^ dan raasS M,Ut' iu pra*nü®v. ¿úly except SaUiday«. gund*yj Holiday». PROSVETA _ glasilo slovenske narodne podporne jednote Uradnièki is iipravniAkI préatorii g*67 South Lawndal« Ava. Off ios of Publication : ¿«67 South Uwndala Ava. Telephone, Rockwvll 4M lista je $6.00 j^-agars »TÄSM ÂTMK CHICAGO, ILL., PKTEK. 24. NOVEMBRA (NOV. 24), 191» Subscription HUM» Yearly ÄTKV__NUMBER 229 Acceptance for mallinf «t rate of pontage provided for in SMtiun 1103, Act of Oct. », 1917, authorised on Juna 14. 1918. iške mine potopile 25 ladij v šestih 20 nemških letal uničenih v 3 dneh ¿leska vlada naznanila poostritev pomor-# blokade, da ustavi vso trgovino med Nem-jjo in nevtralnimi državami. Japonski par-i ie potopil, ko je zadel ob mino v bližini (leskega obrežja. Francozi sestrelili tri La bojna letala )N, 23. nov.—Angleški (rad danes poroča, da letala spuščajo v morje i mine, ki jih ladje po-in mine jih uničijo. , šestih dneh, odkar se ^ te mine potopile 25 , francoskih in nevtral-kov in število izgublje-kih življenj je naraslo -Drugo poročilo se gla-\m Angleži in Francozi v treh dneh sestrelili na Hitlerjevih letal deloma irjen in deloma na zapad- ilFGORS, FINSKA, »,-Aimo K. Cajander, lik finske vlade, je da- ■vil, ds Finska se ne bo zahtevam Sovjetske u- 23. nov.—Mussolini je I zuedanje velikega faéi-sveta za 7. decembra. IFUA, B01XÍARIJA, 23. irska vlada je dovoli ji ustanovitev urada za do v Sofiji. Namen teje pobijanje nacijske viške propagande na . 22. nov.—Velika Bri-ki je obdolžila Nemčijo urnega in nelegalnega nja parnikov nevtralnih 'tminami, je zdaj progla-stritev pomorske bloka-i izvoz blaga nemškega iz-in lastništva je podvržen Glavni cilj angleške ak-i popolna ustavitev trgovi-1 nevtralnimi državami in Bjo. ¡premier Chamberlin na- I ta korak v parlamentu in Nemčijo, da je ona od-■ «t izgubo velikega šte-^parnikov v zadnjih dneh, je I potopljena japonska ladja kuni Maru v bližini angle-i obrežja. Zadela je ob mi-» * potopila. Posadko 180 »jev in 26 potnikov so re- ^Mainovo naznanilo o itv' pomorske blokade je odgovor na vprašanje Cle-» Atlecja. voditelja labo- * «pozicije v parlamentu. * hotel vedeti, ali bo vlada Pr'la z ozirom na polaga- «o potopile veliko »parnikov v zadnjih dneh. P* J«* v *vojem odgovoru J1 «gube parnikov in po- II določbe mednarodnega za-,n haaAke konvencije glede FJa min. fiLprovizije mednarodnega P>n konvencij je nemška P 'irnorirala/' je rekel F»"»in. "Omenim naj le » Ijrnika Athenije, ko je g* izgubilo življenje, in ■uničevanje angleških, in nevtralnih parni-■"»nami, torpedami in pod-r^ni. Nemci so potopili i . «U-vilo parnikov nevtral-r'*v brez svarila. It tega F* "mo m» odlomili za po-Z? l"»morske blokade in ^ u»tavitev trgovine med F» ,n "evtralnimi država- Er5L? "I»rejeli Chamber-r" |o z navduše- m manj«. I JJ*1'" 22 nov -—Nemške pod-I * "" « ^»delovanjem boj-,; - l"»gnale 127 parnikov, * /dejali na Severnem L " v nemške r* ubr"ha vojne. Tako ee glasi poročilo, ki ga je objavila uradna nemška časopisna agen-tura DNB. Skupna tonaža teh parnikov je bila 245,465 ton. Poročilo dostavlja, da je bilo več drugih parnikov ustavljenih na visokem morju v svrho preiskave, ki pa so bili kmalu izpuščeni. London, 22. nov.—N e m š k i bombniki so se pojavili nad vzhodnim angleškim obrežjem potem, ko so protiletalski topovi sestrelili neko ogledniško letalo, ki se je pojavilo nad Ken-tom. Kakor hitro so zatulile sirene in s tem naznanile pirhod nemških bombnikov, so se dvignila v zrak angleška letala in jih odpodila. Nemški letalci niso v navalu vrgli nobene bombe. Pariz, 22. nov.—Uničenje treh nemških bojnih letal, ki so se pojavila nad zapadno fronto, je bilo naznanjeno. Dve sta padli na tla v plamenih. Uradno poročilo pravi, da so nemška bojna letala kršila nevtralnost treh držav — Švice, Belgije in Holandske. Letela so nad ozemljem teh držav proti Franciji in Angliji. \ Nadaljnje kršenje ozračja nov&aaine države se ja pripetilo, ko so nemški letalci leteli visoko v zraku nad Belgijo. Nekaj ur pozneje so se pojavili nad o-zemljem severne Francije, kjer so zmetali več letakov z naclj-sko propagando. V Pariz dospelo poročilo pravi, da sta Belgija in Holandska poslali protest v Berlin zaradi kršenja nevtralnosti njunega ozračja. To dostavlja, da bo Švica poslala sličen protest nemški vladi. Bruselj, 22. novč—Belgijo in Holandsko, ki sta utrpeli že veliko škodo zaradi angleške pomorske blokade, je Chamberlai-novo naznanilo, tla bodo Angleži preiskali ,vše nevtralne par nike, da ugotove, ali vozijo kon trabantno blago, alarmiralo. Angleška blokada je že reducirala uvoz blaga v Belgijo. S poatri-tvljo blokade bo belgijaka tr govina še bolj udarjena. »j*. Ruska dominacija Baltiškega morja Admiral svari finsko vlado Meekva. 22. rtov.—Sovjetska Rusija je uključila v deklaraci jo, da je posUla glavna sila n« Baltiškem morju, svarilo Finski, naj ee vzdrži vsake akcije, ki bi ogražala rusko dominacijo tega morja. Svarilo je »zrekd admiral V. Tributz, poveljnik ruske bojne mornarice na »alti Ifu. On je tudi ožigosal fmsk< vlado, ker ni hotela dati Rusiji teritorijalnih in militarističnih koncesij. "Na Finskem se sliši ropota-nje orožja in poziv na vojno r sovjeti," pravi admiral v član ku. katerega je objavila Komso-molska Pravda, glasilo Komuni stične mladinske lige. "Finsk vladajoči krogi podžigajo vojno in kujejo zarote Nobena zapre ka ne bo uatavila naših naporov za utrditev miru v Finskem za livu v interesu zaščite meje So vjetske Rusije. Leningrada in prijateljskih beltlških držav. Naša bojna mornarica je pri pravi jena." Nad ji aretirali angleška agenta," Zarota proti Hitlerju "odkrita" Berlin, 22. nov.—Nacijska tajna policija je naznanila aretacijo nekega Nemca, ki je priznal, da je on položil bombo v pivnici v Monakovu, ki je bila namenjena Hitlerju. Bomba je eksplodirala 8. novembra, dvanajst minut potem, ko je Hitler z drugimi nacijskimi voditelji vred zapustil pivnico, kjer je govoril v zvezi s proslavami 16-letnice izjalovljenega nacijskega puča. O-sem oseb je bilo ubitih v eksploziji in 62 ranjenih. Policija je dalje naznanila, da sta bila dva člana angleške vo-lunske službe aretirana na obtožbo, da sta pomagala pri organiziranju zarote. Označena sta pod imenoma "stotnik Ste-phens" in "Best". iHeinrich Himmler, načelnik vse nemške policije, je dejal, da je denar za financiranje zarote dala angleška vohunska služba ali |$a Otto Strasser, bivši Hit-erjev pobočnik in eden izmed ustanoviteljev nacijske stranka, ci živi v izgnanstvu v Švici. Strasser je pobegnil v Švico jred Hitlerjevo krvavo čistko v nacijski stranki. Naciji trdijo, da je Strasser sdaj vodja "Črne ronte." - - Mož, ki je obtožen, da je (>olo-žil bombo v pivnico, se piše Georg Biser. Njegov dom je v Monakovu. Aretiran je bil 12. novembra, štiri dni po bombni eksploziji, ko je skušal pobegniti v Švico. Več drugih zarotni-cov je bilo aretiranih, toda njihova imena niso bilo objavljena. Himmler je izjavil, da je Elser priznal zločin. Strasser, čigar brat Gregor je bil umorjen v Hitlerjevi čistki 1934, je nedavno povedal dopisniku francoskega lista Pariš Soir v Švici, da je bil sprvega mnenja, da nfi bombo položili njegovi pristaši v Nemčiji, toda I>ozneje se je prepričal, da je to storila nacijska tajna policija. Takrat je Strasser napovedal Izbruh revolte proti Hitlerjevemu režimu v Nemčiji. ■ Nagrada v vsoti $360,000, ki je bila razpiaana za prijetje zarotnikov, ki so nameravali ubiti Hitlerja, ni omenjena v poročilu nacijske tajne policije Iflede rotacije Elserja in dveh angle-ških agentov. Slovaki ja dobila ko§ poljskega ozemlja Berlin, 22. nov,—Nemški zu nanji minister Joachim von Rih bentrop in Matas Cernak, slovaški poslanik, sta včeraj podpi sala pogodbo, s katero se je Nemčije obvezala, da Sloveklja dobi nazaj pokrajine, katere Je Poljaka anektirala I. 19*0, 1U24 in 1938. Indija zahteva neodvisnost od Anglije To je cena sa kooperacijo v vojni Bomba j, Indija, 22^iov._Mo-handaa K. Gandhi, vodja indijskih nacionalistov, je zahteval od Anglije zagotovilo, 44 bo Indija dobila neodvisnost, drugače ne bo kooperirala s njo v evropski Vojni. "Vprašanje je moralnega značaja iz razloga, ker Anglija ima gospodarsko in vojaško kontrolo nad Indijo In v s led toga lahko črpa bogastvo Indije," je dejal Gandhi. Gandhi je podal to izjavo po konferenci s člani odl>ora Vse-indijskega (nacionsliatičnega) kongresa, na kateri je bile razprava o stališču Indije napram vojni, v katero se je zaplet'a Velika Britanija. Notranja situacija je komplicirana zaradi izgredov med Hindutl in muslimani. - Muslimanska liga, druga največja politična stranka v In diji, je naznanila, da soglaša s deklaracijo britake vlade, da se razprava o štatusu Indije odloži, dokler ne bo vojna končana. Qandhi, ki ima na milijone oboževalcev, pa je isjavll, da mora biti vprašanje neodvisnosti takoj rešeno. Izmed enajstih provinčnih vlad, jih je osem, katere je do-minirala Gandhi jeva atranka, odstopilo v inak protesta proti angleški deklaraciji- Samo v provinci Aasami je Opozicija formirala nov kabinet. Ostale province vladajo angleški guvernerji, ki so dobili isjemno oblast. Indija se je uradno izrekla, da se bo borila ns strani Velike Britanije, kmalu po izbruhu vojne. Gandhi In njegovi pristaši so takrat kritizirali nacijnko Nemčijo, toda Gandhi zdaj pravi, da Je re-signacija vlad v osmih provincah odločen odgovor Veliki Bri-taniji, da se ne bodo borile na njeni strani v vojni s Nemčijo, če ne bodo dobile garancije o popolni neodvisnosti. Nov pakt med Anglijo in Turčijo Turika delegacija odpotovala is Londona Utvinska dobila novo vlado Kovno. 22. nov.—Litviinka j« dobila koalicijsko vlado, ko so dani kabineta, kateremu je OS-feloval general Jona* Ornius, renignirali. Anlana» Merky«vr hovni komisar v Vilni n blvšI governSr memelskega distrikta, je bil izbrsn za predsednika no-ve vlade. Tajfun ubil 48 Filipincev Manila. Filipinako otočje 22 m* —4£ Filipincev je izgubilo življenje, ko j« tajfun ^« jadrnico, ko so se vozili iz Mea-bet* proti Cebu. Samo dva mo ta »ta •€ rešila. Ankara, Turčija, 22. nov.—Po. gajanja med Turčijo in Anglijo glede sklenitve nove trgovske pogodbe bodo kmalu zaključena, pravi uradno poročilo. Poučeni krogi so izjavili, da bo pogodbe podpisana že ta teden. Na podlagi pogodbe bo Anglija postala največja odjemalka turških izdelkov. Pogodba ima ojačiti politični in vojaški pakt. ki sta ga državi sklenili pred nekaj tedni. Izvoz turŠkegs bla-, ga se bo povečal za 30 odstotkov, j Preteklo leto je znašal samo sedem odstotkov. I^ondon, 22. nov,—Turška vo-. ja*ka delegacija je vteraj zaključila razgovore z briukimii avtoritetami in se vrnila domov. | Nedavno je bilo na/.nanjeno, da je turška delegacija prišla v Umdon, da sklene dogovor gle-de kupovanja leta! In bojnega materiala v Angliji. zmaga unue cio pri volitvah v klavnicah Poeiala je predetavnica veeh delavcev pri pogajanjih UNIJA ADF ZMAGA. LA V PEORIJI Chicago, 22. nov—Delavci, u-poaleni v klavnicah Armour a Co. so ae pri volitvah, ki so se vršile pod nadaoratvom federal* nega delavskega odbora, s veliko večino Izrekli za unijo CIO kot predstavnico pri kolektivnih pogajanjih. Oddanih je bilo 6807 veljavnih glasov pri volitvah. Izmed teh jih je unija CIO dobila 4006, unija Amalgamated Meat Cutters & Butcher Workmen of America (ADF) 1047 glasov, 1254 delavcev pa je glasovalo proti obema unijama, s Skupno število upravičenih volilcev je bilo 7253 in izmed teh se 785 ni udeleftllo volitev. 161 glaaovnic je bilo razveljavljenih. Harry 8. Kldred, podpredsednik Armour k Co., je, ko so bili glasovi prešteti, izjavil, da se bo družba pokorila odločitvi. "Ko» operirali smo z delavskim odborom, ki je odredil volitve, pri katerih so delavci povedali, da hočejo, da jih unija CIO repre-zentira pri kolektivnih pogajanjih," ja dejal Eldred. "Že prej smo zavzeli stališče, da se bomo pogajali z reprezentantl unije, ki predatavlja veČino delavcev. To ae bo sgodilo, ko bo delavski odbor potrdil Izid volitev." Don Harris, direktor klavni ške unije CIO, je dejal, "da «Itm ga ni samo odločen odgovor Dla-sovemu odseku, ki je skušal prikazati unijo kot komunistično, in uniji ADF, ki si je prisvajala pravioo reprezentaclje, temvrf ju tudi mandat, katerega ao dali klavniški delavci uniji CIO, naj gre naprej a avojo kampanj», katere cilj Je zvišanje meida in izboljšanja delovnih pogojev." V klavnici Armour k Co. i Peorlji, 111., je pri volitvah zmagala unija ADF. Dobila Je 183 glasov, unija CIO pa 78 glasov. G. L. Patterson, pokrajinski direktor federalnega delavskeg« odbora, ja. nadziral volitve, delavcev v čikaških klavnicah Armour k Co. T, nJim je sodelovalo 26 mož. Volitve so bile m i 171c. Domače vesti AmeriSki drušinaki koledar Chicago.—Ameriški družinski koledar za 1940, šestindvajseti letnik, je izšel ta teden. Kole-dar je po navadi trdo vezan in ima 224 strani. V njem je to pot 11 povesti in črtic, trije ago. dovinski spial o naših organizacijah in naselbineh, 9 razprav in člankov, opia Mehike in 11 infori matlvnih spisov poleg mnOglh pesmi, koledarskih podatkov in okrog 70 slik. Stane 7ftc s pošt-nino vred in naroča se pri Pro-letarcu, 2301 So. Lavvndale ave., Chicago, III. Puebktke novice Pueblo, Oolo.—Dne 15. t. m. so našli rojaka Antona Prijatelja mrtvega na njegovi farmi aever-novshodno od Puebla, na kateri je živel 20 let in zadnje čaae je lili sam. Zadela ga je kap na možganih. Star je bil okrog 65 let in tu ni imel nobenih aorod-nikov.—Dne 10. novembra Je bil pred sodiščem v sosednjem Co-lorado Springsu obsojen v smrt v plinski celici rojak Martin Suklja, star 30 let in rojen v Ameriki; Obsojen Je bil zaradi uboja avoje žene in nekega Ja-cka Russella, katerega je obdolžil, da je bil ljubček njegove še-ne. Suklje je Izvršil dvojni umor v začetku oktobra in potem je pobegnil v hribe, toda 10. oktobra se Je aam javil policiji in priznal dvojni »ločin. Vojno etanje v Pragi preklicano Praga, 22. nov,—Vojno stanje v Pragi in štirih čeških di»-triktih Jd bilo včeraj preklicano. Nacijske oblasti so naznanile, da Je v Pragi mir. Noben incident se ni pripetil v zadnjih dneh in prebivalstvo se js pomirilo. Naciji *o zaprli osem čeških univerz in akademij in sorodniki 1200 študentov, ki so bili aretirani in odvedeni v koncentracijska taborišča zaradi demons-tracij proti nemškim gospodar Jem Češke in Moravske, ne morejo dobiti informacij gleda teh študentov Dvanajst. Cehov je bito ustreljenih po demonstracij jeh. - Kanadska naročila ameriških letal Prva kanadska čete dospele v Anglijo ročilo se je glasilo, da se bo v Kanadi izvežbelo 25,000 le-lak«v letno. TI InkIo prihajali v Kanado iz Avstralije, Nove Zelandije in Južnoafriške unije. Vlade teh bodo nosile delež stroškov vežbanja letalcev, l/ondon, 2. nov.—Prve kanadske čete |iod jioveljstvom devetih lastnikov In 14 podčaMtnikov so dospele v Anglijo. Tem ImmIo Mledile nadaljnje v pri In hI njih te-dnlh. >* 4000 CikaM Cehi protestirajo Chicago, 22 nov oseb se je udeležilo shoda, katerega je sklical Cešk'Mlovaški nerodni svet v Pilaen parku, na katerem *> ostro protestirali proti nacijem, ki m dali ustreliti dvanajst čeških študentov |«> reoi|Sr_ janjlh. H tem Je potrdilo razsodbo federalnega delavskega odbora, ki Jo Je podal pred nekaj meseci. Ta Je med drugim določala, da mora koriairaclja razve-IJavlU pogodbo s unijo Mednarodne zveze strojnikov, ki spada k Ameriški delavski federaciji. Pogodba Je vseWala provizijo glede zaprte delavnice. Voditelji ADF so zdaj naznanili, da bodo vložili priziv proti odloku pri federalnem vrhovnem sodišču. Mnenje večine ar letalnega sodišča Je podal šolnik Wllley H. Rutledg«, mnenje manjšine t« sodnik Uwrence Groner Odlok bazira na evidenci, ki jo Je zbral delavski odbor. Ta je ugotovil, da Je korfioracije podpisala |>ogodbo s unijo ADF, da prepreči organiziranje delav-cev v uniji OKI Hlednja je trdila. da Ima veeino med delavci in naglašala, da je ona v smislu Wagnerjevega zakona predstavnica delavcev pri kolektivnih pogajanjih. - ~ . _ Washington, D C., 22. nov.--Federalni delavski odlior je |s>-delil uniji združenih avtnlh de-Is ve« v CIO izključno pravico re-prezenteclje delavcev v enajstih tovarnah Chrysler Motor (Utrp, pri kolektivnih (ugajanjih. Od-lok bazira na izidu volKev med, v Protektor Ceike in Moraveke pozvan v Barlin Berlin, 22. nov,—Baron Konstantin von Neurath, protektor Češke in Moravske, Je bil posvan Merlin, da |s»roča Hitlerju delavci, ki so se Z izrekli za to unijo kot predstav-11 ico pri pogajanjih. Hpor med unijo In korporseljo, ki trsjs že šest tednov, še ni porevnan. Več tovarn je moralo zapreti vrata sarsdi spora, v katerem je prizadetih čez 50,000 dele v cev. veliko večino, nemirih In izgredih v Pregi, so naznanili krogi. Iti imajo tesne zveze z nemškim zunanjim uraden Druga vest «e glasi, da je bil tudi dr. Man« Frank, administrator potJ*kih pokrajin, ki ie niso priključene k Nemčiji, pozvan domov is Varšave. ljum, zakaj delavci, ki ao v veliki Načini, ne izvolijo delavskih kandidatov na odgovorna mesta tu in drugod. Tukaj sem nad ¿tiri mesece, pa ie nisem slišal o kakšnem relifu. Prodajni davek na vaakdanje potrebščine, kot je na primer v državah New Yovku, lllinoisu in drugod, je tu nepoznan. John Turk, 86. 0V1 IZ naselbin Veselim v Pipet,trumi l>atrobe, Pa. — Naznanjam vsem onim prijateljem in znancem, ki so pisali, zakaj v Pipe-townu več ne prirejamo veaeiic, da je bil vzrok ta, ker so popravljali cesto, ki pelje mimo Slovenskega doma, kar nas je oviralo pri priredbah. Sedaj se bo vršila prva veselica 25, novembra v prid Slovenskemu domu. Igrala bo izvrstna godba, da bo lahko plesalo staro in mlado. Torej sedaj imata zopet priliko se veseliti na našem prijaznem griču v Pipetownu, kjer se vedno vsakdo zabava. Se vidimo v soboto zvečer. Za dobro postrežbo bo skrbel odbor. Joaephine Klobčar, 818. gospodinjskega odseka dne 28. okt. je bila uspešna« Oba, društvo in gospodinjski odsek se vsem posetnikom lepo zahvaljujeta za veliko udeležbo, posebno pa Moonrunčanom, ki so kar bus najeli in se pripeljali v našo naselbino. Rečem, da so ženski odseki jako koristni, ker dajo društvu in naaelbini več življenja. Je resnica, ako žena in mož skupaj vozita, je pot veliko bolj prijetna. In tako je tudi v društvenem življenju. Dne 16. dec. priredita skupno zabavo socialistični klub in gospodinjski odsek društva 6 s programom, ki bo objavljen pozne- O presenečenju Clceflo, III.—Kaj in kako se imamo v Ciceru, je znano o-nim« k| sa ogrevamo na jesen* skem gorkem aolncu, Sedaj imamo te ves teden jasno nebo fn prijazno vreme. Seveda pričakujemo ostrih vetrov. Zadovoljiti se moramo» kar nam narava prinese. Mladina se zabava po svoje, mi starejši ljudje pa tudi po »voja. Gotovo je, da nas starejše ljudi mladina prezira. Čeprav je moj sin ali tvoja hči, ti da včasih grenko pod nos, toda mi se aa to ne zmenimo in če prilika nanese, še tudi zaplešemo valček ali čardaš. Bilo je na Martinov večer. Zvezde na nebu so žarele ko malo kdaji Moja boljša polovica se je sukala pri peči In pazila na purana, ki je brenčal v njej. Na hodniku m zaslišijo stopinje. Menda ne gre po naju sv. Martin tako pozno v noč? Bil je prijatelj, ki naju je povabil, naj se takoj odpraviva, da greva z njim. Odpelje naju proti Chicugu in se ustavi pri Tomažinu na 1902 Cermak rd. Ko vstopiva v lokal, naju je pričakovalo nebroj ljudi, ki so nama pridali stiskati desnico in čestitati k najini 25-letnici zakonskega Šivljenja ter nama voščili še na mnoga leta. Potem nama določijo aadež pri obloženi mizi poleg družine in ožjih sorodnikov. Po dobri večerj^ katero so pripravile dobro izvež-bane kuharice, so se ponovno pričela voščila. Naj prvo je imel govor mr. V. Cainkar, ki nama je v jedrnatih besedah govoril o bodočnosti. Kaj takega še nisva dočakala v vsem najinem življenju. Gotovo si to ohraniva v spominu do smrti, posebno pa najini družini bo ta dan, 11. november 1939, v spominu. Po voščflih se je pa oglasil muzikant s svojo harmoniko in nam delal vesela srca. Vsakdo si je brisal pot s čela ko v juliju. Zahvaliti se morava za darilo, katerega ste nama podarili za spomin najinega jubileja. Zal nama je, da vam prijateljem ne moreva izreči zadostne zahvale. Vam moreva le povrniti v enakem slučaju kakor je bil najin 11. novembra. Nadalje se toplo zahvaljujeva tudi kuharicam, ki *o napravile - tako okusno večerjo. Frank In Joeefina Pušnik. Thomas J, Lyons, predsednik državne delavske federacije v New Yorku. I Airenz Kaučič naše SNPJ, pristopite in vpišite tudi svoje otroke, ' >'" * To mesto, ki jq prestoiica države Connecticut^, je 120 milj severovzhodno od NeW Yorka. Prebivalcev ima okrog 180,000. Kljug temu, da sem opazil še veliko starih hiš z letnicami 17*2-1790—nekatere so zgodov i nekega pomena—je mesto zelo snažno in lepo. In kljub temu, da ja vlažno rudi nizke lege, se ml kraj dopude. Okojica je nekoliko valovita, proti jugu bolj hribovita. Na primer mesto Water-bury, kakih 30 milj od tu, in ao« sednje mestece Naugatuek stojita popolnoma v hribih. (V Wa-terburyju je blip letos 14 biznifr» manov in mestnih odbornikov z županom vred poslanih v večletni zapor, ker so spravili v svoje žepe nad milijon dolarjev mestnega uli ljudskega denarja.) V Naugatucku sem med drugim videl moderno šolo, katera ima vhode v, prvo, drugo in tretje nadstropje z ene sama strme in zavite ulice. Prav tako stoje po hribih tudi vasice po o-kolici, skozi katero se vije mala deroča reka Naugatuek, kar še bolj očara že tako krasno pokrajino. Vsi ti kraji so zelo snažni in lepi. Tako so tudi v mali državici Rhode Islandu malo višji hribi. Tudi tam sem že bil s prijateljem "on a ride", namreč v Pro-videncu, prestolnem mestu državice. To mesto ima nekaj nad 200,000 prebivalcev. Je lepo in snažno. Delavske razmere mi tain niso znane. * V kolikor sem se informiral in tudi sam sprevidel, se tu v Hartfordu v splošnem precej dobro dela. Brezposelnih ni videti, kot na primer v Chicagu, New Ybrku ftd; Seveda ne svetujem nikomur sem hoditi za delom, ker delo dobiti ni tudi tukaj lahka stvar. Kot pravijo, je mestna uprava dobra in ugledna. Je v rokah novodealskih demokratov, ki so bili v pretežni večini ponovno izvoljeni pri zadnjih volitvah 7. novembra. V bližnjem mestu Bridgeportu, ki je nekako v sredini med New Yorkom in tem mestom in šteje 140,000 prebivalcev, je bil isti dan že četrtič izvoljen za župana socialist McLevy, ki je pred žu-panovanjem pokrival strehe. V mestno zbornico, ki šteje 16 članov, je bilo izvoljenih lft socialistov in en demokrat. To sem omenil zato, ker je pomenljivo, obenem pa razmiš- Dober "greh" na Norveškem Ameriški kongresnik Ilarold Knutaon, član reakcionarne republikanske stranke iz Mlnne-sote, se je pred kratkim povrnil iz Norveške, kjer je bil na obisku. Knutson je namreč potomec norveškega priseljenca, zato ga je nekaj vleklo v domovino svojih očetov, da jo vidi kakšna je. Knutson je pa prinesel iz dežele svojih prednikov slabe vtise,, % "Norveška," je rekel Knutson ob povratku v Ameriko, "Ima že dalj časa liberalno vlado, ki troši denar z obema rokama za javne na-' prave vsake vrste ... Na Norveškem zelo ao-cializirajo. Vlada je zaposlena z domala vsemi oblikami buslnessa . . . Železnice, brzojav, telefon in radio so last in ¡hmI kontrolo vlade. IN TO JK SLABO!" Razumljivo je, zakaj je vse to nu Norveškem "slabo" pri Knutsonu, zakaj je to takšen "greh." Knutson je zamolčal, da ima Norveška že precej let socialistično vludo, to je vlado demokratičnih socialistov (socialnih demokratov), katero vsa ta leta podpirujo liberalni farmarji oziroma kmetje v zbornici. Toda Knutaon je samega sebe pobil, ko je povedal še tole: "Seveda, priznam, da so. Norvežani nu splošno zadovoljni, dobro oblečeni in dobro nasičeni. Ob času, ko je izbruhnila sedanju vojna v Evropi, ni bilo nu Norveškem niti enega zdravegu in sposobnega delavcu brez dela in zaslužku. ZDI SE MI, DA NA NORVEŠKEM PREVEČ JEDO , . Ali je še kakšen komentar potreben? Položaj delavskih unij v Združenih državah Uspehi in telesna teža Ameriški industrijski raziskovalni zavo zbral podatke o telesni teži neitsvilnih m nih podjetnikov po Združenih državah ii pri tem ugotovil, da so ti možje z majhnim jemami lepo okroglih oblik. Med tem^k vitkejši ljudje po mnenju navedenega '¿¡ti pri^ravhl za profesorje? inženirje, organ iu je in sposobne nameščence, so "proporci ranči" poklicani, da postanejo podjetniki. Baje znajo bolje voditi pogajanja in zb« zaupanje, obvladujejo se bolje in niso tako | rejeni nihanju v svojih temperamentih, vod seveda ne omenja, dali so bili ti u«p podjetniki lepo okrogli že tedaj, preden no stali milijonarji, ali pa je njih okroglort logična posledica njih ugodnega gmotnag» loža j a. Zadnje dni smo opazili v listih veat, da je eksekutiva unije International loplavi stavk, spremljani a srditimi fizičnimi konflikti, Je I)ubinsky a svojimi pristaši pri uniji IIA»W na svojo šaloat spoznal, da jo unija prišla z dežja pod kap zaradi navala stalinovcev v CIO. lani »e Ja unija umaknila iz CIO in zdaj ie začaano samostojna. Ulusovuuje o povrni k u v ADF prav lahko izpade afirmativno. kajti pri Ameriški delavski federaciji ao se v zadnjih dveh letih nekoliko spametovali in tlafl so nekatere koncesije onim unijam,.ki se po /načaju dela v maani produkciji Istlje razvijajo v industrijski obliki kakor pa v stari "eraftui" obliki. Federacija ima danes |nmu*Im*u oddelek za Induatrij-ske unije. Izguba te unije |e bil hud^Vlarec za CIO, vendar John l«wia, vodja CIO, ni nikdar v javnosti nu padel Dublnskega zaradi odstopa, daai dobro ve, da je njegov veliki vpliv pri tej uniji v glavnem odgovoren m odstop. Kaj j* vzrok, da je l*wia tako |iotr|»ežljiv z Dubln-skim, ki mu je odvedcl veliko unijo tik iapred noaa? Odgovor je zanimiv, todu m* tiče ae Mamo tega incidenta; v zvezi a tem so še drugi fuktor-jl, katere al moram» ogledati «al bližje, če hočemo imeti pravo in celotno sliko. Pred netaj dnevi je na primer predsednik Rooaevelt ponovno povabil k sebi l*wisa in Greena, seveda vsakega poaebej, in jim sabi-čeval, naj vendar akončata razkol organiziranega delavstva, da bodo unije lahko enotno nastopile proti ofenzivi, ki ae pripravlja pu bur-(DaU* t aa4aji fetaal) O emrti brata Hermlnie, Pa.—Ravno te dni, 21. novembra, je eno leto, ko ao trije mladi roparji umorili mojega brata Martina Finka v njegovi prodajalni v Turtle Creeku, Pa. O tem roparskem napadu sta takrat poročala v Prosveti Martin Hudale in Anton Red-nak iz okolice East Pittaburgha. Roparji, stari od 19 do 21 let, so vstopili v prodajalno pet minut do polnpči, zahtevali cigarete in oddali dva etrela na mojega brata. Prvi ga je zadel v palec na roki, drugi pa v srce, tako da je Martin izdihnil v par minutah. Tista novica me je tako pretresla, da kar nisem mogel verjeti, dokler se nisem prepričal na lastne oči. Potem sem pa le videl, kaj dela ta ameriška mladina. Noč in dan nori samo za "good time", človeka pa ubije za borih par centov. Za krivico, ki jo store človeku in njegovi družini, ae ne zmenijo nič prej ko takrat, ko je le prepozno. In ravno U trije morilei, ki ae nieo /menili za svojo brutalnost, sedaj premišljujejo svojo krivo pot za omrežjem- Ne vem, po čigavi krivdi so zašli na krivo pot, ali po laatni krivdi ali po krivdi staršev. Kot je poročal Martin Hudale, so bili tinti trije zlikovci sojeni 15. maja t I. v. Pittaburghu in vsi trije so dobili dosmrtno ječo. To je hujše kot nagla smrt, katero ao povzročili mojemu bratu. On mi nič trpel. Kot se jc izrazil zdravnik, je bil v par minutah mrtev. In ravno v tistem času je vaaoval pri mojem bratu dr. Biar, s katerim sta se po-guvarjal* v kuhinji, toda par mi-(Dalj* aa ft. «rani) Pred dvajsetimi Iri Gaatti (aa uredi), vadja l«fl)*»fc m»rkmsliatov. i grupo »vejih pristašev Lrr g NOVEMBRA PROSVFTA ovice kraja , Slovenije m v JUG0«LAVUI IN km preseljevanja Egnje vračanj» nemških CJV lastno narodno drža-^Tpredmet največje poaor-J| nemškega časopisja v Ju-Ljji. Službeno glasilo vod-Lrie nemške narodnillmpi-fk spočetka zavzelo stališče, Ltfks vlada gotovo ne na-„va preseliti onih nemških ijiin katerih obstoj niti Atejo, niti gospodarsko ni ogro-, Medtem se je ne le pričelo Jjevanje gospodarsko silno b ¡n tudi številčno mnogo-nlne nemške manjšine iz balah držav, temveč je tudi pre-kvjuinotirolskih Nemcev, ki iveli v neposredni teritorialni i nemškim narodnim pijem in ki jih je okrog če-filijona, končnovel javno tire--Deutsche« Volksblatt* se pfcijo vrača na to vprašanje * iireka proti temu, da se bo inova beležijo napovedi i o preselitvi Nemcev iz Jurije, češ da so to namerne jgfce, ki ustvarjajo samo Ido. Vendar pa "Deutsches Igblatt" odklanja, da bi iz-■ kakršno koli domnevo o kaj bo nazadnje nemška sklenila, češ da bi na ta mogel le škodovati stvari, joiAstopa. Novosadski nem-«fan ne pove jasno svojega [** o vprašanju preselitve, pa s tem večjo vnemo citi-l¿ove ra*nih nemških tedni-sd. "Gotscheer Zeitung" do ivonkher Volkabote". i mišljenja navaja "Deu- k Volkblatt" pod velikim imm, da vrnitev v nemško ivo za nemško manjšino v palaviji ne pride v poštev, češ je to soglasno mišljenje nem-tednikov v Jugoslaviji. Re-preselitvenega proglema tk ni odvisna od nemških (rov, temveč od sklepa in nemškega vodje, vendar j« vredno zabeležiti nekatere ii m trditve teh listov, ilasilo kočevske manjšine kicheer Zeitung" poudarja: m povratek v rajh ni aktu- * Mi smo odločeni si urediti »življenje tu na tej zemlji, kateri smo že 600 let in ki jo i našo krvjo krčili in z ton znojem napojili." Vfbtser Zeitung" se poziva ajtvo zagrebškega nemškega bralnega konzula dr. Freun-Hri k demantiral^vesti o na-fi. da bi se Nemci iz Jugo-naselili na Češkem in vikem) in poziva rojake, In»j očuvajo hladno kri in naj "piedajo govoricam, ki zasle-foo gotove cilje. •BeUitkvaer Volksblatt" iz-Ju», da so vse vesti o preseku Nemcev izmišljene, sa-^(la bi se Nemci v Jugoslaviji Mirili. "kuUcher Volksfreund" J* * * poziva na neko vest, da N» merodajni krogi za sedajo namena vračati Nem-11 jugovzhodne Evrope. JolkuruT iz Pančeva doka-• nemška manjšina v Ju-V|j' »ploh ne more biti ■t Podeljevanja, še po * lf«*iovini ne. List poudar-,da imajo Nemci dovolj vzro- da je mnogo bolje, ¿¡¡»'"M". kjer so. U,nau" v Apatitiu, ki k rmrodno-socia-1,1 "ssioru, |MWMva *pa-NVmee Čiste nordijske I naj prostovoljno pPza preselil PJ* N'.-■m,-,.v v Jugoslaviji pa t «Ulj v Nemčijo. her Volk »bote" ^ de so vse vesti o ™ Hurnljivs, kar jih r»* r «briške, švicarske, an-ke Hi t urškc agenti" 1,1 ni objavljeno, ka-roške msnjšlne namerava ,, 1 vl«ds preseliti nazaj Vuki tednik "Deulsi HJten • »i # Btvir naf>rjl. »modno. Pravi, da izselitve Nemcev 2*Andne K v rope načeli— i listi, in skuša celo *v Prikazati kot tehnič-da bi Nemčija *k° »»» hotela preselit " i 'g<>vshodM Kvrope, Mfcf da izseliti prebivalstvo Štajerske, Tirolske in Predarlske, da bi jim dobila prostora. (Za naselitev nemlkih manjšin iz inozemstva seveda niso predvideni nemški kraji, temveč .predvsem pokrajine novoosvojenega tako zvanega nemškega življenjskega prostora na vihodu Evrope. Tudi juž-notirolaki Nemci kot tipični alpski prebivalci ne bodo naseljeni na Štajerskem in Tirolskem, emveč v pogorju Sudetov in (arpatov. up. ur.) "Deutsche Nachrichten" pri tem pravilno smatrajo, da je problem iprese-jevanja zelo kompliciran in zvezan s težkimi pravnimi, gospodarskimi in promet no-tehničnimi vprašanji, zato da ga je mogoče rešiti samo dolgoročno. ist pa ne računa s prislovično organizacijsko tehniko nemških oblasti in z odločnostjo izvedbe ukrepov, ki jih nemška vlada enkrat stori. To vidimo sedaj pri preseljevanju baltiških Nemcev, da je zvezano morda še z večjimi težavami, kakor so problemi nemških manjšin na jugovzhodu Kvrope. a je bilo rešeno v 24 u-rah in je preselitev že v polnem teku. "Deutsche Nachrichten"1 smatrajo končno, da so vse nap6-vedi glede preseljevanja preura-njene in ria zato ne bodo zmotile nobenega zavednega Nemca. V rem oziru imajo "'Deutsche Nachrichten" prav. Tudi mi smo joudarjali, da je treba počakati, ter se bo preselitev izvršila «e-veda šele po sporazumu nemške vlade s prizadetimi državami. Kakor je videti, se izraža ce-okupno nemško časopisje v naAi ržavi proti načelu "Heim ins Reich". Neaporno je tako tudi mišljenje ogromne večine naših iemcev. To je historično potrdilo, kako dobro in varno se nemška manjšina počuti med na-^m narodom, ko v času zbiranja nemškega naroda i>od neposrednim vodstvom Hitlerjevim odklanja, da bi zajustlla svoja ognjišča v Jugosalviji. To je naj-svečanejši demanti vseh onih, ki tolikokrat poskušali slikati naše Nemce v inozemstvu kot uboge «preganjance in so dokazovali; da jih naš narod ali naša država v njihovem obstoju ogra-žata. Taktika nemških listov pa se nam ne zdi povsem pravilna. Najbolj iskrena je še "Gotscheer Zeitung", ki prostodušno izjav-ja: "Mi ne gremo ..." Drugi listi z "Deutsches Volksblattom" na čeki poskušajo -cek) Htvar predstavljati tako, kakdr bi bila x>ročila o preseljevanju Nemcev z jugovzhodne Evrope izdelek raznih Nemcem nenaklonjenih krogov, ali pa celo izmišljotina posameznih redakcij. Temu nasproti je že treba reči, da je problem povratka nemških narodnih manjšin v Nemčijo in posebej še on iti iz jugovzhodne Evrope postavljen iz najbolj merodajne nemške strani. Sef nemške pre-seljevalne komisije poslanik von Twardovsky je službeno izjavil sledeče: "V načelu je nemška vlada sklenila, da sčasoma preseli vse nemške manjšine v meje raj ha in tako odkloni vsa nesoglasja, ki bi mogla nastopati med Nemčijo in državami, kjer žive nemške manjšine. Na ta način želi Nemčija, da vprašanje svojih manjšin postopne odstavi dnevnega reda in s tem doka-i svojo iskreno željo za trajno pomirjanje v Evropi." Ta izjava Je bi Is podana 17. oktobra v Berlinu pred zastoj niki nemškega in inozemskega tiska. Čudno Je, da je nismo mo gli ¿itati v nobenem naših domačih nemških časopisov. Bilo bi lojainejše, ako bi "Deutsche* Volkblatt" razpravljal in zavzel svoje stališče napram tej izjavi, kakor pa da dolii jugoslovansko ¿**opisje, da kuje "govorice" in skuša delati zmedo. V ostalem ne razumemo, zakaj zmedo. Vedno so nam govorili, da s« je naša nemška manjšina visosmerila in zato za njo pač ne more biti večjega zadoščenja in veselja, kakor če bi bila poklicana k neposrednemu sodelovanju pri izgradnji nove velikonemške države. Iz Primorja DROBIŽ IZ PRIMORJA Bukovica.—30-letni Emil Klav-čič je padel g senika in se težko ranil. Zdravniki ao izjavili, da bo ozdravel v 50 dneh, ako ne nastopijo komplikacije. Trst.—Umrli so: Valenčič Jakob 65 let, Rebula Franc 67, Mi-helčič Josip 53, Domanjko Leopold 70, Loj vd. Aleč Marija 95, Mohovič Ivan 66, Lozej por. Fer-luga 74, Debenjak Evgen 27. Opatjenelo.—Naznanjena sta bila Kari Mulič in Kari Spacal, ker sta organizirala plesno prireditev ter nista tega javila oblastem. Ix)kev.—Družina Cok je dobila 700 lir nagrade za dvojčke. Iz Pod mg? pri Vipavi: Ker so domačini dva dni pred določenim terminom začeli h trgatvijo, so bili vsi brez izjeme kaznovani. Vsa vas je tako morala plačati dvatisoč lir globe. Z Opčin: Dvakrat na teden, namreč ob četrtkih in petkih, imajo sedaj po vsej Italiji brezmesna dneva. Po hišah in gostilnah hodijo posebni organi rmdzorovat, ali se ta odredba strogo izvaja. Pretekli teden so ti organi v neki gostilni na Op-činah odkrili, da je v juhi, ki se je kuhala na ognjišču, plavalu polovica klobase, v neki drugi gostilni v istem kraju pa so potegnili iz lonca z juho kost pršuta, katere se ni držalo prav nič mesa. To je zadostovalo, da sta bila oba gostilničarja kaznovana s tem, da so jima zaprli lokal za dva dni. Iz Goč pri Vipavi: Ko so pričeli s trgatvijo, je prišla v vas financa in zahtevala od kmetov, da morajo grozdje, preden ga od nesejo v klet, natančno stehtati in v skladu z najnovejšimi pred pisi odstopiti 20 odsto državi. Kdor je spravil grozdje v klet, preden ga je stehtal v prisotnosti finančnih organov, je bil težko kaznovan. Iz Doline pri Trstu: Po raznih lokalih v našem kraju so morali razobesiti napise, da je gostom prepovedano govoriti slovenski. Iz Pazina; Tukajšnji'trgovci in obrtniki so bili pozvani na sindikat, kjer so- jim prepovedali, odslej govoriti hrvatski s strankami, ako se nočejo izpostaviti nevarnosti, da izgube dovoljenje za obrt ali trgovino. Iz Pazinščine: V neki vasi na Pazinskem so fašisti kar v cerkvi vzeli otrokom molitvenike 'Vče budi volja tvoja", češ ds jih ti hrvatski molitveniki po-kvarjajo! Iz Sv. Križa pri Tratu: Ker so »peljali novo cesto mimo posestev naših kmetov, morsjo ti sedaj plačati večje davke, češ da so njihova posestva z novo cesto pridobila na vrednosti. Argentina, država največjih nasprotij deželna, mestna itd. Vsak dan so skoraj žrebanja. Konjske dirke in stave pri njih so prav ' take priložnosti za obogatitev — ali obubožanje. Marsikdo se pe* . .. .__® j «j Ijuia dirko s avtom, nasaj se Argentina, druga največja ^ peš. ker mu ne ostane niti država v Južni Ameriki, velika ■ £ ^ y B Air#MU za dvanajst Jugo>lavij toda «L jutnJHiko iiyahno. _ Spanci dvema milijonoma manj prebi- ' A, UlZ v Ar so ostali tudi v Ameriki pač Spanci Ce gre šenaka sama ali le s prijateljico po ulicah, se vse, mlado in staro, oienjeno in neoženjeno ozira za njo. Vsi jo ogovarjajo ali izrekajo vsaj svoje opazke o njej. To ni nič čudnega in šenske se k temu le smejijo. Kaj pa naj bi tudi sioer storile? Taka je pač Argentina in tako je njeno veliko glavno mesto. Poljska vlada v francoskem mestu Premestitev potUniikih uradov Angers, Francija, 22. nov,— To staro francosko mesto bo postalo sedeš poljske vlade v iz-nanatvu, se glasi naznanilo. Tu je bil pred stoletji seileš dveh francoskih kraljev, Henrika IL in Richarda. Predsednik poljske vlad« v izgnanstvu je Vladislav Kacskie wiez. On in drugi člani njegovega kabineta bodo imeli svoje u-rade v Angersu. Naznanjeno je bilo, da bodo premeščena poslaništva driav, ki niso priznale uničenja (»oljske države po Nemčiji in Rusiji, v Angers. Anthony J. ßiddle, ameriški |x»slanik, se Je s štirimi člani svojegu poslaništvu že nastanil v tem meatu. Nemški podanik v Turčiji protettira Berlin, 22. nov. — Poslanik Franz von Papen v Ankari, Tur čija, je vložil protest pri turški vladi, v katerem pravi, da turški tisk prinaša vesti, ki motijo prijateljske od noša je med Nemčijo in Rurfjj«. Naznanilo o protestu je objavila nemška uradna čaao-pisns Hg«*ntura. valcev, je dežela največjih na sprotij. Medtem ko so one pokrajine, ki meje na severu na Paragvaj, porasle s tropičnimi gozdovi in ssvanami in nikoli ne poznajo zime. so one na skrajnem jugu, nv Ognjeni zemlji, pokrite z večnim snegom. Vmes med tema dvema skraj-nostima nahajamo vse podnebne prehode. Obenem je Argentina država veleposestev, od katerih so nekatera tako velika, da jih morejo njihovi lastniki nadzirati samo s pomočjo letal. Vele-posestva, ha katerih se pase 50,000 glav živine, niso niti med večjimi, ta se pričenjajo šele pri 100,000 glavah. In medtem ko imate nu vihodu pokrajine, velike kakor cela Jugoslavija, na katerih ne najdete niti grička, imate na zahodu take, ki jih sestavljajo same o-gromne gore, večje kakor največja v Evropi. Kakor v prirodi, tako obstajajo ogromni kontrasti tudi med prebivalstvom. Medtem ko srečate na eni strani ogromne bogataše, vidite na drugI nepopisne reveže. Med obojimi so zastopani tudi jugoslovanski izseljenci. V Argentini je tudi največ južnoameriških Slovencev, večinoma Primorcev. Zelo zanimivo pa je, da je na severu veliko Črnogorcev, ki so lastniki ogromnih bombažnih nasadov. Posamezne farme so oddaljene druga od druge po 20 in več kilometrov. Tako daleč mora sosed do najbližjega soseda. Ako je letina ugodna, ^ BatiMta na Kubi zaslužek tako velik, da zadostuje tudi za vsa prihodnja leta, ko nasade uniči suša sli |>a jih opustošijo kobilice. Na skrajnem jugu, n. pr. v Punta Arenas in v Ushuai, so pa Dalma-tinci celo v večini. Ti se ukvarjajo s trgovino, obrtjo In pomorstvom. Slovenci so naaeljeni večinoma v osrednjih deželah, a največ v Buenos Airesu, glavnem mestu republike, ki šteje že več milijonov duš. Bo večinoma delavci, a tudi mali trgovci, obrtniki itd. V predmestju Doc fiud, «nem najsiromašnej-ših v tem ogromnem mestu, tvorijo Jugoslovani Večino. Prej so gospodarili tu Italijani, polagoma pa so jih naši ljudje izpodrinili. Kdor dobi dovoljenje, da se vseli v Argentino, se v njej lahko izgubi brez sledu. Cim vsm žigosajo v pristanišču potni list, greste lahko kamor hočete. Ni . se vam^reba nikjer prljaVljati. V Buenos Airesu «l»r«4M4lftth ..................... Jahs ISSka*. Jr.. »ml SMHhUi |Mri»r«4M4ntl> ..IN Nwi A**, JakMtovs. Ps. .Ml S*. Iltk SI.. HII«raskM. WU rMMf, jr.. srvi «uirsum »««»rrtMJwWi..................... Mi nT. llnkMt, r*. ( •rnilM BarnUA, *ta«rih«»i MSs,«dMSMik .........BMI W. Utk St.. UsMtasS. Oku Ukn StaNMk. Irvlji duoiklM ^yr^^mk..................im rrM»Mt St.. Ofll«tv, III. M war* TmmIt, «»trti StotrUktM M^nraSMSKik.. ............S»» U4. WiImSwi. C-ta »»•eouAsssi ousaai * M«lk r«ir«virk. sr^MSn»,,..............................IM a IIIM St.. tlwlssé. Ski* VInmsi r.uk.r ...................................Nif S. U»n*U A»«.. < ktr*s*. llllMto r. A. vmw ......................................aui a u»«4*fe a»*., « ktMs*. iiumi* J«kn Vasrtok.................................... HIT a UwsA«U A»».. < kiraa«. IlUo.M J«kn oiln ........................,,,..^.,..,...111 a rrtMSMt A*«.. t-UrvnthiN lllik. III. Um«M J. UtrMi .................................... IMT a Tr*«k«ll A»*., « blr.a*. IS. Urn* aspss........................................ i... 14M a UfflkaN A»», a»««»«. Ml. rosoTNi oussai lakn «Mlak. ...............................Ill W. Mar St., SsH««naM. III. Fran* Uarkll >,o.«.to»....,.,,.M..IMII MMkak« Ava.. ClavalssS, OMs Ant«« Skalar ,.,.................................If, Ams, KftSaaa I'rswk VratarUk,,.,.............,.................. Ill Tanar St.. I y seme. Pr« »•km TrMIJ...................................................Mf. Slrakaaa. I*a. NAUBIISNI OIISRKI rraak Balta. sraSa^alk ..........................IMI a U««4aW Ava.. CMasa^ UMMéa IraS Malsal .........,,,.,............................M Waalalai Ava., far«, liliaaia Milaa MllllÉNk......................................HUI AraMla Ava.. tlavalaaS. Okla priznal poram Havana, Kuba, 22. nov.—Ful-gencio Batlstu, diktator Kube, Je včeraj priznal, da Je bil poražen pri volitvah delegatov za ustavodajno skupščino dne lft. novembra. Dokončano uradno štetje glasov je dognalo, da Je lista Batistovih kandidatov prejela 514,»43 glasov in Izvoljenih je bilo njenih »5 delegatov, na drugI »tranl je pa Usta demokratične opozicije prejela 520,700 glasov in izvoljenih Je bilo 41 delegatov. Batiata zdaj ne bo kontroliral uzUvodaJne skupščl ne in sestave nove ustave za Kubo in njegovi načrti za pradsed niško kandidaturo so padli v vodo. Kitajçi uëtavili japonsko ofenzivo Honkong, 22. nov,—Kitajske vlada je naznanila, da je bila japonska ofenziva v provinci Kwangsi ustavljena. Japonci so sami priznali» du so opustili prodiranje proti Nannlngu, glavnemu stanu kitajske armade v o-men jen i provinci. Siavka brušilce v demantov v Now Yorku New York, 22. nov. — Okrog 250 brusilcev demantov, članov unije Ameriške delavske federacije, je zastavkalo za zvišanje plače 10 do 25 odstotkov. Ts je prva stavka v M letih obstoju te unije, Dvanajzt ubitih v izgredih v Indiji Sukkur, Indija, 22. nov. — Dvanajst ljudi Je bilo ubitih v obnovitvi Izgredov med Hinduti In muslimani. Izgredi so sledili aretaciji muslimanov, ki so bil! obtoženi požiganja hindutskih trgovin. Nemci dobili ubitega zajca -London, ?2. nov,—Tu porodu Jo, da so angleški bombniki vr gli zajca, katerega so ubile nemške bombe v napadu na angleški otok 8hetland zadnji teden, na nemško ozemlja. Spustili so ga na tla s padalom In listkom, da ga izročajo maršalu Ooeringu, nemškemu letalskemu ministru. Nemci so trdili, da so bombe, ka-tere so vrgli na otok, uničile dve angleški bojni letaJi in poškodovale križarko. Angleži pravijo, da so Nemci takrat vrgli 20 bomb In ubili enega zajca. Ustnica uredništva KIf, Minn., F. O.i Blovensko-sngleškega tolmača ml nimsmo, hranimo pa še nekaj knjig bivše tt Vollslru Pri premieri nekega Voltair jevega gledališkega dela, ki je doživelo sijajen uspeh, so bili gledalci strahovito navdušeni. Tega navdušenja se Je najbrš nalesla tudi neks dama, Voltair« Jeva znanka, ki jt med predstavo sedela poleg pisatelja v loti. Ta dama, ki—mimogrede povedano—nI bila ne mlada ne lepa, je hotelu v trenutnem navdu šoiiju pisatelja kar objeti in poljubiti. Voltaire pa, ki mu nI bi lo preveč do njenih srčnih izli vov, se Je hitro xnašel In dejal: "Ne, gospa," j« rekel, "nikar me Rf objemajte in poljubljajte! Ce bi igralci videti, bi jim bilo zanesljivo strahovito žal, da sem obdržal—najlepšo vlego." Glasovi iz naselbin (Nadaljevanj* a 8. «tranl.) nut nato je bil Martin le mrtev. Vidite, človek ni varen ne v svoji hiši, ne ns cesti, ne v jami, ne v tovarni. Tako Človek ne ve, kje mu je njegova usoda su vedno zapečatena. Ampak, de bi človek to vedel, bi gotovo obu|wl od samega strahu. Moj brat Martin se je mučil 26 let po Ameriki, od 1018 do 81. novembra loag. Tisti dan mu je bil menda usojen, da se mora IHutlovlU od nas in zapustiti leno In mlado drulinu, katera bi mu bila z vsakim dnevom v veliko pomoč in lajšanje pri delu. Toda, kaj se hoče. Nič se ne da pomagati. Vso dobo, kolikor se jaz spominjam, je hodil po des-ni strani poti, to se pravi, da mu Je llo le približno dobro-~tolje ko meni. On Je dokončal in prehodil svojo stran poti, Jas pa le vudno korakam po levi strani, ki Je daljla. Kdaj Jo bom prehodil, ne vem ne Jaz in nihče drugI. Polagoma pa bomo vsi lil ta nJim. Naj mirno počiva v ameriški zemlji, njegovi družini |m moje sožulj«, Frank Fink. Morilci policaja aretirani Chicago, 22, nov,—Trije ban-ditje, ki so ubili policaja Harry« Ja Krancoisa, ki Jih Je zasačil, ko so skušali oropati Theodorja Nelsons, unljskegu uradnika In njegovo spremljevalko zadnji torek, so bili prijeti. TI so Jerry Manguno, Italo Degani In Joseph Russano, Manganu Je priznal, da je on oddal kroglo, ki Je ubila policaja._ AM * Trn®* sla'? II Nova I VELIKA KUHARICA Ju, ki se imenuje Avenija 0 de Julijo, so zgradili 90 m visok otigilsk, pu se Je pričel rušiti že nekaj mesecev |mi dograditvi. Obogateli — to Je prva In zadtiju želja v*ak«ga Arg^ntln-ca. Obogateli — vseeno kje in kako! Morda tudi v loteriji? Teh je kolikor hotele: državna, Književne matice MNPJ, med katerimi Je tudi ftlovensko-angle-ška slovnica, če vas zanima. Wlllard, Wis., L. Z.t Kadsr-koli nam kdo pošlje naznanilo alf vest o kaklnem radioprogra-mu In zraven navede črke postaje a kilocikliško številko, mi to vselej objavimo. Ako pa ne prejmemo vseh teh (Nidatkov, tedaj sevedu ne moremo objaviti. To velja tudi za vesti o radio-progrsmih aH radiogovorih, ki ¡jih posnemamo iz ameriških ! listov. Po 'dolgoletnih Izkušnjah Hi prebkukijeh le Felicita Kalinlftk fvojo veliko Kuharico vno-vič «popolniU in predelala. Ta Izdaja je »edaj oami, kar pomeni za ilovenike razmere več || kakor fte tako goetobeeedna reklama Nemški inšenir ee upira deportaciji Tulsa, Oklu . 22. nov,—Ha n* DIHrieh IVtJen, nemški Inženir, j je pri zaslišanju pred federalni-{ ml avtoritetami izjavil, da 1 UiJI, da bo ustreljen, ako Uo deportiran v Nemčijo. Povedal je, lds je bil uposlen v nemški le Ulski tovarni pred prihodom v dlretšeriM II. H. Kleti | Združene države. Pobegnil je lt| Od leve pro! I deeni : i ^ senator J. C. 0'Mskœty. V «ednik le kerptrarije. --t« uiM V M KIHlimo«. »aceMM« flirMinji %t, n. mw /^irurem- oruvr. rumunu jm isi IOf ? I M.L: e?» ttaik IjTwetl C~P le IleaJaaiia Falrle-. pred- j Nemčije In s torn kršil p«HHJeko| u.ip»# Vsaka gospodinja, ki se »ateda «toj# odgovomoftl » gdrtro in prttllno prehrano družine, el mora te knjigo omisliti. Vsake fttpodld* m mora nemrtl pribiti umetnosti, kako bo srojlei domačim nndlla adrato hrano v potrebni Izbiri In manjatf. V»aka gospodleja bo hotels tudi tvoje go«-te IzfMMtediti • posebne Igranimi Jedili. Za ?m te jI lw nsjtieljla vodnlea In oWteljleâ U «I/)VF5IÍRKA KTWARTCA trimm I» mm* asi I til k aKt» v »ek pmk IimN UMku p «p »Is»Ml si îfsro^lte pri • kNHuiM: smm niLMNMi ciwrm 2!« Wool lüh Street ^ Hew York, N. Ys |V o<*roi>Ï!ug Ut wmuefK re n wmmu u Üií TT NA PRVI POGLED Spinal FRANK KROLL a * * a ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ "Kaj pa gledate?" jo je vpralai John. "Tinti avto, ki je tako lep." "Se vam dopade? Moj j«." "V-a-ir je začudeno vprašala Mirni. "Seveda, v tujem avtu ae menda ne bi vozil." Mirni je «topila pred vrata, da ai avto od bH-že ogleda. Oči so ji iskrile, navdalo jo je novo veselje. Njeno prijetno iznenadenje se je izrazilo v nepremišljenem vprašanju: "Ali ste ga že plačali?" John ji je lepo pojasnil, da se v njem sploh ne bi maral voziti, ako bi ne bil plačan. Mimi se je sramoval« nepremišljenih besed in se skušala opravičiti svojih otročjih besed, a ji je John priskočil na pomoč In dejal, da tudi on sam večkrat izblekne kaj neprijetnega, za kar mu je potem ¿al. Končno pa ni to nič slabega, kajti s tem je pokazala, da je skrbno dekle in on jo ima rad. Mimi je oblila rdečica ob teh besedah. On pa je nadalje govoril, da denar sicer igra veliko vlogo in do sedaj je imel srečo pri kupčijah, upa tudi, da bo srečen v ljubezni. 7 Mimi ga je pri teh besedah hvaležno, zaupljivo pogledala s svojimi ljubkimi očmi, da bi jo bil John najrajši k sebi prižel in poljubil. "Zelo jne bo veselilo, če se bom vozila v tem avtu," je dejala Mimi. "Se bolj bom pa vesel jaz, če se boste vi z menoj peljali. Moja sreča pa bo še večja, Če ne bo le pri tem veselju ostalo." Mimi ni mogla takoj razumeti, kaj on misli, pa je dejala, da se ni še nikdar prej peljala v tako lepem avtu, ki ga bi najrajši kar objela. John je videl, da je Mimi neizkušena, malce otroško naivna, a baš zato se mu je še bolj do-padla, ker je bila tako odkritar in preprosta. Njeno veselje nad vsem ter se je odražalo na njenem obrazu. V trgovino je prišla mlada, znanka, ki je tudi opazila tisti modni avto. Mimi jI je na vprašanje povedala, da je avto last tistega fanta, ki stoji pri oknu in ona se bo z njim peljala domov. Nato ji je zaupala tudi njeno akrivnost, ki jo je doživela tisto dopoldne. Službene ure naše znanke so potekle. John je uljudno odprl vrata in že sta z Mimi stala pri avtu. Ozrla se je v trgovino in videla, da njen grški goapodar gleda za njima. Grk se je prijazno naamehnil, medtem je John odprl vrata avojega avta in Mimi je vstopila. Pognal je avto, Mimi pa se je topila radosti, ko je aedela ob atrani mladega moža, ki ji Je dopoldne šepetal o ljubezni. Skoraj je bila v zadregi, kaj naj reče. John je to opazil in ji pomagal s tem, da jo je vprašal o tem in onem. Previdno je John vozil svojo izvoljenko In ji zatrjeval, da se jj ne bo nič žalega zgodilo, dokler je poleg njega. Mimi se je pri teh besedah počutila varno in mu to tudi povedala. Johnu se je dobro zdelo, počutil se je junaka in varuha, zaščitnika «voje mlade izvoljenke. Bil je neizrečno zadovoljen, pa ji je pripovedoval lepe stvari o vožnji in sreči. "Zelo me veseli, da ste aprejeli mojo ponudbo," je dejal John. "Zellm, da bi ostali vetyo pri mehi. Vozila se bova po zanimivih, romantičnih krajih, peljala se bova k jezeru ob Črnem hribu, lovila bova ribe in se veselila mladega življenja v krasni prirodi. Ob nedeljah ae bova peljala v prirodo. šla akozi gaje in loge, kjer šelesti mlado listje bujnega drevja in prepevajo ptice svoje ljubke pesmi . . . Mimi je zvesto poslušala Johna kot bi bila zamaknjena, kakor ae bi bila znašla v pruvljič-ni deželi. Lepo ji je govoril in ona mu je verjela. ~*Ce bo v resnici tako, hočem pri vas ostati vse Življenje, vračala vam bom ljubezen ln dobroto," je Mimi dejala svojemu apremljevalcu. "2 i vela bova kakor v raju," ji ja zašepetal John in jo zagotovil a svojim ljubečim pogledom. Istočasno je iz nasprotne atrani pridrvel avto in le malo je manjkalo, da nista trčila, a je John pravočasno preprečil nesrečo s tem, da je zavil v stran. Mimi se je prestrašila in ae privita k Johnu. Johnu se je dobro zdelo in apet ae je počutil junaka, zaščitnika svoje mlade spremljevalke. Avti ao švigali sem in tja kot na dirkališču. Kmalu ata privozila v njeno domačo aoseščino in v hipu sta bila blizu Miminega doma. John je bil v skrbeh. če bo smel z njo v hišo. a te "krbi je pregnala Mimi. ki ga ja prijazno povabila. naj jo apremi v hišo, da ga predatavi avoji materi, obenem |>a je bila aama v skrbeh, kaj poreče njena mati, ko pride domov z neznanim moškim. Ampak ko ata vstopila, ni bilo matere doma. vsekakor je odšla v bližnjo trgovino in se kmalu vrne. Mimi je bila vznemirjena. Čutila je, da se je naenkrat znašla aama a svojim novim znancem v svoji hiši. John je sedel na divanu. Na mizici poleg divana je bilo nekaj revij in knjig. Mimi je šla v svojo sobo in odložila suknjo ter klobuk, John pa je pregledoval revije.. Oči-vidno mu je ugajalo, da se je namah znašel aam z dekletom v njenem stanovanju, saj mu se nudi prilika, da z njo pobližje, intimneje pok ram I ja. V zadregi je ošinil sobo. Pohištvo je bilo čedno, na oknu cvetlice in v kotu radio-prejemnik. "Zelo lepo, prijazno stanovanje imate. Vse je v redu, vsaka stvar na avojem mestu," je dejal John zadovoljno, videlo pa se je, da je malo v zadregi. Pri teh beaedah se je Mimi vsedla poleg njena na divan in John se je opogumil. "Ni posebno lepo, bolj skromno je," je uljudno odgovorila Mimi. "Saj ni treba, da bi bilo razkošno — glavno je, da se človek v njem počuti domačega. In vaše stanovanje se mi na prvi pogled zdi, da je v njem obilo domačnosti. "Za nas je glavno to, da je plačano. Le na radioprejemnik Še nekaj dolgujem, toda zadnje obroke kmalo poplačam," je dejala Mimi. "Koliko obrokov je še ostalo?" "Ne veliko, samo osemnajat dolarjev je treba plačati." "To je malenkost." "Malenkost? Ne zame. Par mesecev bo vzelo, predno bom odplačala," se je ljubko za-smejala Mimi. John je že hotel reči, da je on pripravljen to vsoto takoj plačati, pa se je pravočasno premislil, kajti bal se je, da bi s svojo naglico pokvaril dobro razpoloženje. Obroki naj počakajo; druge, bolj važne stvari morajo priti najprej na vrsto, se je odločil. Nevede, samoniklo je njegova roka zdrknila k roki mladega dekleta.. Nežno ji je stisnil njeno belo roko in jo božal. Šepetal ji je, kako lepe roke Ima in škoda bi bilo, če bi morala z njimi opravljati težkoJlelo. Ona mu je vsa srečna odgovorila, da bo' pač treba, če drugače ne gre. . "Upam, da do tega ne pride." "Vi ie upate . . ." "Upam in želim, da se tudi uresniči, v Moja glavna želja je, da spoznate, da vas ljubim, resnično ljubim, in če me ne odbijete, bo najina bodočnost lahko lepa." "Ali ste prepričani, da resno mislite, da ni to le trenotno hotenje?" "Ne, jaz resno mislim . . . samo recite, da me ljubite in počutil se bom najsrečnejšega človeka," je prepričevalno šepetal John. Mimi ga je ljubko pogledala, lica so ji žarela in John je bil prepričan, da mu je s svojim pogledom dala odgovor. "Saj me ljubite? Potrdite s svojimi ustmi in neizrečeno bom sredin." Miki nI mogla spregovoriti besed, ki jih bi rada, le pokimala je, in John jo je nežno privil k sebi ter vroče poljubil. Ostala sta v hrepe-nečem objemu ln Johnove ustnice so se spojile z njenimi. Mimi se je nalahko iztrgala iz njegovega objema, boječa, da jo mati ne zaloti v objemu s človekom, ki ji je bil docela tuj. "Vsak čas se vrne mati in gotovo se bi jezila, da naju zasači," je v zadregi dejala Mimi, ki se jI je videlo, da je vaa srečna nad baš doživelim dogodkom. "Nič hudega ne bi bilo, srček," je šepetal John, "še zadovoljna bi bila, ko bi videla, da se ljubiva." "Vem, ampak to je prišlo vse tako hitro, nenadno." , "Zame ni prišlo prehitro, že več časa sem hrepenel po tebi, dragH moja Mimi." "John, saj veš, da mi je ljubše." V plačilo za njene besede so se njegove ustne spet približale njenim . . Mimi in John sta se še nadalje pogovarjala o ljubezni. Njuni roki ata se stiskali in prijetno je spreletavala sreča obe mladi bitji. John ji je zagotovil, naj je ne skrbi za nobeno atvar, vse se bo dobro izteklo. Pripravljen ji je pomagati v vsakem «lučaju, tudi njene obroke bo poravnal, ako ji je tako prav, s tem pa je noše žaliti. (Dalje prihodnjič) Štirinajsti gost Napisal K. (i (¡urnlkrr Telefon neatrpno zazvoni. Ribič, ki je aklenil, da bo po uradnih urah v miru opravil neko odloženo delo. jesen sname slušalko s vilic in pokliče a alabo prikrito nevljudnoatjo. Komaj pa zasliši glaa avojega šefa. ae njagov obraz zadovoljno ras-jasni. t "Slišite, dragi Ribič," zaališi prijazni glaa avojega šefa. go-apoda Zeletnikarja, "zelo me v#-aeli, da aem vas ša dobil. Rad bi vaa prosil u veliko ualugo." "Tv se razume, jo*pod ravna- telj," odvrne priliznjeno Ribič. "potlej pridite, prosim, dre-vi k nam na večerjo. Saj imate amokjng, ne?" Ribič misli, da ni dobro razumel. "Kdo? Ja»?. K večerji? K vam?" atoka začuden. V njegovih možganih ao odjeknile aamo tele beaede : . . izredno mučna zadeva . . . drevl nekaj go-atov ... zakonaki par v zadnjem trenutku odpovedal .. . moja tona selo prasnovema ... sicer trinajst goatov pri mizi... pošljem vam takoj avoj avto." Med četrturno vožnjo v udobni limuzini gospoda Zeleznikar-ja. je bil Ribič v prvi vrsti sa-poelen s tem. da je neprestano aukal ovratnico adaj na daano, zdaj na levo in z leve apet na deano Drugič je reševal akriv-noat. kaj je treba ukreniti, da valjaš namesto za štirinajstega, za drugega ali tretjega goata. Človek mora ljudem pokazati, da ja aden izmed njih. nastopiti mora tako, ko da ne bi bilo nič bolj rasumljivega. ko to. da je povabljen pri Zeleznikarjevih. Pred vaem mora pa pogovor napeljati na področja, kjer je (kima, na tcnia morebiti ali pa na zbiranje poštnih znamk ... In ko se Je avto s rahlim aunkom ustavil pred vilo njegovega predstojnika. Je Ribič že vedel, kako ae bo vedel. Z malomarnost jo, za katero bi ga zavidal maraikateri zvezdnik, je skočil iz avtomobi- PRQ8VETA la in se dal odvesti, ne da bi ae najmanj zmenil za razkošne prostore, v nalon. "Gospod Ribič, eden mojih sodelavcev," ga je predstavil Ze-leznikar, ki mu jf prišel nekaj korakov nasproti. Kibič se niti toliko ni potrudil, da bi razume imena, ki je zanje izvedel, enim aam i m pogledom je pa ugotovil, da so ga namenili za soseda pri mizi edinemu mlademu dekletu med starejšimi pari, da je to dekle očitno šefova hči in torej pač pozna njegovo vlogo štirinajstega gosta. Ne smem pokazati, 4* vem, si je dejal kljubovalno in ker ni čutil ni-kakšne potrebe, da bi na stol naklonjen prisluškoval pomen« ku, ki o njem ni ničesar razumel, in ki ga sploh ni zanimal, da se bo vmešal v pogovor. Nje govo potrpljenje ni bilo postav Ijeno na bogve kako preizkušnjo. Pogovor je nanesel na neko damo, ki v družbi igra pomembno vlogo; Ribič je z odkimava-njem glave nekajkrat dal razumeti, da se nikakor ne sklada z njihovim podcenjevanjem o njej. "Vi ste torej drugačnega mnenja, dragi prijatelj ?" vpraša Ze-leznikar ljubeznivo. "Gospodično Marovo poznam samo s tenišča,' meni Ribič od-očno, "v istem klubu igrava. Zmerom sem se čudil, kako malo si domišljuje zaradi uspehov, ki ih je dosegla na zadnjih turnirjih in kako ljubeznivo in neprisiljeno igra z najpreprostejšimi začetniki. V športu, menim, se x>kaže pravi človekov obraz naj->olj jasno in najmanj potvorje-no." 'Ali ste dober igralec?" ga vpraša mlado dekle. 4 "Dosti je boljših," meni Ribič skromno, toda s skromnost-o, ki se je za njo skrival drug namen. "Pri zadnjih izbirnih tekmaih za pokal nisem prišel med tekmovalce." "Toda daleč o••...........»••»••' ....«««•< »■atoe................ t Iste vile tedeik la ga pripišite k meji aaretaial e4 »eie dr afine: I)..................CI. drelt""........ ........................................ • • i) . CL drešivs ......... ..............................................................- V». — O........................................A dr*™ ......... «).........................................a *........ Uršeee- Noe eerul ik J