predpustni čas. če upoštevamo, da Zrečani še nimajo stalnega diletantskega zbora in so tako pri nelahki igri sodelovali po večini začetniki, jim je treba priznati, da so dobro jgrali. Res je, da so bile ulo-ge pri nekaterih preveč naučene, pa to se bo s časoma z večkratnim nastopom izgladilo. — Režiser br. Kozjek, ki se je kot tak v kratkem času že drugič predstavil zrečki publiki, je igral Cepe-liča s precejšnjo rutino, prav tako njegovo ženo Cepeličko s. Kozjekova. Dober je bil v maski in nastopu zlasti br. Jed-ločnik v ulogi Frica. S svojo neprisiljeno igro je vzbudil mnogo smeha Kame-narjev sluga, ki mu je stala zvesto ob
Otvoritev spomladanske nogometne sezone bo v nedeljo 12. t. m. in sicer s prijateljsko tekmo ISSK Maribor:SK Ra-pid. Tekma bo ob 15. na igrišču ISSK Maribora.
Nogometni turnir v korist Pomožne akcije bo definitivno v nedeljo 19. t. m. na igrišču ISSK Maribora.
Slalomsko tekmo za prvenstvo Mariborske zimskošportne podzveze bo priredil zimskošportni odsek SPD v Celju v nedeljo 12. t. m. pri Celjski koči. Pravico starta imajo verificirani tekmovalci MZSP, izven konkurence pa tudi tekmovalci drugih podzvez JZSS. Prijave sprejema SPD Celje.
ISSK Maribor, zimskošportni odsek. Drevi ob 20.30 važen članski sestanek pri »Orlu«. Načelnik.
Lanska olimpiada v Los Angelesu se je zaključila s čistim dobičkom 30.000 funtov (okoli 7 milijonov dinarjev). Prireditelji olimpiade so kasirali samo vstop nine nad 400.000 funtov (100 milijonov dinarjev).
Kakor v filmu.
Predvčerajšnjim je skočila v Pragi iz četrtega nadstropja mestne bolnišnice bolnica Roza Batel. Neki šofer, ki se je pravkar približeval s svojim avtomobilom bolnišnici, je takoj razumel namen te ženske, ki je že stala na oknu in je z vso brzino zavozil tik ob poslopje bolnišnice. Prav ko je bolnica skočila, je šofer ustavil avtomobil pod njenim oknom in je tako Batelova padla v avto. Ženska se je pri tem le lahko poškodovala.
V večnem ledu in snegu
Prvi obisk na suhem smo napravili v neki danski lovski postaji, kjer so nas vcselo sprejeli trije lovci, ki so tamkaj ^c.zimovali in strašno hrepeneli po — cigaretah! Komaj je bilo z ladje vrže-110 \ morje sidro, že so se na morsko ?J^dino spustili motorni čolni in že so j3ni ekspedicije, z voditeljem dr. Kokoni na čelu, pohiteli proti obali, da Nadomestijo izgubljeni čas na ledu. Bih so večinoma potniki, ki bodo ostali na ^ronlandiji samo čez poletje, dočim so ?stali ljudje, določeni, da ostanejo tanili Čez zimo, z vsem potrebnim materialom na drugem parniku »Gustavu
tfolmu«.
Šele čez teden dni, ko se je tudi ta ‘adja oprostila ledenega objema, smo mo-začeti priprave za prezimovanje. Na otoku Claveringu, ki ga je dr. Koch do-°oil še v času prejšnjih ekspedicij, smo akoj prijeli graditi prvo hišo. Nismo več jBieli izgubljati časa. Sleherna roka je , z^nosDna'Od krmhana do zadnjega t'lriača. 0(; ,KV\W.ka do zadnjega radio-elcgrafista in s pomočjo Gronlandijcev,
vsi so mrzlično izkrcavali in nosili na določeni prostor potrebni materijah Delali smo noč in dan brez odmora. Tesarji so imeli polne roke dela in je hiša vidno rastla, tem bolj, ker je bilo treba samo po vrsti montirati posamezne dele. Štirideset ur dela, vsake štiri ure kratek odmor, da smo le popili skodelico tople kave, potem pa zopet nazaj na delo. Toda v teli štiridesetih urah je bila hiša postavljena: dogotovitev našega doma smo zalili s tradicionalno kupico piva.
Toda to še ni bilo vse. Treba je bilo zgraditi še tri take prezimovalne postaje. Iz dimnikov »Gustava Holma« se je zopet privalil dim in 150 km južnejše je zrastla čez noč nova hišica, mnogo manj ša od prve, ker je bila določena samo za one, ki bodo ostali tamkaj čez poletje in jesen. Oseminštirideset ur po svojem prihodu je »Gustav Holm« zopet odplul in posadka je pozdravljala štiri ljudi, člane te postaje, ki so hiteli dodelavati napol zgrajeno hišico, kar je bilo zame in mojega prijatelja poročnika Johansena precej težko delo, ker sva se na to kaj malo razumela. Tretji tovariš je bil Ivan
Davidson, Eskim in pasji gonjač, četrti pa mehanik Hansen, toda samo poleti. V njegovo medvedjo moč smo imeli silno zaupanje, toda že prvi dan ga je obiskala nesreča in si je zastrupil kri, da je bilo naše zaupanje v njegovo pomoč zaman. Njegova orjaška desna roka je strašno otekla in nam povzročila silne skrbi. Slučajno je priplul mimo neki norveški parnik, ki smo ga naprosili, da o tej nezgodi obvesti vodstvo ekspedicije. Od tega trenutka smo napeto pričakovali, kdaj bo prispela zdravniška pomoč našemu tovarišu.
V pričakovanju nam je nastala dobrodošla sprememba. Nekega jutra sem opa zil, da korakata proti naši hišici dva bradata možaka, kar je v teh krajih zelo redek prizor. Šel sem jima naproti in se jima predstavil, kakor da smo v kakem evropskem salonu. Prasnila sta v bučen smeh. Pogledal sem ju natančnejše: bila sta dva Norvežana, s katerima sem pred dvema mesecema zajtrkoval v Kopenhagnu. Ob istem času smo se vkrcali in odpotovali na sever, opa dva na zahodno, mi pa na vzhodno obalo Grenlandije. Onadva sta med tem že
prepotovala nevarno notranjo pot preko Grenlandije in prinesla »najnovejše vesti« o Wegenerjevi ekspediciji, ki sta jo zapustila pred štiridesetimi dnevi pri Kra majaruku.
Končno je vendar prispel »Gustav Holm« z zdravnikom in čez nekaj ur zopet odplul z našim bolnim tovarišem vred.
Solnce se je že pričelo spuščati za dve do tri ure izpod horiconta. Poletje se je bližalo koncu in hiša je bila gotova. Še enkrat nas je obiskal naš »Godthaab« — »admiralska ladja«, kakor smo ga v šali krstili — z voditeljem ekspedicije dr. Kochom. Ladji se je mudilo proti jugu in zadnji čas je bil, če je hotela' še pravočasno zapustiti kraljestvo ledenih plošč in gora, preden bi planile v belo neskončnost jesenske burje. Ladja se je ustavila pri nas le nekaj trenutkov, voditelj ekspedicije nam ie še naglo stisnil roke in preden smo se zavedli, je parnik izginil na obzorju. Za njim se je še dolgo vlekel črn dim nizko nad morsko gladino. Sedaj smo ostali sami: trije ljudje, majhen čoln in dvanajst psov.«
•Ktof*
Mariborski »V E C E R NI K« Jitfn
HHBHBHHMHBSBSflflBHMHB	MM	llBBMBB
f Si a i i 1) » I n, dne 9. ii. 1933<_
Radislav Rudan
Svakinja
Luda ni odgovoril. Počasi se je umiril, se zagledal v njeni prestrašeni in objokani obraz, ji segel z roko v razmrščene lase in jo pritisnil k sebi.
»Odpusti mi!« je prosila Hana in se ga oklenila še tesneje. »Hotela sem ti kljubovati; hotela sem te mučiti, maščevati se za tvoje postopanje...«
Dvignila se je k njegovim ustom in se vsesala vanje, kakor bi mu hotela izpiti dušo, izsiliti mu odpuščanje in ljubezen.
»Bog ni hotel, da bi poginila, preden se izpolni najina usoda,« je dejal Luda in jo izpustil. Prijel je konja, popravil vajeti in voz in ga spravil nazaj na cesto.
Zopet je pela jasna, z mesečino oblita noč svojo opojno pesem ljubezni in hrepenenja, ki je zvenela na ušesa dvema, ki sta se našla v trenutku smrtne groze preko postav in zakonov.
III.
Življenje pri Rongovih se je zasukalo v krivo smer. Na zunaj je ostalo prav takšno, kakoršno je bilo poprej, na znotraj pa se iztirilo. Luda in Hana sta čuvala svojo skrivnost, le njuni pogledi so pričali, da je med njima nekaj, česar bi ne smelo biti. Ti pogledi so bili previdni in oprezni; skrivali so se nepoklicanim očem, a stricu Luiki se niso mogli skriti. Starec ni bil pozabil na razbi-
to čašo in kakor tisto noč, ko je Hana vztrepetala in pobegnila v mrak, je molil v svoji sobi pred Križanim zai mir in pokoj v rodni hiši:
»Ti, ki si v nebesih, prizanesi nam, daj nam miru in pokoja, da bomo rasli in napredovali v slogi in zadovoljstvu. Tvoja milost naj nas obsije, da bo v nas krščanska čistost in zvestoba. Ne dopusti hudobcu, da bi sejal Ijuiko na naše njive, da bi kotil greh pold našo streho in zlo v naših dušah...»
Njegove stare vele roke so se (dvigale k Bogu in ga prosile:
»Napravi komec grehu!«
Toda greh je pognal pregloboke korenine, da bi ga bilo mogoče izruti brez viharja. Starec je bil obupan. Premišljeval je iti preudarjal:
»Tako ne more naprej! Ne sme!«
Naposled je sklenil stopiti k Matki in ji povedati: »Malka, ah ne vidiš? Si slepa in gluha?«
Stopil pa ni. Stara noga mu je zastala sredi pota, usta so mu onemela; niti glasu ni spravil iz grla. Težka misel mu je napolnila dušo:
»Ali bi ne bilo tako še slabše? Rodilo bi razdor, polom in sramoto. Rongova hiša bi bila razkričana kot gnezdo prešuštva, omadeževana in zaznamenovana med vsemi...«
»Ne,« je dejal, »naj bo skrito, dokler Bog tako hoče. Morda bo šla ta pregreha mimo nas in bo vse spet tako, kakor se spodobi in kakor je pisano v zakonu, ki ju je združil pred Bogom in pred ljudmi.«
In je zopet molil in prosil:
»Bog, daj, da se zgodi tako!«
Zgodilo pa se ni. Luda in Hana sta vedno bolj zraščala v enoto. Zakon med njim in med Malko je bil samo še lažen videz. Malka je bila preveč tiha in preveč zavarovana sama vase in v svojo telesno slabost, da bi bila spoznala ali vsaj zaslutila vzrok.
»Tako je pač v zakonu,« si je mislila. »Vsakdani0 skrbi preženejo misli na ljubezen in vse postane le še hladno sočitje.«
In ni tožila. Premalo je bilo v njej ženske. Prehladne je bila njena bolna kri. Na Ludo in na Hano je gledala z očmi žene in sestre, in kadar sta se smejala onadva, se je smejala še sama. Vesela je bila njunega smeha.
»Zdrava sta iti živa,« si je mislila, »zakaj se ne h» smejala?«
V Hani pa je rastla čudežna moč. Vse okoli nje s* ji je zdelo solnčno in živo. Na sestro je gledala kako! da je ni. Videla je samo sebe, Ludo iti svojo ljube* zen. Na to, kaj bo, ni niti mislila.
Neki dan pa je udarila v njene sanje težka, jeklen0 pest in ji razbila mir iti smeh. Z grozo se je predramil0 iz opoja in spoznala, da njena tajna ljubezen ni ostal0 brez posledic. Pod njenim srcem se je zaplodil sad greha, rastel, ji pil kri in mir. V njej sta se bojevali materinska ljubezen do komaj spočetega in bojazen pt'e® sramoto in njenimi spremljevalkami.
»Kdo ti bo oče?« je izpraševala njega, ki ga še » bilo, »Kdo ti bo dal ime?«
Tragedija matere nezakonskega sina
Skrivnosti grofice Guiliardove.
Ob nedavni smrti Paula Gerarda so se dotaknili francoski listi strahotnega kriminalnega romana, ki se je odigral okrog tega moža pred 20 leti, ko je stal mladi glasbenik Gerard pred poroto in bil obsojen zaradi poskusa roparskega umora gTofa Guillarda na 10 let prisilnega dela v Cayenni. Vse je govorilo proti njemu, on sam je pa trdil, da je nedolžen. Zvečer je z bolnim grofom v njegovi vili igral šah, pred polnočjo je pa odšel. Zjutraj so našli grofa nezavestnega z globoko rano v prsih, njegova blagajna je bila pa izropana. Gerarda so aretirali čez nekaj dni, ko se je vrnil. Zdravniki so izjavili, da je moral biti grof napaden kmalu po polnoči v spanju, tako da se sploh ni zavedel. Rana je odgovarjala Gerardovemu bodalu, kar je pač jasno pričalo, da je roparski napadalec Gerard.
Porota je potrdila domnevo, da se je Gerard po odhodu skril v grofovi vili, potem je pa spečega grofa napadel in oropal. Obsojenec je po razglasitvi obsodbe kričal, da so porotniki morilci. Ničnostna pritožba zagovornika Lecogna je bila zavrnjena. Dva tedna pred Ge-raTdovo deportacijo se je pa zglasila pri njegovem zagovorniku mrtvaško bleda grofica in izjavila, da Gerard ne more biti kriv, ker je bil usodne noči pri nji. Na podlagi tega se je zagovorniku posrečilo odgoditi deportacijo in obnoviti prooes.
Na obnovljeni obravnavi je grofica kot priča izjavila, da je bil Gerard pri nji do ranega jutra. Do konca prve obravnave je upala, da bo njegova nedolžnost dokazana brez njenega pričevanja. Pred porotnim sodiščem je pa nastal nepričakovan preokret, Gerard je odločno tajil, da bi bil prenočeval pri grofici. Grofica je pa svečano prisegla, da je bil res pri nji. Obtožencev zagovornik je izjavil, da hoče obtoženec kot značajen mož in kavalir prevzeti nase vso odgovornost, sa-
mo, da ne bo trpela čast žene, ki jo ljubi. Občinstvo je navdušeno ploskalo. Po zagovornikovem govoru je pa obtoženec priznal, da je usodno noč res prebil pri grofici. Porotno sodišče ga je oprostilo, grofičin zakon je bil pa po njeni krivdi ločen.
Kot ločena žena je živela grofica v bedi, preživljala se je kot učiteljica klavirja, v tolažbo ji je bila pa zavest, da je Gerarda rešila. Tako je živela 10 let, ko je nekoč zvedela, da je umrla neka Maria Hieresova. To je bila žena moža, ki ga je grofica nekoč ljubila kot lSletno dekle; to je bila njena prva dekliška ljubezen. Hieres je pa takrat že imel hčerko. Posledica njunega ljubavnega razmerja je bil sinček, ki ga je dala mati v rejo tujim ljudem in pozneje je grofica izgubila za njim vsako sled. To je bil Gerard, a Hieres ni vedel, da ima sina, mati pa sina ud več poznala, ko se je poročila z grofom Guillardom. Pariški listi so imeli zopet senzacijo, saj so lahko na dolgo in široko pisali, kako je mati rešila deportacije moža, ki je o njem samo slutila, da bi utegnil biti njen sin.
Zdaj je pa grofica priznala, da Gerard usodne poči ni bil pri nji. Pri prvi obravnavi ji je tajni glas šepetal, da je to njen sin, in ko je zbrala o njem vse podatke, se je izkazalo, da je res. Zato si je izmislila bajko o ljubavni noči z Ge-rardom, da bi ga rešila. Toda njena kriva prisega je bila čez 10 let že zastarana. Kljub temu pa ni mogla pred smrtjo Hie-resove žene odkriti tajne, da bi ne uničila njegove zakonske sreče. S svojim dejanjem je grofica preprečila justično krivico in usoda je pokazala,, da je imela prav, kajti iz francoske indijske kolonije je prišla istočasno vest, da je tam umrl farmar Brieux, bivši grofov komornik, ki je na srntni postelji priznal duhovniku, da je on oropal in napadel grofa. Tako piše življenje romane, kakršnih si niti romanopisci ne morejo izmisliti.
Ljubezen In smrt šestdesetletne Putifarke
Tragedija mladega dijaka Haaseja.
V majhem pruskem mestecu Stolpu je vzbudil veliko zgražanje zločin, ki ga je izvršil I91etni dijak gospodarskih znanosti Egon Haase, ki je bil v praksi na nekem tamkajšnjem veleposestvu. Mladega zločinca pa marsikdo še bolj obžaluje kakor njegovo žrtev — 601etno vdovo Elizabeto Reclovo.
Stara gospa Redova, katere mož je umrl že pred desetimi leti, je živela zelo samotarsko življenje in je odhajala z doma le vsako nedeljo k maši in pa enkrat na mesec v trgovino, da si je nabavila vse, kar je potrebovala za gospodinjstvo, ki ga je vodila sama. Samo spomladi in poleti je ta čudakinja pogosto odhajala na izprehod v bližnjo okolico.
Starka je bila najdena pred dnevi v svojem stanovanju v postelji mrtva s preklano lobanjo. Še istega dne se je zglasil na policiji dijak Haase sam in priznal svoj zločin, opisujoč natanko, zakaj in kako je umoril starko.
Gospa Redova se je spoznala z Haa-sejem, izredno čednim, krepkim in sta-sitim mladeničem, na nekem svojem iz-prehodu. Povabila ga je v svoje stanovanje in ga zapeljala na prav putifarski način. Ko je namreč mladenič spoznal, zakaj ga je starka povabila v svoje stanovanje, je hotel pobegniti, toda starka sl je v tem trenutku strgala vso obleko s telesa in zagrozila mladeniču, da bo kričala na pomoč in ga obdolžila, da jo je skušal posiliti. Mladenič se je te grož-uje prestrašil in je ostal pri njej.
To intimno razmerje je trajalo nad eno leto. Tedaj se je pa Haase zaljubil v neko mlado dekle, ki ga je nameraval tudi poročiti. Ljubosumna starka je izvedela za to ljubezen in s tem dnem so sc pričele peklenske muke mladega star-kinega ljubčka. Čim jo je hotel zapustiti, mu je starka grozila s škandalom, češ da bo izdala vse njegovi zaročenki, kakor tudi njegovim in njenim staršem.
Ko Haase pred tremi tedni ni prišel
na sestanek, dogovorjen s svojo 601etn° »prijateljico«, je starka res začela P° malem razkrivati tajnost, ki jo je v0, zala z mladeničem. V mestecu so se te ' pikantne zgodbice’ naglo razširile in s° iz njih nastale čudne govorice, ki so pfl* šle tudi na uho Haasejeve zaročenk0" Med mladima zaljubljencema je bilo s0* veda takoj vse pri kraju in je deklic0 Haaseju na cesti pred pričami pljunil0 v obraz. S tem dnem je prenehal Haas0) kateremu so obrnili hrbet tudi vsi ni0* govi prijatelji, zahajati k svoji stari liu' bici. Toda splošen škandal je bil neiz* ogiben. Haase je izgubil službo, kar Sa je še bolj potrlo. Prevzela ga je ena s0' ma velika misel, kako bi se maščev0' nad to strašno starko, ki mu je uničil0 življenje.
V kritični noči se je splazil v njeflj1 stanovanje, Čigar ključe je še vedno im0!-V kuhinji je zagledal večjo sekiro 20 sekanje drv in v tem trenutku je dozo* rel v njem sklep, da jo umori. Tiho i® vstopil v njeno spalnico in jo našel 1 trdnem spanju. S silnim udarcem ji lf razklal glavo...
Pri zaslišanju je mladenič izjavil, d0 je s tem maščeval tudi vse ostale ml0' deniče, prav za prav še otroke, ki $ je starka zapeljala. Neprestano je pro* sil preiskovalnega sodnika, naj pohiti * preiskavo, ker bi rad čim prej umrl.
Zverinski zločin starke.
Na Zgornjem Avstrijskem je bil zah0* ležen zopet strašen primer detomora-Brezposelna delavka Marija Knasmul* lerjeva iz Rosenaua je imela ljubezensko razmerje z nekim šoferjem, ki jo je P0 zapustil, Čim je izvedel, da razmerje o’ ostalo brez posledic. Takoj po rojstva otroka je mati Marije Knasmiillerjev0 otroka zadavila in ga vrgla v vodnjak-Zločin je bil že čez nekaj dni odkrit ^ ie bila starka aretirana. Ves ta čas ie ležala mlada mati v nezavesti. Ko se ie končno zopet zavedla in je vprašala P° svojem otroku, je šele izvedela, kaj s0 ie z njim zgodilo. Ubogo deklico je vest o strašni smrti njenega otroka tako tež* ko zadela, da je od groze zblaznela.
Mali o
Rasno
VAJENKO
za frizersko obrt sprejmem. Prednost imajo one, katere so se že učSe. N. Novakovič, Studenci pri Mariboru. 404
V NAJEM iščem dobro idočo gostilno
ali bufet v Mariboru, okolici ali okraju Maribora. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Samski gostilničar«. 435
NAOELJCKE, šopke, vence. Kličite telefon 27-66 Jemec, vrtnarstvo. 179
NAKUP IN PRODAJA
vsakovrstnega	rabljenega
orodja, železnine, medenine, bakra, svinca, cinka, peči. štedilnikov, rabljenih avtomobilov. avtoplaščev itd. Justin Gustinčič, Tattenbachova ul. št. 14.	261
Prodam
VELIKA STARONEMŠKA KREDENCA
za jedilnico in dve omari z dvojiihni vratj radi selitve takoj ceneno na prodaj. Gosposka ulica 56, II., levo. 431
KOPALNO BANJO 1 iti kopalno peč. dobro olira njeno prodam. Naslov v upravi »Večernika*. 439	PRODAM dqbro ohrani, motorno kolo 350 ccm, za polovično cenilno vrednost. Ponudbe na upravo lista pod »2000 Din«. 371
DVE VELIKI OGLEDALI vitrina, turška garnitura, salonsko pohištvo, lestence iz medenine in razno radi selitve takoj ugodno na prodaj, Naslov v upravi, 430	
	PRODAM po zelo ugodni ceni družinsko hišioo v solnčni legi. Spesovo selo ob gozdu 5, Pobrežje pri Mariboru. • 399
NA PRODAJ omara za obleko in perilo v zelo dobrem stanju. Vprašati v Dr. Karl Verstovškov! ulici št. 6, II. nadstr vrata 19 193	
	Službo dobi
	SLUŽKINJO pridno in pošteno, staro 18 do 23 let, kot pontočnioo gospodinji sprejme bojjša družina. Predstaviti dnevjio od pol 9, do 11. ure dopoldne. Naslov v upravi »Večernika«. 120
PRODAM več glasovirjev, kitar, citer, violin, lauto, fotoaparatov, mlečni posnemalnik, pohištvo obleke itd. po najnižji ceni. t Grajska starinama. Trg • vo-1 bode 1. 416	
Pouk
POMAGAJTE BREZPOSELNIM!
Uspešne instrukclje daje si; romašen brezposeln učitelj Cenjene ponudbe na upravo pod »Din 8.—«.	190
Sobo odda
ODDAM SNAŽNO OPREM* LJENO SOBO
s posebnim vhodom in električno razsvetljavo, nasproh kolodvora. Naslov v upraVJ »Večernika«.	4f/
Dve veliki Lutzovi peži
uporabni za pisarne, dvorane ali bančne piostof®
ceneno na prodal
Interesenti naj se zglasijo v upravi »Večemika® dti*
vno med 9. in 10. uro,
fadak konzorcij »Jutra« x Ljubljani; predstavnik izdajatelja !n urednik: RAD1VOJ RFHAR y Maribor«, Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
O DETELA % Maribor«