46 1 46 Center za razvoj knjižnic SLOVENSKE KNJIŽNICE V ŠTEVILKAH SPLOŠNE KNJIŽNICE Poročilo za leto 2012 Ljubljana 2013 2 SLOVENSKE KNJIŽNICE V ŠTEVILKAH SPLOŠNE KNJIŽNICE Poročilo za leto 2012 Podatke zbrala in predstavila Gorazd Vodeb, Damjana Tizaj Marc Urednica zbirke Eva Kodrič - Dačić Oblikovanje naslovnice Aleksij Kobal Fotografija na naslovnici Goran Bertok Izdala in založila Narodna in univerzitetna knjižnica Za knjižnico Mateja Komel Snoj Slovenske knjižnice v številkah (zbirka) ISSN 1580-0032 Splošne knjižnice (podzbirka) ISSN 1581-5269 Narodna in univerzitetna knjižnica Turjaška 1 1000 Ljubljana Telefon: 386 1 200 11 10 http://www.nuk.uni-lj.si Ljubljana, 2013 3 VSEBINA 1. POJASNILO K PREGLEDU DEJAVNOSTI ZA LETO 2012……………………... 5 2. GIBANJA NA PODROČJU DEJAVNOSTI SPLOŠNIH KNJIŽNIC………..……. • Kazalniki razvoja splošnih knjižnic 1990-2012...……………...…………..…. • Delovni pogoji in uporaba knjižnic v letih 1990-2012………………….…… 7 9 10 3. PREGLED DEJAVNOSTI ZA LETO 2012………………………………………… 11 • Tabela 1: Knjižnična mreža………….……………………………………….. 13 • Tabela 2: Knjižnična zbirka, prirast in odpis (inventarne enote)….……….... • Tabela 2. 1: Knjižno gradivo – zbirka (inventarne enote)……………………. 15 17 • Tabela 2. 2a: Knjižno gradivo – prirast (inventarne enote)…..………………. 19 • Tabela 2. 2b: Knjižno gradivo – prirast (naslovi)….……….……………….... 21 • Tabela 2. 3: Neknjižno gradivo na fizičnih nosilcih – zbirka in prirast….…… 23 • Tabela 2. 4: Elektronski viri, dostopni na daljavo ………...…………………. 25 • Tabela 2. 5: Tekoče naročeni naslovi serijskih publikacij……………..…….. • Tabela 3: Uporabniki knjižnice – člani in potencialni uporabniki………….… 27 29 • Tabela 3. 1: Uporabniki knjižnice – obisk (št. obiskovalcev)..…………..…... 32 • Tabela 3. 2: Storitve knjižnice – izposoja in medknjižnična izposoja……..…. 34 • Tabela 3. 3: Storitve knjižnice – izposoja na dom in v knjižnico….…..…...... • Tabela 3. 4: Storitve knjižnice – elektr. storitve pri izposoji (št. storitev)…… 36 38 • Tabela 3. 5: Storitve knjižnice – usposabljanje uporabnikov in prireditve … 40 • Tabela 4: Dostop, prostor in oprema…………..…..……….……………….... 42 • Tabela 4. 1a: Oprema knjižnice – skupaj (št. kosov)…………………...……. 44 • Tabela 4. 1b: Oprema knjižnice – za uporabnike (št. kosov)…….………….. 46 • Tabela 4. 2: Katalogi…………………………………………………………. • Tabela 5: Prihodki ………..………………………………………………….. 48 50 • Tabela 5. 1a: Odhodki – delo, dejavnosti in investicije……………….….….. 52 • Tabela 5. 1b: Odhodki – nakup gradiva, izobraževanje ………………….….. 54 • Tabela 6: Delavci – delovne naloge (št. oseb)……………………………….. 56 • Tabela 6. 1a: Delavci – strokovna izobrazba (EPZ)………………………….. • Tabela 6. 1b: Delavci – formalna izobrazba (EPZ)……………...…………… 58 60 • Tabela 6. 2: Delavci - izobraževanje zaposlenih..……………………………. 62 4 4. PRILOGE……………………………………………………………………...... 65 Poročilo o delu splošne knjižnice za leto 2012 (vprašalnik in priloga Elektronski viri v slovenskih knjižnicah) • Zbiranje statističnih podatkov o delu slovenskih knjižnic (zakonska določila, definicije) • Splošna navodila za izpolnjevanje vprašalnika • Seznam splošnih knjižnic v letu 2012 5 1. POJASNILO K PREGLEDU DEJAVNOSTI ZA LETO 2012 V pričujočem poročilu o delu splošnih knjižnic Republike Slovenije v letu 2012 so objavljeni podatki o dejavnosti splošnih knjižnic, ki jih letno zbira Center za razvoj knjižnic pri Narodni in univerzitetni knjižnici. Poročilo je namenjeno tako knjižničarjem kot financerjem in tudi drugi zainteresirani javnosti. Posebno skrb posvečamo enotni metodologiji zbiranja podatkov, pri čemer se opiramo na mednarodni standard za knjižnično statistiko ISO/DIS 2789: Information and documentation – International Library Statistics. Na način dosežemo mednarodno primerljivost podatkov z drugimi splošnimi knjižnicami po svetu. Statistične meritve so potekale v mesecu marcu, nanašajo pa se na stanje z dne 31. 12. 2012 oziroma za delavce na stanje na dan 30. 6. 2012. Center za razvoj knjižnic uporablja za zbiranje in obdelavo podatkov informacijski sistem BibSiSt. Tabelarični del poročila začenjajo izračunani izbrani kazalniki, ki kažejo razvoj splošnih knjižnic za obdobje od leta 1990 dalje. Sledi glavni del poročila, v katerem podatki prikazujejo stanje knjižnične mreže, obseg, prirast in odpis gradiva, število uporabnikov, obseg različnih storitev, opremljenost, površino prostorov, odprtost, finance in delavce splošnih knjižnic. Prikazano je stanje dejavnosti tako na posameznih območjih vseh 58 splošnih knjižnic, kot tudi po področjih osrednjih območnih knjižnic in na nivoju države. Predstavljeni so tudi podatki o zamejskih knjižnicah. Pričujoča publikacija vsebuje določen izbor podatkov, medtem ko je v objavljeni datoteki na spletu zajet celoten nabor zbranih podatkov. Tabelaričnemu delu poročila sledi vzorec vprašalnika za poročevalske enote, definicije merjenih količin, seznam elektronskih virov dostopnih na daljavo in seznam poročevalskih enot. Podatki o dejavnosti splošnih knjižnic so v elektronskih obliki objavljeni tudi na spletu in sicer v obliki datoteke za program Microsoft Office Excel na naslovu http://www.nuk.uni-lj.si (Slovenske knjižnice v številkah) oziroma http://cezar.nuk.uni-lj.si (Statistični podatki o knjižnicah). Podatki v elektronski obliki omogočajo uporabnikom prilagojene prikaze in analize knjižnične dejavnosti. Vsem poročevalskim enotam se zahvaljujemo za njihov trud pri zbiranju podatkov. 6 7 2. GIBANJA NA PODROČJU DEJAVNOSTI SPLOŠNIH KNJIŽNIC 8 9 1 0 11 3. PREGLED DEJAVNOSTI ZA LETO 2012 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 4. PRILOGE 66 vpisni list ODKLENJEN Poročilo o delu splošne knjižnice Narodna in univerzitetna knjižnica/Center za razvoj knjižnic - CeZaR Zakon o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 87/01). Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95). Posredovanje podatkov je obvezno. 1 Uradni podatki ime knjižnice naslov knjižnice kraj knjižnice pošta in poštna številka knjižnice občina, v kateri ima knjižnica sedež telefon knjižnice telefaks knjižnice elektronski naslov knjižnice ime in priimek vodje knjižnice elektronski naslov vodje knjižnice URL sigla ISIL Dodatni podatki za nesamostojne knjižnice naziv pravne osebe, v okviru katere knjižnica deluje poslovni naslov pravne osebe, v okviru katere knjižnica deluje poslovni naslov pravne osebe, v okviru katere knjižnica deluje (kraj) ODKLENJEN vpisni list |Verzija: 1 | Datum: 14. 1. 2013 | Stran 1/18 vpisni list ODKLENJEN poslovni naslov pravne osebe, v okviru katere knjižnica deluje (pošta) telefon pravne osebe, v okviru katere knjižnica deluje telefaks pravne osebe, v okviru katere knjižnica deluje elektronski naslov pravne osebe, v okviru katere knjižnica deluje URL pravne osebe, v okviru katere knjižnica deluje ime in priimek direktorja (poslovodnega organa) pravne osebe, v okviru katere knjižnica deluje Tip knjižnice: Izposojevališča knjižnice: naziv krajevne knjižnice naslov krajevne knjižnice (ulica in hišna številka) naslov krajevne knjižnice (pošta) naslov krajevne knjižnice (kraj) naziv postajališča premične zbirke naslov postajališča premične zbirke (ulica in hišna številka) naslov postajališča premične zbirke (pošta) naslov postajališča premične zbirke (kraj) število izposojevališč, vključenih v vzajemni bibliografski sistem bibliobus (da/ne) v knjižnici je sedež bibliobusa (da/ne) naziv knjižnice, kjer je sedež bibilobusa (če si dve ali več knjižnic delijo bibliobus, ga po poredhodnem medsebojnem dogovoru vpšie le ena knjižnica) naslov knjižnice, kjer je sedež bibilobusa ODKLENJEN vpisni list |Verzija: 1 | Datum: 14. 1. 2013 | Stran 2/18 vpisni list ODKLENJEN Dostopnost knjižnične dejavnosti po občinah občine, za katere knjižnica izvaja dejavnost število krajevnih knjižnic (sedež osrednje knjižnice se šteje kot krajevna knjižnica) število postajališč premičnih zbirk število postajališč bibliobusa število krajev s postajališči bibliobusa ODKLENJEN vpisni list |Verzija: 1 | Datum: 14. 1. 2013 | Stran 3/18 vpisni list ODKLENJEN 2 Knjižnična zbirka, prirast in odpis 2.1 Knjižno gradivo 2.1.1 Zbirka knjižnega gradiva (inv. enote): knjige, brošure serijske publikacije patenti standardi SKUPAJ 2.1.2 Prirast knjižnega gradiva: a) Prirast knjižnega gradiva po načinu pridobivanja (inv. enote): knjige, brošure serijske publikacije patenti standardi SKUPAJ nakup obvezni izvod po zakonu zamena dar SKUPAJ b) Prirast knjižnega gradiva ne glede na način pridobivanja (naslovi): knjige, brošure serijske publikacije patenti standardi SKUPAJ 2.1.3 Odpis knjižnega gradiva (inv. enote): knjige, brošure serijske publikacije patenti standardi SKUPAJ ODKLENJEN vpisni list |Verzija: 1 | Datum: 14. 1. 2013 | Stran 4/18 vpisni list ODKLENJEN 2.2 Neknjižno gradivo na fizičnih nosilcih 2.2.1 Zbirka neknjižnega gradiva na fizičnih nosilcih (inv. enote): avdiovizualno gradivo elektronske publikacije na fizičnih nosilcih drugo neknjižno gradivo SKUPAJ 2.2.2 Prirast neknjižnega gradiva na fizičnih nosilcih po načinu pridobivanja (inv. enote): avdiovizualno gradivo elektronske publikacije na fizičnih nosilcih drugo neknjižno gradivo SKUPAJ nakup obvezni izvod po zakonu zamena dar SKUPAJ 2.2.3 Odpis neknjižnega gradiva na fizičnih nosilcih (inv. enote): avdiovizualno gradivo elektronske publikacije na fizičnih nosilcih drugo neknjižno gradivo SKUPAJ ODKLENJEN vpisni list |Verzija: 1 | Datum: 14. 1. 2013 | Stran 5/18 vpisni list ODKLENJEN 2.3 Skupaj knjižnična zbirka, prirast in odpis 2.3.1 Skupaj knjižnična zbirka (inv. enote): knjižno gradivo neknjižno gradivo SKUPAJ 2.3.2 Skupaj prirast knjižničnega gradiva (inv. enote): knjižno gradivo neknjižno gradivo SKUPAJ 2.3.3 Skupaj odpis knjižničnega gradiva (inv. enote): knjižno gradivo neknjižno gradivo SKUPAJ ODKLENJEN vpisni list |Verzija: 1 | Datum: 14. 1. 2013 | Stran 6/18 vpisni list ODKLENJEN 2.4 Elektronski viri, dostopni na daljavo 2.4.1 Elektronski viri, dostopni na daljavo (število naslovov na dan 31.12.2012 navedite v skladu s tipologijo v prilogi Elektronski viri v slovenskih knjižnicah): e-knjige: diplomske, magistrske, specialistične naloge in disertacije s celimi besedili druge e-knjige naročene podatkovne zbirke podatkovne zbirke, ki jih gradi knjižnica (samostojno ali v sodelovanju z drugimi ustanovami) drugi digitalni dokumenti SKUPAJ Od tega elektronski viri, ki ste jih pridobili v sodelovanju z drugimi ustanovami (npr. konzorcij) in pri katerih participirate pri naročnini oziroma ste sodelovali pri gradnji podatkovnih zbirk (število naslovov na dan 31.12.2012 navedite v skladu s tipologijo v prilogi Elektronski viri v slovenskih knjižnicah): e-knjige: diplomske, magistrske, specialistične naloge in disertacije s celimi besedili druge e-knjige naročene podatkovne zbirke podatkovne zbirke, ki jih gradi knjižnica (v sodelovanju z drugimi ustanovami) drugi digitalni dokumenti SKUPAJ Število elektronskih virov, ki ste jih kupili samostojno ali v sodelovanju z drugimi ustanovami (nakup): 2.4.2 Število na novo naročenih naslovov elektronskih virov (ne glede na način pridobivanja), dostopnih na daljavo (število naslovov, ki jih v predhodnem poročevalskem obdobju niste naročali. Naslove navedite v skladu s tipologijo v prilogi Elektronski viri v slovenskih knjižnicah): e-knjige: diplomske, magistrske, specialistične naloge in disertacije s celimi besedili druge e-knjige naročene podatkovne zbirke podatkovne zbirke, ki jih gradi knjižnica (samostojno ali v sodelovanju z drugimi ustanovami) drugi digitalni dokumenti SKUPAJ 2.5 Tekoče naročeni naslovi serijskih publikacij 2.5.1 Tekoče naročeni naslovi serijskih publikacij (v vseh oblikah) (štejemo nakup, obvezni izvod, zameno, dar), ki ste jih naročili samostojno ali v sodelovanju z drugimi ustanovami (štejte vse naslove, ki so vam dostopni npr. preko konzorcijev, pri katerih participirate pri naročnini ali pa je vaše naročilo tiskanih naslovov pogoj, da je konzorcij dobil dostop): časopisi, časniki druge serijske publikacije SKUPAJ Od tega tekoče naročeni naslovi serijskih publikacij, ki ste jih naročili v sodelovanju z drugimi ustanovami (štejte vse naslove, ki so vam dostopni npr. preko konzorcijev, pri katerih participirate pri naročnini ali pa je vaše naročilo tiskanih naslovov pogoj, da je konzorcij dobil dostop): časopisi, časniki druge serijske publikacije SKUPAJ Od tega število tekoče naročeni naslovi serijskih publikacij, ki jih je knjižnica naročila samostojno ali pa je njihovo naročilo pogoj za vstop v konzorcij: časopisi, časniki druge serijske publikacije SKUPAJ ODKLENJEN vpisni list |Verzija: 1 | Datum: 14. 1. 2013 | Stran 7/18 vpisni list ODKLENJEN 2.5.2.Tekoče naročeni naslovi glede na nosilec zapisa (upoštevajte tekoče naročene naslove serijskih publikacij v prvi tabeli iz poglavja 2.5.1): število naslovov, ki so naročeni samo v tiskani obliki: število naslovov, ki so naročeni samo v elektronski obliki: število naslovov, ki so naročeni v tiskani obliki, hkrati pa ste si zanje zagotovili tudi dostop na daljavo: 2.6 Seznam elektronskih virov, dostopnih na daljavo 2.6.1 Podatkovne zbirke, ki jih gradi knjižnica: a) Naštejte imena podatkovnih zbirk, ki jih knjižnica gradi samostojno: b) Naštejte imena podatkovnih zbirk, ki jih knjižnica gradi v sodelovanju z drugimi ustanovami: 2.6.2 Elektronski viri, ki jih naročate (Imena elektronskih virov navedite v skladu s tipologijo v prilogi Elektronski viri v slovenskih knjižnicah. Navedite podatkovne zbirke, pri elektronskih časopisih in e-knjigah ter drugih digitalnih dokumentih ne navajajte posameznih naslovov, ampak skupni uporabniški vmesnik ponudnikov oz. naziv paketa.): a) Naštejte imena elektronskih virov, ki jih naročate samostojno: b) Naštejte imena elektronskih virov, ki jih naročate v sodelovanju z drugimi ustanovami (Knjižnica naroča v sodelovanju z drugimi ustanovami, kadar plačuje delež naročnine oz. je njeno naročilo tiskanih naslovov pogoj za dostop.): elektronski vir knjižnica naroča v sodelovanju z drugimi (navedite ime konzorcija ali ustanove) število tiskanih naslovov, ki jih naroča knjižnica in so pogoj za konzorcijski nakup elektronskih oblik (velja samo za elektronske časopise) ODKLENJEN vpisni list |Verzija: 1 | Datum: 14. 1. 2013 | Stran 8/18 vpisni list ODKLENJEN 3 Uporaba knjižnice in uporabniki 3.1 Uporabniki knjižnice 3.1.1 Člani knjižnice: mladina do 15. leta odrasli SKUPAJ 3.1.2 Obisk: a) Število obiskovalcev knjižnice (število oseb - fizični obisk): število obiskovalcev knjižnice SKUPAJ - obisk zaradi izposoje na dom - obisk zaradi udeležbe na prireditvah b) Število obiskov spletnega mesta knjižnice: število obiskovalcev spletnega mesta knjižnice SKUPAJ - od tega izven prostorov knjižnice (virtualni obisk) 3.1.3 Potencialni uporabniki knjižnice (število prebivalcev na območju knjižnice - stanje 31.12.2012): mladina do 15. leta odrasli SKUPAJ 3.2 Storitve knjižnice 3.2.1 Izposoja: a) Izposoja na dom in v knjižnico (fizične enote): knjižno gradivo knjižno gradivo neknjižno gradivo knjige, brošure serijske publikacije SKUPAJ na dom v knjižnico SKUPAJ b) Izposoja na dom (fizične enote): mladi odrasli SKUPAJ 82 leposlovje ostalo SKUPAJ Od tega število podaljšanj izposoje na dom (skupaj): c) Izposoja v knjižnico (fizične enote): mladi odrasli SKUPAJ 82 leposlovje ostalo SKUPAJ d) Elektronske in avtomatizirane storitve pri izposoji gradiva: število storitev naročanje gradiva preko OPAC-a/rezervacija prostega izvoda COBISS/OPAC rezerviranje gradiva preko OPAC-a podaljšanje izposoje gradiva s pomočjo OPAC-a podaljšanje izposoje gradiva s pomočjo telefonskega odzivnika - bibliofon ODKLENJEN vpisni list |Verzija: 1 | Datum: 14. 1. 2013 | Stran 9/18 vpisni list ODKLENJEN knjigomat 3.2.2 Uporaba gradiva v knjižnici: knjige, brošure serijske publikacije neknjižno gradivo SKUPAJ 3.2.3 Medknjižnična izposoja in posredovanje dokumentov iz zunanjih virov (realizirana): pasiva - izposojeno gradivo iz drugih knjižnic aktiva - posojeno gradivo v druge knjižnice SKUPAJ število fizičnih enot število kopij dokumentov število elektronsko posredovanih dokumentov SKUPAJ ODKLENJEN vpisni list |Verzija: 1 | Datum: 14. 1. 2013 | Stran 10/18 vpisni list ODKLENJEN 3.2.4 Uporaba elektronskih virov, dostopnih na daljavo: a) Samostojno naročeni elektronski viri, dostopni na daljavo, ki jih knjižnica kupuje (navedite imena vseh virov, tudi če nimate podatkov o uporabi): ime število dostopov do servisa (do vira, zbirke) - število sej število vpogledov v vsebinske enote b) Elektronski viri, ki jih knjižnica gradi samostojno (navedite imena vseh virov, tudi če nimate podatkov o uporabi): ime število dostopov do servisa (do vira, zbirke) - število sej število vpogledov v vsebinske enote Elektronski viri, ki jih knjižnica gradi v sodelovanju z drugimi ustanovami (navedite imena vseh virov, tudi če nimate podatkov o uporabi): ime število dostopov do servisa (do vira, zbirke) - število sej število vpogledov v vsebinske enote 3.2.5 Podatkovne zbirke, ki jih knjižnica gradi: a) Bibliografska podatkovna zbirka, ki jo knjižnica gradi samostojno: ime zbirke število zapisov v zbirki prirast zapisov (število) (1.1.2012-31.12.2012) Bibliografska podatkovna zbirka, ki jo knjižnica gradi v sodelovanju z drugimi ustanovami: ime zbirke število zapisov v zbirki prirast vseh zapisov (število) (1.1.2012-31.12.2012) prirast zapisov, ki jih je prispevala knjižnica (število) (1.1.2012-31.12.2012) b) Bibliografska podatkovna zbirka z izvlečki in kazali, ki jo knjižnica gradi samostojno: ime zbirke število zapisov v zbirki prirast zapisov (število) (1.1.2012-31.12.2012) Bibliografska podatkovna zbirka z izvlečki in kazali, ki jo knjižnica gradi v sodelovanju z drugimi ustanovami: ime zbirke število zapisov v zbirki prirast vseh zapisov (število) (1.1.2012-31.12.2012) prirast zapisov, ki jih je prispevala knjižnica (število) (1.1.2012-31.12.2012) c) Podatkovna zbirka s celimi besedili, ki jo knjižnica gradi samostojno: ime zbirke število zapisov v zbirki prirast zapisov (število) (1.1.2012-31.12.2012) Podatkovna zbirka s celimi besedili, ki jo knjižnica gradi v sodelovanju z drugimi ustanovami: ime zbirke število zapisov v zbirki prirast vseh zapisov (število) (1.1.2012-31.12.2012) prirast zapisov, ki jih je prispevala knjižnica (število) (1.1.2012-31.12.2012) 3.2.6 Digitalizacija (vrste in obseg digitaliziranega gradiva v obdobju od 1.1.2012 do 31.12.2012): vrsta gradiva in enota štetja obseg gradiva knjige in brošure (izdane po letu 1830) (fizične enote) število digitaliziranih strani ODKLENJEN vpisni list |Verzija: 1 | Datum: 14. 1. 2013 | Stran 11/18 vpisni list ODKLENJEN starejše knjige in brošure (izdane do leta 1830) (fizične enote) število digitaliziranih strani časniki (letniki) število digitaliziranih strani časopisi (letniki) število digitaliziranih strani rokopisi (fizične enote) število digitaliziranih strani kartografsko gradivo (fizične enote) slikovno gradivo (fizične enote) video posnetki (fizične enote) trajanje digitaliziranih posnetkov (ure) glasbeni in drugi zvočni posnetki (fizične enote) trajanje digitaliziranih posnetkov (ure) ostalo gradivo (fizične enote) 3.2.7 Usposabljanje uporabnikov: a) Ali knjižnica izvaja organizirano usposabljanje uporabnikov za uporabo knjižnice? število ur število udeležencev individualno usposabljanje - od tega za uporabo elektronskih virov skupinsko usposabljanje - od tega za uporabo elektronskih virov SKUPAJ - od tega za uporabo elektronskih virov 3.2.8 Prireditve knjižnice (sem ne štejemo oblik usposabljanja, ki so navedene v zgornji tabeli): Število prireditev za obiskovalce knjižnice: 3.2.9 Bibliografska obdelava domoznanskega gradiva število kreiranih zapisov število redirigiranih zapisov SKUPAJ SKUPAJ - od tega članki in drugi sestavni deli ODKLENJEN vpisni list |Verzija: 1 | Datum: 14. 1. 2013 | Stran 12/18 vpisni list ODKLENJEN 4 Dostop - prostor - oprema 4.1 Odprtost Letno število ur odprtosti knjižnice (vseh izposojevališč skupaj) za uporabnike: Tedensko število ur odprtosti knjižnice, ki je najdlje odprta: Ime knjižnice, ki je najdlje odprta: 4.2 Površina knjižnice Neto uporabna površina knjižnice v m2: 4.3 Čitalniški sedeži a) Skupno število čitalniških sedežev: b) Število čitalniških sedežev, kjer se lahko uporabniki s svojim računalnikom povežejo z omrežjem knjižnice: 4.4 Knjižnično gradivo v prostem pristopu Knjižnično gradivo v prostem pristopu (inv. enote): 4.5 Oprema knjižnice Oprema (število kosov): za zaposlene za uporabnike SKUPAJ osebni računalniki terminali tiskalniki - od tega barvni skenerji UPS LCD projektor knjigomat fotokopirni stroj SKUPAJ drugo (napišite vrsto opreme): 4.6 Katalogi a) Skupno število računalniških kataložnih zapisov na dan 31. 12. 2012: - od tega v sistemu COBISS (število zapisov): b) Število kataložnih zapisov, ki niso vključeni v COBIB ali katerikoli drug računalniški katalog: c) Skupno število enot neinventariziranega gradiva na dan 31. 12. 2012: ODKLENJEN vpisni list |Verzija: 1 | Datum: 14. 1. 2013 | Stran 13/18 vpisni list ODKLENJEN ODKLENJEN vpisni list |Verzija: 1 | Datum: 14. 1. 2013 | Stran 14/18 vpisni list ODKLENJEN 5 Prihodki in odhodki knjižnice 5.1 Prihodki knjižnice Prihodki knjižnice (po virih prihodkov): znesek v EUR pristojni občinski upravni organi pristojni državni upravni organi matična ustanova (za nesamostojne knjižnice) lastni prihodki iz javne službe (članarine, zamudnine, kopiranje itd.) - od tega nadomestila za včlanitev (članarine, vpisnine in podobno) drugi viri (projekti, donacije, sponzorstva, itd.) SKUPAJ prihodki 5.2 Odhodki knjižnice a) Stroški dela, dejavnosti in investicijski stroški (vsi stroški knjižnice): znesek v EUR a. stroški dela - skupaj od tega - bruto osebni dohodki zaposlenih in prispevki delodajalcev od tega - izplačila po pogodbi o delu od tega - izplačila po avtorskih pogodbah od tega - izplačila študentskega dela b. stroški dejavnosti - skupaj od tega - programsko materialni stroški od tega - stroški obratovanja (elektrika, voda itd.) c. investicijski stroški od tega - investicijsko vzdrževanje in nakup opreme od tega - investicije SKUPAJ (a. + b. + c.) Od tega (od zgornje tabele): znesek v EUR sredstva, porabljena za nakup vsega knjižničnega gradiva - od tega sredstva za nakup elektronskih virov oziroma za zagotavljanje dostopa do njih sredstva, porabljena za izobraževanje zaposlenih ODKLENJEN vpisni list |Verzija: 1 | Datum: 14. 1. 2013 | Stran 15/18 vpisni list ODKLENJEN 6 Delavci knjižnice 6.1 Oblika zaposlitve po delovnih nalogah a) Delavci knjižnice, ki so v rednem delovnem razmerju (število oseb na dan 30.06.2012, ki jih štejete v tabeli 6.2): delavci, ki opravljajo knjižničarska dela tehnični delavci in informatiki uprava, administrativni in finančni delavci SKUPAJ redno zaposleni za nedoločen čas - od tega s krajšim delovnim časom redno zaposleni za določen čas - od tega s krajšim delovnim časom SKUPAJ b) Delavci knjižnice, ki niso v rednem delovnem razmerju (število oseb na dan 30.06.2012): delavci, ki opravljajo knjižničarska dela tehnični delavci in informatiki uprava, administrativni in finančni delavci SKUPAJ občasno, projektno zaposleni po podjemni pogodbi ali pogodbi o avtorskem delu delavci, zaposleni preko študentskega servisa prostovoljni, neplačani delavci SKUPAJ 6.2 Stopnja izobrazbe Stopnja izobrazbe (delavci knjižnice v EPZ na dan 30.6.2012): diplomirani bibliotekarji diplomirani bibliotekarji z bibliotek. izpitom diplomirani priučeni bibliotekarji priučeni knjižničarji SKUPAJ strokovni delavci drugi knjižnični delavci SKUPAJ VSI osnovnošolska izobrazba (raven 2) srednješolska izobrazba (raven 3, 4 in 5) visoka strokovna in višja izobrazba (raven 6/1 in 6/2) univerzitetna izobrazba (raven 7) magisterij (raven 8/1) doktorat (raven 8/2) ODKLENJEN vpisni list |Verzija: 1 | Datum: 14. 1. 2013 | Stran 16/18 vpisni list ODKLENJEN SKUPAJ 6.3 Izobraževanje zaposlenih a) Skupno število ur izobraževanja vseh zaposlenih: b) Število zaposlenih, ki so bili deležni izobraževanja (dejansko število oseb): ODKLENJEN vpisni list |Verzija: 1 | Datum: 14. 1. 2013 | Stran 17/18 vpisni list ODKLENJEN 7 Novosti in posebnosti v letu 2012 Seznam publikacij, ki jih je izdala knjižnica: Nova in prenovljena izposojevališča (kraj, velikost, opis izvedenih del): Nove dejavnosti: Posebne zbirke: Drugo/opombe: Vaša mnenja in predlogi: Vprašalnik izpolnil: Ime in priimek: Elektronski naslov: Telefonska številka: Za pravilnost podatkov odgovarja: Ime in priimek: Elektronski naslov: Telefonska številka: Vprašalnik izpolnil(a): Za pravilnost podatkov odgovarja: podpis datum podpis žig ODKLENJEN vpisni list |Verzija: 1 | Datum: 14. 1. 2013 | Stran 18/18 1 2 3 4 5 6 7 8 1 Zbiranje statističnih podatkov o delu slovenskih knjižnic (2012) Zakonske osnove Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani v skladu z Zakonom o knjižničarstvu (UL RS, št. 87/01, 33. člen) spremlja delovanje knjižnic in zbira statistične podatke o njihovem delu. Enako dolžnost ji nalaga Sklep o ustanovitvi javnega zavoda Narodna in univerzitetna knjižnica ( UL RS, št. 46/03, člen 7). V skladu z Zakonom o državni statistiki (UL RS, št. 45/95, člen 32) deluje kot registrski organ, ki vodi uradno zbirko podatkov o knjižnicah, potrebnih za spremljanje razvoja knjižnične dejavnosti. Zaradi racionalnega izvajanja nacionalnega programa statističnih raziskovanj je dolžna posredovati podatke o nacionalni knjižnici ter splošnih, visokošolskih in specialnih knjižnicah Statističnemu uradu Republike Slovenije, v skladu z letnim programom statističnih raziskovanj. Podatke o šolskih knjižnicah zbira Statistični urad Republike Slovenije. Vsebina vprašalnika Namen tega vprašalnika je zbiranje najosnovnejših statističnih podatkov o slovenskih knjižnicah. Vprašalnik temelji na definicijah in klasifikacijah Priporočil Generalne konference UNESCO o standardizaciji knjižnične statistike in mednarodnem standardu za knjižnično statistiko ISO 2789. Prosimo vas, da pred izpolnjevanjem vprašalnika skrbno preberete navodila, kako odgovarjati na posamezna vprašanja. Frekvenca zbiranja podatkov NUK zbira podatke o knjižnicah v skladu s programom statističnih raziskovanj vsako leto, podatke o šolskih knjižnicah pa vsaka tri leta zbere Statistični urad Republike Slovenije. Poročevalsko obdobje Poročevalsko obdobje tega vprašalnika je koledarsko leto 2012, to je obdobje od 1.1.2012 do 31.12.2012. Dostop do zbranih podatkov Posredovani podatki bodo objavljeni v publikacijah Narodne in univerzitetne knjižnice ter v Statističnem letopisu Republike Slovenije. Na medmrežju so statistični podatki dostopni na domačih straneh Centra za razvoj knjižnic pri Narodne in univerzitetne knjižnic (http://cezar.nuk.uni-lj.si/) in Statističnega urada Republike Slovenije (http://www.sigov.si/zrs/). Uporabniki statističnih podatkov morajo pri njihovi uporabi navesti vir podatkov. 2 Definicije Avdio gradivo je zvočni posnetek na kakršnemkoli nosilcu zapisa. To so gramofonske plošče, CD- plošče, cederomi, zvočne kasete, magnetofonski trakovi, zvočne knjige in podobno. Avdiovizualno gradivo je neknjižno gradivo, v katerem prevladujeta zvok ali slika in je shranjeno na kakršnemkoli nosilcu zapisa ter za reproduciranje potrebuje posebno opremo. To so plošče, magnetofonski trakovi, zvočne kasete, CD-ji, DVD-ji, diapozitivi, prosojnice, videoposnetki in podobno. Bibliografska obdelava je izdelava bibliografskih opisov publikacij ali dokumentov po mednarodno ali nacionalno veljavnih pravilih in strokovnih smernicah. Bibliografska podatkovna zbirka je odatkovna zbirka, ki vsebuje bibliografske podatke brez izvlečkov, npr. Slovenska bibliografija. Za namene vprašalnika navedite podatke o računalniškem katalogu knjižnice v sekciji »Katalogi«. Brošura je tiskana ali drugače razmnožena monografska publikacija, ki ima od 5 do 48 strani. Cederom je medij za hranjenje informacij in poizvedovanje po njih s pomočjo računalnika, zasnovan na laserski tehnologiji, ki vsebuje podatke v tekstovni in/ali multimedijski obliki. Cederomi hranijo podatkovne zbirke, digitalne dokumente, elektronske serijske publikacije, avdiovizualne dokumente ali elektronske patente. Časnik je serijska publikacija, ki izhaja v določenih in pogostih intervalih, navadno dnevno, tedensko ali poltedensko in prinaša poročila o tekočih dogodkih in splošnih temah. Časopis je serijska publikacija, ki izhaja v rednih ali nerednih časovnih presledkih in prinaša znanstvene, strokovne in poljudne članke različnih avtorjev. Čitalniški sedež je delovni prostor, namenjen za delo uporabnikov knjižnice, ne glede na to, če uporabljajo gradivo knjižnice ali svoje lastno gradivo. Sem sodijo tudi delovna mesta opremljena z računalniki, terminali, mikrofilmskimi čitalniki, itd. Za čitalniške sedeže 3 ne štejejo sedeži v predavalnicah, konferenčnih dvoranah, hodnikih in restavracijah. V posebni rubriki navedite tudi število tistih čitalniških sedežev, kjer se lahko uporabniki s svojim računalnikom povežejo z omrežjem knjižnice. Kot povezavo štejemo tudi brezžično omrežje, ki ga zagotavlja knjižnica oziroma matična ustanova. Ne štejemo pa možnosti vzpostavitve povezave v internet preko osebnega računa pri operaterjih mobilnih omrežij (npr. GPRS, EDGE, UMTS itn.). Član knjižnice je uporabnik (oseba ali ustanova), ki se včlani v knjižnico, da bi v skladu z njenimi pravili v njenih prostorih ali izven njih uporabljal knjižnično gradivo in storitve knjižnice. Kot člane štejemo le tiste vpisane osebe, ki so knjižnico obiskali vsaj enkrat v letu (poročevalskem obdobju) ali so se njenih storitev posluževali na daljavo. Mladina do 15. leta vključuje mlade do vključno 14. leta starosti. Delavci knjižnice so vse osebe, ki delajo v knjižnici v rednem delovnem razmerju za določen oziroma za nedoločen čas, s polnim ali skrajšanim delovnim časom. Sem ne spadajo delavci, ki so zaposleni po pogodbi o delu, preko različnih servisov, prostovoljci in delavci na porodniškem dopustu ter dopustu za nego in varstvo otroka. Digitalizacija je proces pretvarjanja, ustvarjanja in ohranjanja dokumentov v elektronski obliki, tako da so lahko vidni preko računalnikov in drugih naprav. Za potrebe vprašalnika štejemo samo tiste digitalizirane dokumente, ki so dostopni uporabnikom. O gradivu, ki je bilo digitalizirano v skupnih projektih, knjižnice poročajo v dogovoru. Digitaliziran dokument je dokument, ki je nastal z digitalizacijo konvencionalnega dokumenta, analognega zvočnega zapisa, mikrooblike, filma, kartografskega dokumenta itn. Digitalizirana stran dokumenta Kot digitalizirano stran dokumenta za potrebe tega vprašalnika štejemo vsako digitalizirano stran dokumenta oziroma vsak posamičen postopek pretvorbe analognega dokumenta ali dela dokumenta v digitalno obliko. Digitalni dokument je informacijska enota z določeno vsebino, ki ga je digitalizirala knjižnica ali ga je pridobila v digitalni obliki. Sem sodijo e-knjige, elektronski patenti, avdiovizualni dokumenti dostopni na daljavo in drugi digitalni dokumenti, kot so na primer poročila, kartografski dokumenti, itd. Podatkovnih zbirk in elektronskih serijskih publikacij ne prištevamo med digitalne dokumente, prav tako tudi ne dokumentov, ki so njihovi sestavni deli. Digitalni dokument se lahko sestoji iz ene ali več datotek. 4 Dokument je zapisana informacija ali predmet, ki ga lahko obravnavamo kot enoto v dokumentacijskem procesu, ne glede na njegovo fizično obliko in značilnosti. Domoznanska zbirka vključuje knjižnično gradivo, ki izpolnjuje vsaj enega od naslednjih kriterijev, ki se navezujejo na območje, ki ga knjižnica s svojo domoznansko dejavnostjo pokriva: gradivo se po svoji vsebini nanaša na to območje, avtor gradiva je živel in deloval oziroma živi in deluje na tem območju ali iz njega izhaja, gradivo je nastalo na tem območju, torej je bilo na tem območju napisano, natisnjeno ali razmnoženo oziroma založeno. Del domoznanske zbirke so lahko tudi zasebne knjižnice pomembnih osebnosti oziroma zbiralcev, ki izhajajo iz tega območja. Za potrebe tega vprašalnika štejemo le domoznansko gradivo, ki ga je knjižnica inventarizirala in označila kot del posebne, to je domoznanske zbirke. Knjižnice morajo ustrezno označevati bibliografske zapise za domoznansko gradivo, možen način je označevanje z oznako "dom" v polju 992b (sklep sestanka delovne skupine domoznancev osrednjih območnih knjižnic z dne 13.12.2011). Dostop Možnost dosega in uporabe knjižnice, njenih storitev ali opreme. Dostop na daljavo Način uporabe elektronskega vira, pri katerem knjižnica ne poseduje fizičnega nosilca vira, temveč zagotavlja le dostop do njega. Viri so shranjeni v obsežnih pomnilniških napravah, ki jih vzdržujejo strojno ali s pomočjo računalniških operaterjev. Drobni tisk je skupno ime za različno gradivo, ki nosi besedno ali slikovno sporočilo, a ne izide kot standardna knjiga, brošura ali serijska publikacija. Ponavadi obsega en sam list papirja in izhaja izven redne knjigotrške mreže. Drugi knjižnični delavci so vsi zaposleni delavci, ne glede na stopnjo izobrazbe, ki se ne ukvarjajo s knjižničarsko stroko, a so pomembni za nemoteno delovanje knjižnice. Sem spadajo delavci v upravi, administraciji, finančnem sektorju, ravno tako delavci, ki opravljajo računalniške storitve, delavci v knjižničnih skladiščih, manipulanti, vratarji ipd. Sem štejemo tudi delavce, ki opravljajo knjižničarsko delo brez ustrezne strokovne izobrazbe. Drugo knjižnično gradivo je gradivo, ki ni niti elektronski vir niti knjižno gradivo ali rokopisno gradivo, mikrooblika, kartografsko gradivo, glasbeni tisk, avdiovizualno gradivo, itd. Sem štejemo igre, igrače in drugo tridimenzionalno gradivo. Publikacije v Braillovi pisavi uvrščamo med knjižno gradivo. 5 Ekvivalent polne zaposlitve (EPZ) je prikaz števila polno zaposlenih delavcev v primeru, ko so v knjižnici zaposleni delavci s skrajšanim delovnim časom. Primer: V knjižnici delajo trije delavci. Dva od njih delata četrtino delovnega časa, eden pa polovični delovni čas. Ekvivalent polne zaposlitve je torej en delavec (0,25 + 0,25 + 0,50 = 1). Elektronska knjiga (e-knjiga) je digitalni dokument, primerljiv s klasično tiskano knjigo, v katerem prevladuje iskalno besedilo. V nekaterih primerih je za uporabo e-knjige potrebna posebna programska oprema ali prenosna naprava (čitalnik e-knjig). E-knjige lahko knjižnica posoja uporabnikom na prenosnih napravah (čitalcih e-knjig) ali s časovno omejenim prenosom na uporabnikov osebni računalnik. Za potrebe tega vprašalnika štejemo kot e-knjige tudi doktorske disertacije, magistrska in diplomska ter druga visokošolska dela v elektronski obliki. Elektronska publikacija je publikacija, ki jo lahko uporabljamo le s pomočjo računalnika. Ločimo elektronske publikacije dostopne na daljavo (podatkovne baze, domače strani ...) in tiste, ki jih imamo na fizičnem nosilcu (cederom, disketa ...). Elektronske publikacije so lahko monografske ali serijske. Med elektronske publikacije na fizičnih nosilcih za potrebe tega vprašalnika uvrščamo monografske (disertacije, podatkovne zbirke ...) in serijske publikacije (elektronski časopisi ...) na disketah, CD-ROM-ih, DVD-jih in podobno. Mednje ne štejemo avdiovizualnih publikacij na fizičnih nosilcih, ker so te zajete v posebni rubriki. Elektronska serijska publikacija Serijska publikacija, ki je izdana samo v elektronski obliki ali pa hkrati v elektronski in še kakšni drugi obliki. Za namen tega vprašalnika elektronske serijske publikacije vključujejo serijske publikacije, ki so dostopne lokalno in na daljavo in za katere si je knjižnica zagotovila pravico dostopa vsaj za določeno časovno obdobje. Za potrebe tega vprašalnika štejemo tudi vse naslove elektronskih serijskih publikacij, ki jih zagotavljajo servisi kot so Emerald Fulltext, ScienceDirect in podobni (glej Prilogo). Elektronska storitev je storitev, ki jo knjižnica nudi na lokalnih strežnikih oziroma je dostopna s pomočjo računalniških omrežij. Za namen tega vprašalnika elektronska storitev zajema poizvedovanje po računalniških katalogih, podaljšanje roka izposoje gradiva s pomočjo OPAC-a, podaljšanje roka izposoje gradiva s pomočjo telefonskega odzivnika, dostop do spletnih strani knjižnice, do elektronskih virov, posredovanje referenčnih informacij, elektronsko posredovanje dokumentov, omogočanje dostopa do medmrežja v knjižnici in usposabljanje uporabnikov za uporabo elektronskih storitev (npr. e-tečaji). 6 Elektronski vir je gradivo (podatki in/ali programi), prirejeno za upravljanje z računalnikom. Za to gradivo potrebujemo periferno enoto, ki je neposredno priključena na računalnik (npr. gonilnik za cederom) ali pa povezavo z računalniškim omrežjem (npr. medmrežje). Elektronskih virov, ki so brezplačno dostopni na medmrežju, za potrebe tega vprašalnika ne štejemo, tudi če jih je knjižnica katalogizirala. Programske opreme, ki podpira dejavnosti knjižnice oziroma jo uporabljajo delavci knjižnice pri svojem delu (npr. Word, Excel in podobno), za potrebe tega vprašalnika ne štejemo. Za potrebe vprašalnika štejemo pri elektronskih virih, dostopnih na daljavo, v rubriki "diplomske, magistrske, specialistične naloge in disertacije s celim besedilom" tudi vse raziskovalne in seminarske naloge oziroma vse publikacije, ki nastajajo v okviru izobraževalnih, študijskih in raziskovalnih procesov. V rubriki »podatkovne zbirke, ki jih gradi knjižnica« štejemo tudi podatkovne zbirke, ki jih knjižnica ne dopolnjuje več, vendar pa uporabnikom še vedno zagotavlja dostop do njih. Elektronsko posredovanje dokumentov ali dela dokumenta, ki ga knjižnica iz lastne zbirke posreduje uporabniku, prenos lahko poteka neposredno uporabniku, brez posredovanja druge knjižnice. Pri tem ne upoštevamo dokumentov, ki jih pošljemo po telefaksu. Fizična enota gradiva (kos) je fizično zaključena in samostojno uporabljiva celota gradiva v eni vezavi, ne glede na število bibliografskih enot v njej in ne glede na njen obseg. Fizični nosilec je fizični medij, na katerem so lahko shranjeni podatki, zvok, slike, programi in tako dalje. Pri nekaterih vrstah gradiv je fizični nosilec sestavljen iz pomnilniškega medija (na primer trak, film), zaprtega v plastičnem, kovinskem ali drugačnem ohišju (na primer kaseta), ki je sestavni del enote. Glasbeni tiski (sin. notno gradivo, tiskano glasbeno gradivo, muzikalije) so publikacije oziroma dokumenti, katerih vsebina je tiskan zapis glasbe. Lahko so v knjižni obliki ali kot samostojni listi. Honorarni delavci so vsi tisti delavci, ki delajo v knjižnici preko študentskega servisa, po pogodbi o delu, v okviru javnih del. Informacijski specialist je strokovnjak na nekem področju znanosti, čigar edino opravilo je znanstveno informacijsko delo. Znanstveno informacijsko delo je oskrbovanje znanstvenikov in drugih uporabnikov z vsemi informacijami, ki jih potrebujejo, in sicer z zbiranjem, 7 analitično-sintetično in logično obdelavo, hranjenjem, iskanjem in diseminacijo znanstvenih informacij. Inventarna enota je enota knjižničnega gradiva, ki jo knjižnica inventarizira in s tem vključi v svojo zbirko. To je: pri monografskih publikacijah knjigoveška enota ali fizična enota knjižničnega gradiva (če imamo delo v več zvezkih, štejemo torej vsak zvezek posebej); pri serijskih publikacijah je enota letnik, ne glede na morebitno drugačno vezavo; pri neknjižnem gradivu je enota praviloma vsak samostojno uporabljiv fizični kos (gramofonska plošča, zvočna ali video kaseta, kolut ali kaseta filma, diafilm, vsebinsko povezana serija diapozitivov, mikrofilm in tako dalje...). Mikrofilme inventariziramo po zvitkih (kolutih), mikrofiše in mikrokartice po bibliografskih enotah. Diapozitive in kose filmskega traku inventariziramo po fizičnih enotah, če so uporabljivi samostojno. Filme na filmskem traku inventariziramo po kolutih. Po fizičnih enotah inventariziramo lepake, zemljevide v listih, slike, fotografije, nevezane glasbene liste, grafične liste in drobni tisk. Mape z grafičnimi listi in plošče v skupnih ovitkih štejemo kot inventarno enoto gradiva. Glasbene zapise in govorne zapise na kompaktnih diskih, magnetnih trakovih in podobno, inventariziramo po fizičnih enotah, tudi če so del kompleta, ki predstavlja samostojno uporabljivo celoto. Kot inventarne enote štejemo tudi priloge, če dobijo svojo inventarno številko. Elektronske publikacije inventariziramo kot vse ostalo knjižnično gradivo, ne glede na to, kako si je knjižnica pridobila pravico do dostopa. Rokopise inventariziramo po vsebinsko zaključenih celotah (v katerih je lahko večje število kosov), lahko pa tudi po fizičnih enotah. ISIL je mednarodni standardni identifikator za knjižnice in sorodne organizacije. Narodna in univerzitetna knjižnica je pri danski agenciji za Knjižnice in medije, ki je registrski organ za ISO 15511 Informatika in dokumentacija – Mednarodni standardni indentifikator za knjižnice in sorodne organizacije (ISIL), registrirana kot organ za dodeljevanje posebnega indentifikatorja knjižnicam in drugim organizacijam. Knjižnice, ki bi želele pridobiti siglo in s tem tudi mednarodni standardni identifikator (ISIL) morajo zanj zaprositi NUK. Knjižnice, ki pa že imajo siglo oziroma evidenčno številko, lahko same oblikujejo ISIL tako, da pred knjižnico dodajo kodo države, ki ji sledi minus (Npr. SI-50001 Narodna in univerzitetna knjižnica). Izposoja je posojanje knjižničnega gradiva iz lastne zbirke uporabnikom na dom ali v knjižnico. Enota štetja je fizična enota gradiva. Kot novo izposojo štejemo tudi vsako podaljšanje izposoje, ki ga zahteva uporabnik. Izposoja vključuje tudi kopije dokumentov (posredovane tudi po telefaksu) in izpise elektronskih dokumentov, ki jih osebje knjižnice natisne za uporabnika ter izposojo dokumentov na daljavo v fizični obliki (na primer izposoja uporabniku na dom, po pošti). Izposoja v knjižnico pomeni, da je uporabnik osebno zadolžen za gradivo. V praksi lahko govorimo o izposoji gradiva v knjižnico, kadar knjižnica evidentira izposojene enote pri kontu uporabnika v sistemu COBISS/Izposoja (ali v drugem sistemu) ali ko uporabnik podpiše zadolžnico. Izposojo v knjižnici štejemo po enaki metodi kot obisk (tipičen teden). Medknjižnično 8 izposojo beležimo posebej. Pri izpisu podatkov o izposoji iz modula Cobiss je potrebno upoštevati le transakcije, ki ustrezajo zgornji definiciji. Izposojevališče je knjižnica ali del knjižnice, ki je na določeni lokaciji namenjena neposrednemu delu z uporabniki, ne glede na to, ali gre za samostojno knjižnico ali del večje upravne enote. Kraji, kjer ustavlja bibliobus, ne veljajo za izposojevališče, pač pa kot izposojevališče štejemo bibliobus. Prav tako kot izposojevališča ne štejemo postajališč premičnih zbirk. Izvorno digitalni dokument je dokument, ki je nastal v elektronski obliki, ne z digitalizacijo. Kartografsko gradivo so dvo- ali tridimenzionalne karte, atlasi, globusi, načrti, topografski modeli, karte za slepe, zračne reprodukcije oziroma posnetki in podobno. Sem ne prištevamo kartografskega gradiva v mikro, avdiovizualni ali elektronski obliki. Knjiga je tiskana ali drugače razmnožena monografska publikacija v obliki zvezka, ki ima 49 strani in več. Knjigomat je naprava, ki omogoča članom knjižnice samostojno evidentiranje vračila ali izposoje knjižničnega gradiva brez posredovanja knjižničarja. Sem ne štejemo nabiralnikov za vračilo gradiva, ki ne omogočajo samostojnega evidentiranja vračila. Knjižnica je vsaka organizirana zbirka monografskih in serijskih publikacij ter drugega knjižničnega gradiva, kjer zaposleni uporabnikom omogočajo uporabo gradiva ter jim pri tem pomagajo. Knjižnica zadovoljuje informacijske, raziskovalne, izobraževalne in sprostitvene potrebe uporabnikov. Ločimo naslednje vrste knjižnic: nacionalne, visokošolske, šolske, splošne in specialne. Knjižnična zbirka (sin. knjižnični sklad, knjižnična zaloga, knjižnični fond) je število enot knjižničnega gradiva oziroma dokumentov določene vrste (na primer knjige in serijske publikacije, mikrooblike, elektronske serijske publikacije), ki jih knjižnica hrani in tistih, ki so dostopni na daljavo in za katere si je knjižnica zagotovila pravico dostopa vsaj za določeno časovno obdobje. Za potrebe tega vprašalnika upoštevamo stanje ob koncu poročevalskega obdobja. 9 Knjižno gradivo so monografske in serijske publikacije (knjige, brošure, časniki, časopisi, almanahi, koledarji, zborniki, disertacije, patenti, standardi, itd.), ki so razmnožene na papirju in obsegajo več kot 4 strani. Lastna podatkovna zbirka je podatkovna zbirka, pri kateri knjižnica nastopa kot založnik ali jo izdela sama. Lastni prihodki iz javne službe so tisti prihodki knjižnice, ki jih knjižnica pridobiva sama v skladu s poslovnikom o poslovanju knjižnice (članarina, zamudnina) ali na drugačen način. Sem ne štejemo prihodkov iz prodaje blaga in storitev, ki jih knjižnica ne pridobi iz izvajanja javne službe. Prihodke od prodaje blaga in storitev, ki jih je knjižnica pridobila na trgu, štejemo pod "druge vire". Lokalni dostop je način doseganja elektronskega vira z uporabo fizičnega nosilca, na primer diska, diskete, kasete, ki ga mora uporabnik vstaviti v periferno napravo računalnika, navadno osebnega. Medknjižnična izposoja je izposoja in posoja knjižničnega gradiva v fizični obliki oziroma kopij tega gradiva med knjižnicami, ki niso pod isto upravo. Prenos dokumenta v elektronski obliki štejemo kot elektronsko posredovanje dokumenta. Medmrežje (Internet) je obsežno omrežje, sestavljeno iz velikega števila med seboj povezanih manjših omrežij, ki uporabljajo Internet Protokol (IP) in druge podobne protokole. Storitve medmrežja obsegajo prenos datotek, elektronsko pošto, logični vstop v oddaljene sisteme, novice in drugo. Mikrooblike so vse oblike mikrozapisov na mikrofiših, filmskem zvitku ali na drugih mikrofilmskih medijih. Nacionalna knjižnica je osrednja knjižnica države oziroma naroda in je ne glede na svoj uradni naziv odgovorna za zbiranje in hranjenje vseh pomembnih dokumentov, ki nastajajo v državi oziroma so stvaritve nekega naroda. Praviloma opravlja naslednje dejavnosti: zbira, obdeluje, hrani in predstavlja obvezni izvod; izdeluje tekočo in retrospektivno nacionalno bibliografijo; hrani in dopolnjuje reprezentativne zbirke tuje literature, vključno z gradivom, ki se po svoji vsebini nanaša na državo oziroma narod; deluje 10 kot nacionalni bibliografski informacijski center in podobno. Knjižnic, ki imajo ta naziv, pa ne opravljajo teh funkcij, ne uvrščamo v to kategorijo. Naslov je publikacija, ki predstavlja vsebinsko celoto, ne glede na to ali izide v enem ali več kosih, na enem ali več različnih nosilcih zapisov. Neknjižno gradivo so publikacije, razmnožene na papirju, ki ne obsegajo več kot štiri strani ter publikacije na vseh drugih nosilcih zapisa. Glede na nosilce zapisa ter glede na vsebino zapisa delimo neknjižno gradivo na: kartografsko gradivo, slikovno gradivo, glasbene tiske, rokopisno gradivo, elektronske vire, drobne tiske in drugo. Za potrebe vprašalnika uvrščamo med drugo neknjižno gradivo rokopisno gradivo, glasbene tiske, kartografsko gradivo, dvodimenzionalno slikovno gradivo, tri-dimenzionalne izdelke in predmete, mikrooblike in drobne tiske. Nepoškodovano gradivo je tisto knjižnično gradivo, na katerem ni mehanskih (raztrganine, poškodbe vezave, itd.), kemijskih (kislost gradiva, poškodbe zaradi železo-taninske razjede, itd.) ali bioloških poškodb (plesen, poškodbe glodavcev, itd). Neto uporabna površina knjižnice je seštevek vseh površin knjižnice (v kvadratnih metrih), ki so namenjene ali uporabljene za opravljanje knjižničnih dejavnosti. Vključuje prostore čitalnic, skladišč in drugih prostorov za shranjevanje knjižničnega gradiva, prostore za delo z uporabniki (vključno s prostori za kataloge, pulte za izposojo, opremo za kopiranje in podobno) in delovne prostore osebja. Neto uporabna površina knjižnice ne vključuje preddverja, veže in prostorov za transport gradiva, prostorov varnostne službe in hišnika, toaletnih prostorov, dvigal, stopnišč, prehodov med stavbami in podobnih površin, ki niso namenjene knjižnični dejavnosti. Velikost neto površine knjižnice v kvadratnih metrih izmerimo tako, da merimo razdaljo med fiksnimi notranjimi stenami. Talna površina, ki jo zaseda vgrajeno pohištvo, kot so izposojevalni pulti, omare in police, je vključena v neto seštevek kvadratnih metrov. Stebrov in drugih elementov gradbene strukture ne odštevamo. Obisk knjižnice merimo s štetjem uporabnikov, ki so vstopili v prostore knjižnice. Vsakega uporabnika štejemo kot obiskovalca vsakič, ko obišče knjižnico (lahko tudi večkrat v istem dnevu). Za potrebe tega vprašalnika štejemo pri vprašanju "Obisk v namen izposoje na dom" število oseb, ki so obiskale knjižnico zaradi izposoje gradiva na dom – prevzema, vračila ali podaljšanja gradiva. Sem štejemo tudi obiske v knjižnici zaradi rezervacije ali naročila gradiva, ki bi si ga uporabniki želeli izposoditi na dom in poravnave obveznosti do knjižnice iz naslova izposoje gradiva (zamudnine, opomini, nadomestila za poškodovano ali izgubljeno gradivo). Pri vprašanju "Obisk v namen udeležbe na prireditvah" pa štejemo število oseb, ki so se udeležile prireditev v 11 organizaciji knjižnice. Obisk se meri z rogelnikom ali senzorjem na vhodnih vratih, pri čemer se upošteva, da senzor sešteva tako prihode kot odhode. Če je potrebno, odštejemo prihode oziroma odhode zaposlenih v knjižnici na delo in med delovnim časom, kadar na primer knjižnica nima ločenega službenega vhoda. Dobljeno število je zato potrebno deliti z dva. Knjižnice, ki nimajo naprave za štetje, uporabijo ročno štetje z metodo tipičnega tedna. Knjižnica določi tipični teden v letu na podlagi izpisov STA901 in STA902 iz programske opreme COBISS/Izpisi. V določenem tednu knjižnica organizira ročno beleženje obiska knjižnice. Letno število obiska knjižnica izračuna z metodo ekstrapolacije tedenskega obiska, kar pomeni, da zabeležen tedenski obisk pomnoži z 52. Če je potrebno, se pri beleženju odštejejo prihodi oziroma odhodi zaposlenih v knjižnici na delo in med delovnim časom. Območje osrednje območne knjižnice (OOK) je geografsko območje, na katerem za območje pokrajine ali dela pokrajine opravlja posebne naloge osrednja območna knjižnica v skladu s 27. členom Zakona o knjižničarstvu (UL RS 87/01, 96/02) in Pravilnikom o osrednjih območnih knjižnicah (UL RS 88/03) ter Pravilnikom o pogojih za opravljanje knjižnične dejavnosti kot javne službe (UL RS 73/03, 70/08). V Sloveniji je deset območij OOK: 1. Celjsko 2. Dolenjsko 3. Gorenjsko 4. Goriško 5. Koroško 6. Obalno-kraško 7. Osrednjeslovensko 8. Pomursko 9. Spodnjepodravsko območje in 10. Štajersko. Območje je določeno v Prilogi 1 Pravilnika o pogojih za opravljanje knjižnične dejavnosti kot javne službe (2003), Mreža splošnih knjižnic v Sloveniji. Posebne naloge OOK Zakona o knjižničarstvu (UL RS, št. 87/01), 27. in 55. člen: 1. zagotavljanje povečanega in zahtevnejšega izbora knjižničnega gradiva in informacij, 2. nudenje strokovne pomoči vsem knjižnicam z območja, 3. koordiniranje zbiranja, obdelave in hranjenja domoznanskega gradiva za svoje območje, 4. usmerjanje izločenega gradiva s svojega območja. Širše območje OOK (4. člen Pravilnika o osrednjih območnih knjižnicah UL RS 88/03) je območje izven medobčinske mreže knjižnice, ki izvaja posebne naloge OOK. To območje pokrivajo osrednje splošne knjižnice, ki jih OOK strokovno povezuje v območno mrežo in zanje izvaja omenjene štiri posebne naloge. Obvezni izvod je način pridobivanja gradiva, ki zagotavlja knjižnici dotok določenega gradiva na osnovi zakonskega predpisa ali kakega drugega formalnega sporazuma. Odpis knjižničnega gradiva je število inventarnih enot knjižničnega gradiva, ki so bile v določenem obdobju izločene iz knjižničnega fonda. Odpis mora biti evidentiran po predpisanih pravilih. Za potrebe tega vprašalnika upoštevamo odpis v poročevalskem obdobju. 12 Odpisano gradivo je knjižnično gradivo, ki je trajno odstranjeno in izbrisano iz knjižnične zbirke v določenem poročevalskem obdobju. Elektronske vire, ki so dostopni na daljavo, odpišemo tako, da evidentiramo prekinitev licenčne pogodbe. Odprtost knjižnice je čas, ko je knjižnica odprta za uporabnike. Zbiramo podatke o številu ur odprtosti v enem letu. Če se število ur odprtosti med letom spreminja, je treba navesti podatke za najbolj tipično obdobje. Prireditev knjižnice izven rednega urnika odprtosti ne štejemo v letno število ur odprtosti knjižnice. Če ima knjižnica enote, za čas odprtosti navedemo št. ur odprtosti tiste knjižnice, ki je najdlje odprta. Omrežje predstavlja več računalnikov, ki so med seboj povezani, navadno s pomočjo računalniškega strežnika in ki omogočajo dostop do informacijskih virov in storitev več uporabnikom hkrati. Patent je dokument, s katerim se izumiteljem zagotavlja varstvo izuma. Patent zagotavlja izumitelju oziroma njegovim pravnim naslednikom v skladu z zakonom pravico izkoriščati izum. Podatkovna zbirka je zbirka zapisov ali vsebinskih enot (podatkov, besedil, slik, zvočnih posnetkov itn.), shranjenih v elektronski obliki, skupaj s programsko opremo za poizvedovanje in uporabniško delo z zapisi oziroma vsebinskimi enotami. Podatkovne zbirke se delijo na tri vrste: podatkovne zbirke s celimi besedili, podatkovne zbirke z izvlečki in kazali ter na druge podatkovne zbirke. Podatki ali zapisi so navadno zbrani z določenim namenom in so povezani z določeno temo. Podatkovna zbirka je lahko izdana na fizičnem nosilcu ali pa je dostopna preko klicnih linij oziroma medmrežja (glej Prilogo). Vsako naročniško podatkovno zbirko štejemo ločeno, četudi so dostopne preko skupnega uporabniškega vmesnika ponudnika, npr. podatkovne zbirke na vmesniku EBSCOhost, Proquest CSA Illumina itn. Skupni uporabniški vmesnik, ki omogoča dostop do paketa serijskih publikacij ali digitalnih dokumentov in ga ponudi njegov založnik ali ponudnik, ravno tako štejemo kot podatkovno zbirko (npr. ScienceDirect). Podatkovna zbirka s celimi besedili je zbirka izvornih besedil (monografij, poročil, člankov itd.), glasbenih tiskov (notno gradivo), kartografskih ali slikovnih dokumentov. Med podatkovne zbirke s celimi besedili ne prištevamo patentov in elektronskih serijskih publikacij. Podatkovno zbirko, ki poleg celih besedil vsebuje tudi gibljive slike (video) ali zvok oziroma druge vsebinske enote (glej definicijo), štejemo kot podatkovno zbirko s celimi besedili. Primeri: Academic Search Premier, Library Literature. 13 Podatkovna zbirka z izvlečki in kazali je zbirka bibliografskih zapisov, ki tekoče analizira in predstavlja naslove periodičnih in/ali drugih publikacij, navadno s področja določene stroke ali vede oziroma z določenega geografskega področja. Podatkovne zbirke s celimi besedili niso vključene. Primeri: Inspec, ERIC, SCI, itd. Posebna zbirka je zbirka knjižničnega gradiva, zbrana v knjižnici, ki ima sicer vsebinsko širši spekter gradiva. Gradivo posebne zbirke obravnava posebno temo (lokalno zgodovino, znamenitosti, osebnosti itd.) ali pa je zbrano na osnovi formalnih značilnosti (slikovno, kartografsko, rokopisno gradivo). Posebna zbirka mora biti jasno opredeljena v nabavni politiki knjižnice, publikacije, ki so uvrščene vanjo pa posebej označene. Posredovanje dokumentov iz zunanjih virov Dokument ali del dokumenta v klasični ali elektronski obliki, ki ga knjižnica za svoje uporabnike pridobi pri dobaviteljih, ki niso knjižnice (izven sistema medknjižnične izposoje), pri čemer knjižnica sodeluje pri naročilu in/ali plačilu. Pri tem ni pomembno, če je potrebno plačati vsako naročilo posebej ali pa se določeno število naročil plača vnaprej. Potencialni uporabniki knjižnice so tisti uporabniki knjižnice, ki jim je knjižnica v skladu s svojo funkcijo primarno namenjena. Glede na vrste knjižnic so to: nacionalna knjižnica: število prebivalstva države na začetku poročevalskega obdobja; visokošolska knjižnica: skupno število študentov in učnega osebja visokošolske ustanove, v okviru katere knjižnica deluje; specialna knjižnica: skupno število strokovnih delavcev zaposlenih v matični ustanovi oziroma v ustanovah, ki uporabljajo storitve knjižnice; splošna knjižnica: skupno število prebivalcev območja, ki mu knjižnica služi; šolska knjižnica: skupno število učencev in strokovnih delavcev šole, v okviru katere knjižnica deluje. Pravica dostopa ali uporabe storitve ali opreme. Pri elektronskih virih to pomeni, da knjižnica uporabnikom zagotavlja dostop do njih s sklenitvijo licenčne ali kakšne druge pogodbe. Prirast knjižničnega gradiva je število inventarnih enot knjižničnega gradiva, ki jih je v določenem časovnem obdobju inventarizirala knjižnica. Za potrebe tega vprašalnika upoštevamo prirast v poročevalskem obdobju. 14 Prireditev je posebna, ciljna oblika knjižnične dejavnosti, s katero želi knjižnica motivirati skupino posameznikov za obisk knjižnice in uporabo njenih storitev, spodbuditi uporabo knjižničnega gradiva, razvijati bralno kulturo, se vključevati v vseživljenjsko učenje in kulturno ponudbo. K prireditvi povabljena skupina se šteje samo enkrat, ne glede na število uporabljenih oblik znotraj prireditve, štejejo pa se ponovitve prireditve. Skupinskih usposabljanj uporabnikov ne štejemo kot prireditve. Prostovoljci so vsi, ki v knjižnici brezplačno opravljajo dela. Za svoje delo lahko prejemajo le nadomestilo stroškov, na primer za prevoz na delo ali malico. Publikacija je vsak zapis informacije na kateremkoli mediju, ki je razmnožen in namenjen javnosti. Računalniški kataložni zapis je zapis v računalniškem katalogu (vzajemni katalog, lokalna baza...), ki je neposredno ali s pomočjo knjižničarja dosegljiv uporabnikom. Računalniško delovno mesto je ustrezno opremljeno mesto (PC, terminal, tiskalnik...) kjerkoli v knjižnici, ki je namenjeno izključno uporabnikom knjižnice in s katerega lahko uporabnik opravlja eno ali več naslednjih dejavnosti: uporablja računalniški katalog knjižnice in različne elektronske publikacije, ki so v lasti knjižnice oziroma do katerih knjižnica omogoča dostop, se vključuje v medmrežje ali pa uporablja računalnik za druge potrebe (na primer pisanje). Rokopisno gradivo je vsak dokument, napisan ročno ali natipkan. Seja je realizirani zahtevek uporabnika do podatkovne zbirke ali računalniškega kataloga. Predstavlja posamezen cikel uporabniške aktivnosti, ki se običajno začne z uporabnikovo priključitvijo na podatkovno zbirko ali računalniški katalog in se konča bodisi eksplicitno z odjavo ali izhodom bodisi implicitno po preteku časovne omejitve neaktivnosti. Povprečna časovna omejitev je 30 minut (če je omejitev drugačna, napišite to v opombah). Serijska publikacija je publikacija, ki izhaja v zaporednih zvezkih, običajno s številčnimi ali časovnimi oznakami, ki se nadaljuje brez predvidenega konca. K serijskim publikacijam štejemo periodične publikacije, časnike, letne publikacije (poročila, letopise, imenike), 15 zbornike, razprave itd. raznih združenj in knjižne zbirke. Za potrebe tega vprašalnika štejemo med serijske publikacije tudi nevezane liste z zamenljivo vsebino. Ta definicija ne vključuje publikacij v več delih s predvidenim zaključkom izhajanja po določenem času. Za potrebe tega vprašalnika serijske publikacije glede na obliko delimo na elektronske serijske publikacije in tiste, ki niso v elektronski obliki (so v tiskani obliki ali mikroobliki). Za potrebe tega vprašalnika knjižnih zbirk ne prištevamo med serijske publikacije. Slikovno gradivo je gradivo, v katerem prevladuje slikovna predstavitev. To so grafični listi, umetniški originali in reprodukcije, fotografije, lepaki, tehnične risbe in podobno. Sem ne prištevamo takega gradiva v knjižni obliki, mikroobliki ali v elektronski obliki. Specialna knjižnica je organizacijska enota v okviru vladnih služb, kulturnih, izobraževalnih, raziskovalnih, gospodarskih in drugih organizacij. Podpira delovni in raziskovalni proces organizacije, v katere sestavi deluje. S svojimi zbirkami in storitvami praviloma pokriva posamezno znanstveno področje. Spletna stran knjižnice je predstavitev knjižnice oziroma njenih storitev na medmrežju, ki lahko vsebuje tudi zbirko izvornih digitalnih dokumentov in digitaliziranih dokumentov. Spletno mesto knjižnice je nabor spletnih strani na določeni internetni domeni, ki jih je objavila knjižnica, z namenom omogočiti dostop do knjižničnih storitev in gradiva. Elektronskih virov dostopnih na daljavo, ki so del knjižnične zbirke, ne štejemo za spletno mesto knjižnice. Splošna knjižnica je namenjena zadovoljevanju informacijskih, kulturnih, izobraževalnih in razvedrilnih potreb prebivalcev lokalne skupnosti. Služi vsem prebivalcem, lahko pa zadovoljuje specifične potrebe družbenih skupin, kot so otroci, pripadniki vojske, bolniki v bolnišnici, zaporniki, zaposleni v organizacijah. Svoje storitve opravlja brezplačno ali za simbolično nadomestilo. Splošna in šolska knjižnica, ki uporabljata skupne vire, o svoji dejavnosti poročata ločeno. Vsaka šteje svoje knjižnično gradivo, uporabnike in člane ter delavce, prav tako ločeno poročata o prihodkih in odhodkih ter času odprtosti. Podatke o uporabi gradiva posreduje vsaka knjižnica za svoje gradivo. Vsaka knjižnica šteje tiste dogodke, ki jih je organizirala sama in udeležence teh dogodkov. Zagotavljanje prostorov, čitalniških sedežev in opreme prikazujeta glede na razpoložljivost uporabnikom v času odprtosti posamezne knjižnice. 16 Standard je dokument, ki navaja splošna pravila, navodila ali značilnosti proizvodov, storitev ali z njimi povezanih procesov in proizvodnih postopkov. Starejše knjige so monografske publikacije, ki so izšle pred uvedbo strojnega stavljenja, to je do okoli leta 1830. Strokovni delavci v knjižnici so vsi tisti delavci, ki imajo formalno izobrazbo s področja bibliotekarstva ali informacijskih ved (diplomirani bibliotekarji) ter tisti delavci, ki imajo formalno izobrazbo z drugih področij in opravljen bibliotekarski izpit (diplomirani priučeni bibliotekarji). Diplomirani bibliotekarji so vsi strokovni delavci, ki imajo formalno izobrazbo (višješolsko ali visokošolsko diplomo, magisterij ali doktorat) s področja bibliotekarstva ali informacijskih ved; diplomirani priučeni bibliotekarji so vsi strokovni delavci, ki imajo formalno izobrazbo z drugih področij (višješolsko ali visokošolsko diplomo, magisterij ali doktorat) ter opravljen bibliotekarski izpit; priučeni knjižničarji so vsi tisti strokovni delavci, ki imajo srednješolsko izobrazbo ter opravljen bibliotekarski izpit. Šolska knjižnica je knjižnica, ki deluje v vseh vrstah šol pod terciarno ravnijo, katere osnovno poslanstvo je služiti učencem in strokovnim delavcem na takšni šoli. Šolska knjižnica lahko služi tudi splošni populaciji. Tu so vključene tudi knjižnice in zbirke virov v vseh izobraževalnih inštitucijah pod terciarno ravnijo, ki jih lahko poimenujemo z nazivi, kot so: »višja šola«, »višja šola za dopolnilno izobraževanje«, »ljudska univerza«, itd. Splošna in šolska knjižnica, ki uporabljata skupne vire, o svoji dejavnosti poročata ločeno. Vsaka šteje svoje knjižnično gradivo, uporabnike in člane ter delavce, prav tako ločeno poročata o prihodkih in odhodkih ter času odprtosti. Podatke o uporabi gradiva posreduje vsaka knjižnica za svoje gradivo. Vsaka knjižnica šteje tiste dogodke, ki jih je organizirala sama in udeležence teh dogodkov. Zagotavljanje prostorov, čitalniških sedežev in opreme prikazujeta glede na razpoložljivost uporabnikom v času odprtosti posamezne knjižnice. Uporaba gradiva v knjižnici Uporabo gradiva v knjižnici merimo s štetjem fizičnih enot gradiva, ki so jih uporabniki vzeli s polic v območju prostega pristopa za uporabo v prostorih knjižnice (npr. časopisni čitalnici). Pregledovanje naslovov z namenom izbiranja gradiva se ne šteje kot uporaba gradiva, šteje pa se že kratek pregled vsebine dokumenta. Število uporabljenih enot ocenimo s pomočjo opazovanja v tipičnem tednu. Uporaba knjižnice na daljavo pomeni uporabo gradiva in storitev knjižnice v primerih, ko uporabnik sam fizično ne obišče knjižnice (uporaba službe za dostavo gradiva, dostop do knjižničnih katalogov ali drugih podatkovnih zbirk, ki jih izdeluje knjižnica, uporaba knjižničnih storitev 17 preko medmrežja, telefona, telefaksa oziroma drugih poštnih storitev in naročanje knjižničnih storitev). Pri merjenju uporabe elektronskih virov, ki jih knjižnice naročajo v sodelovanjuz drugimi knjižnicami in ustanovami (konzorciji, itd.), navedejo knjižnice uporabo elektronskih virov njenih uporabnikov. Če podatki o uporabi ne omogočajo členitve, navede podatke za vse sodelujoče knjižnice nosilka konzorcija in to navede v opombah. Uporabnik knjižnice je fizična ali pravna oseba, ki uporablja gradiva in storitve knjižnice. Uporabniki knjižnice so torej vsi, ki izkoriščajo usluge knjižnice: iščejo informacije po katalogih, priročnikih, bibliografijah, kopirajo gradivo, oziroma uporabljajo knjižnico na daljavo. Upravna enota knjižnice je vsaka knjižnica ali skupina knjižnic, ki delujejo pod enotnim vodstvom oziroma pod isto upravo. Uradne publikacije so vse publikacije, ki jih izdajajo upravni organi na državni oziroma lokalni ravni in so povezane z izvajanjem njihovih upravnih funkcij ter publikacije mednarodnih organizacij, kot so na primer Evropska unija, Svet Evrope, UNESCO in podobno. Za potrebe tega vprašalnika štejemo publikacije, ki jih ima knjižnica v svojem fondu oziroma omogoča uporabnikom dostop do njih. Če so uradne publikacije del domoznanske ali kakšne druge podobne zbirke jih za potrebe tega vprašalnika štejemo le enkrat in sicer v rubriki uradne publikacije. Video gradivo je projicirno gradivo (diafilmi, laserske plošče, diapozitivi, prosojnice...) ter videoposnetki in film (videokasete, filmski trakovi...). Virtualni obisk je zahtevek, ki ga uporabnik posreduje spletnemu mestu knjižnice. Pri tem ni pomembno, koliko spletnih strani ali elementov pri enem obisku pregleda. Upoštevamo samo uporabnike, ki so locirani izven prostorov knjižnice. Po 30 minutah uporabnikove neaktivnosti njegovo ponovno aktivnost beležimo kot nov obisk. Zahtevki spletnih iskalnikov, ki zajemajo spletne strani (t.i. robotov), se prav tako ne štejejo. Knjižnicam priporočamo, da virtualne obiske štejejo s pomočjo spletne aplikacije Google Analytics (http://www.google.com/analytics/). Kot obisk se štejejo seje oziroma obiski, ne pa edinstveni obiskovalci ali ogledi strani. Kot obisk spletnega mesta knjižnice štejemo vse seje uporabnikov ne glede na njihovo fizično lokacijo, medtem ko pri virtualnih obiskih štejemo samo obiske uporabnikov z IP naslovov, ki so locirani izven prostorov knjižnice (IP naslov pomeni Internet Protocol – številka, ki natančno določa računalnik v omrežju interneta). V spletni aplikaciji Google Analytics izločimo obiske z lokacije knjižnice tako, da ustvarimo dodaten profil za spletno mesto, v katerem nastavimo filter za obseg IP naslovov, ki jih želimo izločiti. Za takšne spremembe nastavitev računa je potrebno imeti pravice skrbnika. 18 Visokošolska knjižnica je namenjena študentom in učnemu osebju organizacij visokega šolstva, lahko pa služi tudi širši javnosti. Visokošolske knjižnice delimo na univerzitetne knjižnice in knjižnice fakultet, akademij, inštitutov ter knjižnice visokošolskih ustanov, ki niso sestavni deli univerz. Vsebinska enota je objavljeno delo ali njegov del v elektronski obliki, ki ga lahko enoznačno identificiramo. Vsebinska enota je lahko besedilo ali avdiovizualno gradivo, ki je original ali priredba drugega objavljenega dela. Vsebinske enote so navadno posamični članki, knjige ali poglavja knjig, slovarske definicije, članki iz enciklopedije, biografskega leksikona itd. Pri merjenju uporabe elektronskih virov štejemo vsak format datoteke kot posebno vsebinsko enoto - npr. PDF, HTML. Pri elektronskih virih, ki jih knjižnice naročajo v sodelovanju z drugimi knjižnicami in ustanovami (konzorciji, itd.), navedejo knjižnice uporabo elektronskih virov njenih uporabnikov. Če podatki o uporabi ne omogočajo členitve, navede podatke za vse sodelujoče knjižnice nosilka konzorcija in to navede v opombah. Zbirka referenčnega gradiva je zbirka knjižničnega gradiva, ki ga praviloma ne izposojamo na dom in je postavljeno v prostem pristopu. Vključuje referenčno gradivo, ki je namenjeno predvsem za hitro informiranje. To so na primer slovarji, enciklopedije, leksikoni, almanahi, bibliografije, atlasi in podobno. Za potrebe tega vprašalnika štejemo le tisto referenčno gradivo, ki je del zbirke referenčnega gradiva, ne pa vsega referenčnega gradiva, ki ga knjižnica hrani. Zbirka v prostem pristopu zajema tisto knjižnično gradivo, ki je dosegljivo za uporabnike neposredno, brez pomoči knjižničarja. 19 Splošna navodila za izpolnjevanje vprašalnika 1. Vprašalnik izpolnite v predpisanem roku: do 31. marca 2012. 2. Zaklenjen vprašalnik natisnite in ga opremite z uradnim žigom in podpisom odgovorne osebe, ki prevzema odgovornost za pravilnost podatkov. Pred pošiljanjem spnite vprašalnik samo v levem zgornjem kotu in ga pošljite v NUK. Preden vprašalnik zaklenete skrbno preverite točnost podatkov. 3. Pred izpolnjevanjem vprašalnika skrbno preberite definicije, navodila in opombe o tem, kako odgovarjati na posamezna vprašanja. 4. Vse rubrike v vprašalniku morajo biti izpolnjene: - z besedo, potrjenim odgovorom ali z vnesenim številčnim podatkom od 0 naprej (če na primer, nimate glasbenih tiskov, vpišite v okence številko 0), - s pomišljajem (-), če podatkov ne zbirate (če na primer ne zbirate podatkov o glasbenih tiskih, vpišite v okence pomišljaj (-)), - če je podatek vaša ocena, to pojasnite v opombah (Drugo/opombe) na koncu vprašalnika, - če podatek zahteva pojasnilo, to pojasnite v opombah (Drugo/opombe) na koncu vprašalnika. 5. V primeru, da ne zbirate podatkov, ki jih zahtevamo že več let, vas prosimo, da nam pojasnite zakaj. Objektivne razloge bomo upoštevali, po potrebi vam bomo nudili dodatne informacije oziroma spremenili naša vprašanja. 6. Poročajte nam o novostih in posebnostih (novi prostori, nova dejavnost in podobno), ki so se v poročevalskem letu zgodile v knjižnici. 7. Prosimo, da priložite tudi poslovnik in cenik, ki sta bila na voljo uporabnikom knjižnice v poročevalskem letu. 8. Pred odpošiljanjem preverite točnost podatkov. 9. Napačno izpolnjene vprašalnike bomo zavrnili. 1 Seznam splošnih knjižnic v letu 2012 Osrednja knjižnica Celje Muzejski trg 1 a 3000 Celje sikce@knjiznica-celje.si 03/426 17 12 03/426 17 11 http://www.ce.sik.si SI-50400 Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik Trg Franca Kozarja 7 1430 Hrastnik knjiznicahra@hra.sik.si 03/564 61 75, 03/564 61 77 03/564 61 76 http://www.hra.sik.si SI-50224 Knjižnica Laško Aškerčev trg 4 3270 Laško info@knjiznica-lasko.si 03/734 43 00 03/734 43 03 http://www.knjiznica-lasko.si SI-50438 Osrednja knjižnica Mozirje Hribernikova ulica 1 3330 Mozirje knjiznica.mozirje@moz.sik.si 03/837 01 80 03/837 01 81 http://www.knjiznica-mozirje.si SI-50435 2 Knjižnica Rogaška Slatina Celjska cesta 13 3250 Rogaška Slatina sikrsl@r-sl.sik.si 03/818 57 80 03/818 57 84 http://www.r-sl.sik.si SI-50419 Splošna knjižnica Slovenske Konjice Mestni trg 4 3210 Slovenske Konjice knjiznicaskn@s-ko.sik.si 03/758 04 30, 03/758 04 34 03/758 04 35 http://www.knjiznica-slovenskekonjice.si SI-50425 Knjižnica Šentjur Mestni trg 5 b 3230 Šentjur knjiznicasen@sen.sik.si 03/746 37 40 03/746 37 48 http://www.sen.sik.si SI-50428 Javni zavod Knjižnica Šmarje pri Jelšah Aškerčev trg 20 3240 Šmarje pri Jelšah info@s-je.sik.si 03/817 15 61 03/817 15 60 http://www.s-je.sik.si SI-50418 3 Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje Ulica 1. junija 19 1420 Trbovlje knjiznicatrb@trb.sik.si 03/562 57 10 03/562 57 11 http://kts.trbovlje.si SI-50242 Knjižnica Velenje Šaleška 21 3320 Velenje sikvel@vel.sik.si 03 89 82 550 03 89 82 569 http://www.knjiznica-velenje.si SI-50420 Knjižnica Mileta Klopčiča Zagorje ob Savi Cesta 9. avgusta 1 1410 Zagorje ob Savi sikzag@zag.sik.si 03/566 06 20 03/56 64 171 http://www.zag.sik.si SI-50226 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Aškerčeva 9 a 3310 Žalec skzal@zal.sik.si 03/712 12 52 03/712 12 63 http://www.zal.sik.si SI-50434 4 Knjižnica Brežice Trg izgnancev 12 b 8250 Brežice info@knjiznica-brezice.si 07/496 26 49 07/496 25 39 http://www.knjiznica-brezice.si SI-50469 Knjižnica Črnomelj Ulica Otona Župančiča 7 8340 Črnomelj knjiznicacrn@crn.sik.si 07/305 13 64 07/305 13 63 http://www.crn.sik.si/ SI-50462 Knjižnica Kočevje Trg zbora odposlancev 26 1330 Kočevje sikkoc@koc.sik.si 01/893 13 20 01/895 19 36 http://www.knjiznica-kocevje.si SI-50152 Valvasorjeva knjižnica Krško Cesta krških žrtev 26 8270 Krško knjiznica@knjiznica-krsko.si 07/490 40 00 07/490 40 20 http://www.knjiznica-krsko.si SI-50473 Ljudska knjižnica Metlika Cesta bratstva in enotnosti 23 8330 Metlika knjiznica-metlika@guest.arnes.si 07/369 15 22 07/369 15 23 http://www.metlika.si/lkm SI-50465 5 Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Rozmanova 28 8000 Novo mesto knjiznicanm@nm.sik.si 07/393 46 74 07/393 46 01 http://www.nm.sik.si SI-50450 Knjižnica Miklova hiša Škrabčev trg 21 1310 Ribnica miklova.hisa@siol.net 01/835 03 82 01/835 03 80 http://www.miklovahisa.si/ SI-50154 Knjižnica Sevnica Prešernova ulica 1 8290 Sevnica knjiznicasev@sev.sik.si 07/814 03 04 07/816 20 34 http://www.knjiznica-sevnica.si SI-50480 Knjižnica Pavla Golie Trebnje Kidričeva ulica 2 8210 Trebnje knjiznica.trebnje@tre.sik.si 07/348 21 10 07/348 21 12 http://www.tre.sik.si SI-50468 Občinska knjižnica Jesenice Trg Toneta Čufarja 4 4270 Jesenice info@knjiznica-jesenice.si 04//583 42 00 04/583 42 10 http://www.knjiznica-jesenice.si SI-50274 6 Mestna knjižnica Kranj Gregorčičeva ulica 1 4000 Kranj mkk@kr.sik.si 04/201 35 71 04/201 35 60 http://www.kr.sik.si SI-50250 Knjižnica A.T. Linharta Radovljica Gorenjska cesta 27 4240 Radovljica info@rad.sik.si 04/537 39 00 04/531 58 40 http://www.rad.sik.si SI-50272 Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka Šolska ulica 6 4220 Škofja Loka info@knjiznica-skofjaloka.si 04/511 25 00 04/511 25 10 http://knjiznica-skofjaloka.si SI-50280 Knjižnica dr. Toneta Pretnarja Tržič Balos 4 4290 Tržič siktrz@trz.sik.si 04/592 38 83, 04/592 38 81 04/592 38 81 http://www.knjiznica-trzic.si/ SI-50296 Lavričeva knjižnica Ajdovščina Cesta IV. prekomorske 1 5270 Ajdovščina ajdovscina@ajd.sik.si 05/366 13 28 05/368 1029 http://www.ajd.sik.si SI-50565 7 Mestna knjižnica in čitalnica Idrija Ulica sv. Barbare 4-5 5280 Idrija knjiznicaidr@idr.sik.si 05/373 40 60 05/373 40 65 http://www.idr.sik.si SI-50560 Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica Trg Edvarda Kardelja 4 5000 Nova Gorica goriska.knjiznica@ng.sik.si 05/330 91 00 05/302 16 88 http://www.ng.sik.si SI-50550 Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin Tumov drevored 6 5220 Tolmin knjiznica@tol.sik.si 05/381 15 26 05/388 32 13 http://www.tol.sik.si SI-50570 Knjižnica Dravograd Koroška cesta 47 2370 Dravograd knjiznicadra@dra.sik.si 02/871 07 60 02/878 45 44 http://www.knjiznica.dravograd.net SI-50375 Knjižnica Radlje ob Dravi Koroška cesta 61 a 2360 Radlje ob Dravi sikrdl@r-dr.sik.si 02/888 04 04 02/888 04 03 http://www.knjiznica-radlje.si SI-50372 8 Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem Na gradu 1 2390 Ravne na Koroškem knjiznica@rav.sik.si 02/870 54 24 02/870 54 30 http://www.rav.sik.si SI-50350 Knjižnica Ksaverja Meška Slovenj Gradec Ronkova 4 2380 Slovenj Gradec knjiznicasg@sg.sik.si 02/883 93 50 02/883 93 61 http://www.sg.sik.si SI-50359 Knjižnica Makse Samsa Trg Maršala Tita 2 6250 Ilirska Bistrica sikilb@knjiznica-ilb.si 05/714 41 44 05/714 45 90 http://www.knjiznica-ilb.si SI-50533 Mestna knjižnica Izola, Biblioteca civica di Isola Ulica Osvobodilne fronte 15 6310 Izola/Isola knjiznica.izola@guest.arnes.si 05/663 12 85 05/663 12 81 http://www.izo.sik.si SI-50523 Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper, Biblioteca Centrale Srečko Vilhar Capodistria Trg Brolo 1 6000 Koper/Capodistria knjiznica.koper@kp.sik.si 05/663 26 01 05/663 26 15 http://www.kp.sik.si SI-50500 9 Mestna knjižnica Piran, Biblioteca Civica Pirano Župančičeva ulica 4 6330 Piran/Pirano knjiznica.piran@guest.arnes.si 05/671 08 70 05/671 08 71 http://www.pir.sik.si/slo/ SI-50516 Knjižnica Bena Zupančiča Postojna Trg padlih borcev 5 6230 Postojna sikpos@po.sik.si 05/726 45 20 05/726 50 24 http://www.po.sik.si SI-50530 Kosovelova knjižnica Mirka Pirca 1 6210 Sežana kosovelova.knjiznica@guest.arnes.si 05/731 00 31 05/731 00 32 http://www.sez.sik.si SI-50531 Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica Partizanska cesta 22 1380 Cerknica info@kjuc.si 01/709 10 78 01/709 71 21 http://www.kjuc.si SI-50216 Knjižnica Domžale Cesta talcev 4 1230 Domžale info@dom.sik.si 01/724 12 04 01/722 50 70 http://www.knjiznica-domzale.si SI-50217 10 Mestna knjižnica Grosuplje Adamičeva cesta 15 1290 Grosuplje knjiznicagrs@gro.sik.si 01 786 0020 01 786 0025 http://www.gro.sik.si SI-50219 Matična knjižnica Kamnik Ljubljanska cesta 1 1241 Kamnik mkk@kam.sik.si 01/831 12 17, 01/831 25 97 01/831 12 39 http://www.kam.sik.si SI-50117 Knjižnica Litija Parmova 9 1270 Litija cobissiklit@lit.sik.si 01/898 05 80 01/898 05 85 http://www.knjiznica-litija.si SI-50168 Mestna knjižnica Ljubljana (MKL) Kersnikova ulica 2 1000 Ljubljana uprava@mklj.si; info@mklj.si 01 6001300 01 6001332 http://www.mklj.si SI-55851 Knjižnica Logatec Tržaška 44 1370 Logatec knjiznica.logatec@log.sik.si 01/754 17 22 01/754 31 37 http://www.log.sik.si SI-50245 11 Knjižnica Medvode Cesta komandanta Staneta 10 1215 Medvode info@knjiznica-medvode.si 01/361 30 53 01/361 45 19 http://www.knjiznica-medvode.si SI-55848 Cankarjeva knjižnica Vrhnika Tržaška cesta 9 b 1360 Vrhnika knjiznica@ckv.si 01/755 31 14 01/755 38 33 http://www.ckv.si SI-50225 Občinska matična knjižnica Gornja Radgona Trg svobode 4 9250 Gornja Radgona katarina.rauter@g-ra.sik.si 02/564 87 13 02/564 87 16 - SI-50610 Knjižnica Lendava - Könyvtár Lendva Glavna ulica - Fő utca 12 9220 Lendava/Lendva info@knjiznica-lendava.si 02/575 13 53, 02/574 25 83 02/574 25 84, 02/577 14 03 http://www.knjiznica-lendava.si SI-50614 Splošna knjižnica Ljutomer Glavni trg 2 9240 Ljutomer knjiznicaljt@lju.sik.si 02/584 12 36 02/581 17 58 http://www.knjiznica-ljutomer.si SI-50616 12 Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota Zvezna ulica 10 9000 Murska Sobota info@ms.sik.si 02/530 81 10 02/530 81 30 http://www.ms.sik.si SI-50600 Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož Kolodvorska cesta 9 2270 Ormož knjiznicaorm@orm.sik.si 02/741 55 80 02/741 55 89 http://www.orm.sik.si SI-50395 Knjižnica Ivana Potrča Ptuj Prešernova ulica 33-35 2250 Ptuj kip@knjiznica-ptuj.si 02/771 48 00 02/771 48 48 http://www.knjiznica-ptuj.si SI-50360 Knjižnica Lenart Nikova ulica 9 2230 Lenart v Slovenskih goricah milana.skerget@lenart.sik.si 02/720 06 20 02/720 06 24 http://www.lenart.sik.si SI-50369 Mariborska knjižnica Rotovški trg 2 2000 Maribor info@mb.sik.si 02/235 21 00 02/235 21 27 http://www.mb.sik.si SI-50304 13 Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica Trg svobode 16 2310 Slovenska Bistrica knjiznicajv.slo-bistrica@guest.arnes.si 02/805 51 03 02/805 51 04 http://www.knjiznica-slovenskabistrica.si SI-50379 Slovenska študijska knjižnica Mikschallee 4 9020 Klagenfurt /Celovec Avstrija ssk@celovec.sik.si 0043/463 32385 0043/463 32385 http://www.celovec.sik.si SI-51901 Narodna in študijska knjižnica Ul. san Francesco 20 34133 Trieste/Trst Italija trst@knjiznica.it 0039/040 635629 0039/040 3484684 http://www.knjiznica.it