Stav,
V Trstu, v
12. oktobra IMS
letnik XUII
zbaja vsak dan zjutraj, tudi ob nedeljah in praznikih. — Uredništvo: ulica cv. Frančiška Asiškega št. 20, I. nad str. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij lista ,Edinosti". — Tisk tiskarne „Edinosti*. — Telefon uredništva in uprava 5tcv. 11-57. — Naročnina znaša: Za celo leto K 40-—. pol leta K 20*—. tri mesece K 10*-, za nedeljsko izdajo za celo leto K 8*—, pol leta K 4*—. . Posamezna Številka v Trsta in okolici: 10 vinarjev.
Posamezne številke zastarele 20 vin. Oguiflf trgovcev In obrtnikov mm p:> 10 vin; osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila, oglasi denarnih zavodov m;;i pi 30 vin; oglasi v tekstu lista do pet vrst K 20.—; vsaka nadaljna vrsta K —.
nahajata v ulici sv. Frančiška As. št 20. Pbštnohraailni&ii račai St. 8il.G52. Posamezna številka izven Trsta in okolice: 12 vinarjev.
DUNAJ, 11. (Kor.) Listi poročajo: Wil-
šonova nota diplomatičnim potom še ni prispela v Berlin. Po prihodu note se bo Nemčija posvetovala najprej z Avstro-Ogrsko, ker bo glede vprašanja izpraznitve odgovorila tudi imenom Avstro-Ogr-ske. Gotove n-a h že danes, da vlada g!e-vi>rriš&::?a izpraznitve med Nemčijo sn Avstro-Ogrs: o že popolno soglasje. Sedal • £2	v Berolinu pogajanja, bi naj
nas pi ibiJžajo i~7ru.
BEROLIN, 11. (Kor.) Kakor poroča . Norddeutsche Allgemeine Zeitung« neuradno, je takozvani vojni kabinet, obstoječ iz 'državnega kancelara, podkanceiar-ia in državnih tajnikov brez portfelja na podi::;;i dosedanjega še neavtentičnega besedila Wilsonove note že premotril položaj, ki ie i -istal za nemško politiko. Po pogajanjih z vrhovnim armadnim vodstvom je bil dosežen tudi že principijelen sporazum glede odgovora. Končno sestavitev odgovora pa je bilo vsekakor treba odgoditi, dokler ne pride natančno besedilo \ViIsonove note. Upamo, pravi list, da je bilo uradno besedilo izroženo nemški vladi včeraj zvečer, tako da'bo končna re-dakciia odgovora kmalu končana.
BEROLIN, 11. (Kor.) Kakor poroča : Nor d d eu toch e Allgemeine Zeitung«, se že izgotovljena nota v odgovor Wilsomi danes še ne odpošlje, temveč se jutri sporoči velikemu odseku rajhstaga in tudi zveznemu svetu. Šele potem, torej najbrž jutri, se nota izroči Švici ter se, kakor se misi i, tudi obenem objavi.
BEROLIN, 11. (Kor.) Kakor se izjavlja v dobro poučenih diplomatičnih krogih, se uradno besedilo Wilsonove note popolnoma strinja z dosedaj objavljenim neuradnim besedilom. Kakor poroča »Vossische Zeitung«, bo nemški odgovor Wiisonu predložen se zveznemu svetu, predno bo odposlan. Zvezni svet bo imel v to svrho danes popoldne sejo. Odgovor nemške vlade na Wiisonovo noto bo glasom večernih listov odposlan še danes in tudi objavljen. »Berliner Tagbiatt« poroča o vsebini odgovora nemške vlade, da bo c dgovor jako naprvtijiv. Upa se, da doseže izmenjava misli med nemško vlado i t predsednikom Wilsonom trajen mir za ves svet.
BEROLIN, 11. (Kor.) VVolfiov urad1 po-
roča: Ameriška nota je prispela sedaj semkaj v uradnem besedilu.
Govor lorda Greya.
LONDON, 11. (Kor.) Lord Grey je imel v West-minsiru govor, v katerem je podpiral Wilsonovo politiko slede ustvaritve zveznozvestih narodov. Izjavil je, da se mora za vsako ceno preprečiti, da bi bili vojaški vlastodržci Nemčije še vedno mero-čajrii. Wilsonov odgovor je zato po mnenju govornika odločen in pameten. Govornik odklanja načrt, da bi postala zveza narodov zveza zaveznikov, ( da se vzdrži nadvlada kake posebne skupine narodov in je naglašal, da ne smemo iskati nobenega povoda, da izključimo Nemčijo iz zveze narodov Iz kakega drugega vzroka, kakor da mora vsaka zvezi pripadajoča vlada predstavljati svoboden narod, ki hoče izvesti cilje zveze.
VELIKO POSVETOVANJE V PARIZU.
LONDON, 11. (Kor.) Lloyd George, Bonar Lav, lord Roberts, lord Cecil, general Watson in načelnik generalnega štaba so se vrnili danes iz Francije, kjer so se posvetovali s Clemenceaujem, Or-landom, Piclionom, Sonnlnom in mornariškimi in vojaškimi izvedenci zaveznikov.
Glasovi o Wiisonovein odgovora.
ŽENEVA, 10. (Kor.) Vsi francoski listi razpravljajo vprašanje premirja. Zdi se, da slede navodilom iz Washingtona, ker zahtevajo, za sprejem premirja poprejšnjo izpraznitev vsega zasedenega ozemlja.
CHIASSO, 10. (Kor.) Agenzia Štefani razširja sledeče poroči!o:-Prvi odgovor amćriške vlade je tak, kakor ga ie pričakoval duh vse entente. Izrazi. s katerimi odgovarja ameriška nota Nemčiji In njenim zaveznikom, so jasen dokaz stremljenja po pravičnem in trajnem miru. Sedaj je na osrednjih vladah, da dokažete z dejanji, da ju je pri predložitvi predloga za premirje vodila ona dobra vera, od katere je po Wilscnovem mnenju odvisna možnost nadaljevanja pogajanj. Med tem ie treba vztrajati pri smereh, ki jih zasleduje entenia, da se dokaže nov zgled čudovitega moraličnega odpora, ki ga je pokazala Italija v najtežjih in najbolj kočljivih trenotkih. Vlada se zaveda svojih dolžnosti in postopa v popolnem sporazumu s svojimi zavezniki, svesta si, da izraža s tem soglasno voljo naroda.
STOCKHOLM, 10. (Kor.) »Svenska Dagbladet« imenuje Wilsonove pogoje pristranske, ker ne zahteva, da tudi ententa izprazni nemške kolonije. List smatra postavitev za Nemčijo nesprejemljivih pogojev kot jako nemodro postopanje.
PofcsU zfcomico.
DUNAJ, 11. (Izv.) Kakor smo izvedeli, so bili razven že včeraj omenjenih poslancev poklicani k cesarju še sledeči poslanci Klofač, Habermann, dr. L6wenstein, dr. Lodgmann, dr. Steimvender in Wolf. Vsi k cesarju poklicani poslanci se odpeljejo jutri, ob 8'30 dopoldne, s posebnim vlakom v Baden, kjer bodo sprejeti od cesarja in bodo tudi njegovi gosti. #
Lvov, 11. (Izv.) Poslanca Glombinski m grof Skarbek sta izjavila, da Poljaki kljub proglasitvi neodvisnosti Poljske ne bodo zapustili avstrijskega državnega zbora, ker hočejo v zaščiti Poljakov v Galiciji vztrajati do konca. • :
DUNAJ, 11. (Kor.) Zbornica je nadaljevala danes razpravo o nujnih vprašanjih.
Pasi. M-chejda je protestiral proti temu, da se dela na predstojećem nemškem foikstacja v Opavi propaganda za ustanovitev province Nemška-Šlezija. Naravnost smešno je, -da Nemci poživljajo Poljake, i. a j sodelujejo pri tem. Govornik se je pritoževal nato radi zapostavljanja poljskega in češkega prebivalstva v b'oziji.
PosL WUyk je izjavil, da se bodo Ukrajinci kljub temu. da jih Wilson ne t menja v svojem govoru, obrnili na splošno mirovno* konferenco. Zahtevajo, da Poljaki takoj izpraznijo ukrajinska ozemlja Poljske. Govornik se je pritoževal nato nad .postopanjem z Ukrajinci na Ogrskem. — Ukrajinci ne morejo več prenašati tega gospodstva Mažarov.
Posl dr. Gasser je navajal pritožbe Italijanov in razpravljal nato o obravnavi proti pomorščakom v Kotoru. Zahteval je i ozirom na pomanjkanje zagovornikov v Kotoru delegiranje kakega drugega sodišča. Italijani pričakujejo bodočnost italijanskih ozemelj, ki tvorijo deie ,e države od bodočega mirovnega kongresa v smislu načel, ki moralo biti merodajna za ust v ar Rev trajnega miru.
Odgovarjale na vprašanje posl. dr. Lot?f<manna in tovarišev glede službenega nameščanja rezervistov;in crnovojni-kov ie izjavil brambni minister pl. U^app, da so vojaški osrednji uradi dosedaj blagohotno upoštevali vsako prošnjo vpoKli-cancev za nastavitev v civilnem bivališču. Erako se bo postopalo tudi vnaprej.
Odgovariaje na vprašanje posl. Resia in tovarišev je izjavil brambni minister, da ie bila odpustitev letnikom 1S67, 68 in 09 pripadajočih oseb za vojni čas ustanovljenih prostovoljnih formacij, v kolikor ni*o sami zaorosili za nadaljno vojaško službovanje, določena istočasno z odpustitvijo ostaiih brambniii obvezancev teh letnikov in da so bili v odredbe glede odpustitve .imenovanih letnikov všteti pripadniki prostovoljnih formacij.
Posl. dr. Schacherl je protestiral proti izvajanjem domobranskega ministra, ki da naj bi bil rajši odgovarjal na mnogoštevilne interpelacije o zlostavljaifju vojaštva iin dogpć-kih v vojniških_ bolnišni-
cah, ter je nato ob neprestanih medklicih socijalnih demokratov pripovedoval o dejanjih stotnika Wol!ganga. Poudarjal je, kakšno protislovje je med razsodbo graške g a vojniškega sodišča v tej stvari in razsodbami v Kotoru zaradi takoimeno-vanega upora. Odločno je zahteval obu-stavitev procesa.
Posl. dr. Bugatto je ugotavljal, da so Romuni in Italijani edini, ki niso odpovedali državi. Govornik si ne more misliti, da bi tse mogla razdreti zveza avstrijskih narodov, da bi se namesto nje ustanovila cela vrsta majhnih, med seboj se spopa-dajočih držav. Italijani v Avstriji, posebno pristaši njegove skupine (Faiduttijevci) smatrajo, da je Wilsonov program izvedljiv, ne da bi se komu kršile pravice. — Italijansko prebivalstvo bo vedno imelo dolžnost in nalogo, da dobro izhaja s sosedi. Celo če -se tudi kolikor mogoče natančno popravijo meje, bodo vendar manjšine, ki morajo v siožnosti živeti z drugimi narodi in za k;..ere bo obstojala potreba, da bodo kolikor mogoče krepko branile varstvo svojih pravic. Doslej so se mogle zanašati na to, da so njihove manjšinske pravice imele v okviru naše države podobne manjšinske pravice pri drugih narodih. Če se stvar izpremeni iako, da se nam ne bo braniti proti več manjšinam, temveč da dobimo enotno državo, potem bo za nas največja potreba, da se nam za-2Cleve manjšinske pravice, ki jih zahtevamo. Če je -doslej obstojalo državnopravno varstvo, se mora v bodočnosti za vse slučaje zagotoviti narodnopravno, mednarodno varstvo manjšin. Italijani morejo mirno pričakovati bodočih pogajanj, ker I je dovolj gradiva za varstvo italijanskega j prebivalstva v Avstriji. Ob Adriji naseljeni Italijani imajo predvsem opravka z eno jugoslovansko državo, ki se, kakor se zdi, ustvarja. Le-ta pa jim nudi zelo malo,
Posl. Kraft je Izjavil, da se ne more odreči stare Avstrije. Zahteval je pravico samoodločbe tudi za Nemce, zvezno-r ravno priključitev k Nemčiji, personalno unijo z Ogrsko, in izjavil, da jo večina Trcntincev za Avstrijo.
Zbornica je nato razpravljala o nujnem vprašanju posL Degasperija o vojaškem .procesu proti Italijanom v Inomostu. Poudarjal je, da Trentinci čpričakujejo Od -sklepa miru priznanja narodnega načela in dejanske uporabe načela za Italijane, ki žive v Avstriji. Avstrijska vlada, ki je pritrdila 14 Wilsonovim točkam, pač mora tudi sama priznavati to načelo. V slučaju ljudskega glasovanja bi pretežna-večina italijanskega prebivalstva odobrila to stališče. _
Domobranski minister von Czapp je izjavil, da je posvečal posebno pozornost inomoškemu procesu in odredil, da se mu predlože preiskavni spisi. Obenem bo predlagal, da se ta kazenska stvar odkaže dunajskemu vojaškemu poveljniku.
Naio se je seja zaključila. Prihodnja seja 22. t. in.	__ .
ZASTOPNIKI VSEH NARODNOSTI POZVANI K CESARJU.
DUNAJ, 11. (Kot.) Glasom jutranjih li-etov so bili cd 21. do 24. oktobra pozvani k cesarju zastopniki vseh v zbornici zastopanih narodnosti, da izrazijo svoja mnenja glede reŠiftflfc visečih političnih vprašanj,
KONCENTRACIJSKI KABINET NA OGRSKEM.
DUNAJ, 11. (Kor.) Po poročilih obstojajo znamenja za ministrsko krizo na Ogrskem. Ogrski ministrski predsednik dr. \Vekerle. ki je bil včeraj z drugimi odličnimi ogrskimi politik: pri cesarju, da je po svoji avdijenci izjavil, da je podal demisijo. V ospredju diskusije je ustanovitev koncentracijskega kabineta.
BUDIMPEŠTA, 11. (Kor.) Nekateri listi £<o priobčili vest, da je ministrski predsednik dr. Wekerle odstopil in da je vladar sprejel njegov odstop. Kakor je izvedel »Magy.ar Tudosito« z merodajne strani, je to poročilo neresnično.
mim mm on mm
AVSTRIJSKO.
DUNAJ, 11. (Kor.) Urndno se Javlja:
Italijansko kolišče. — Na gorskih frcntaii na več krajih boji varnostnih in poizvedovalnih oddelkov.
Balkansko bojišče. Prehod preko Skumbija le bil italijanski konjenici zabranjen tudi včeraj. Naše čete so izpraznile Prizren in Prištino. Na višinah severno Leskovca so nemški bataljoni v boju s Srbi. Za armadno fronto na več krajih boji s četašL
Zapadno bojišče. — Naši polki pri Verduna so prestali tudi včeraj uspešne obrambne boje.
Načelnik seneralnsga šiaba.
NEMŠKO.
BEROLIN. 11. (Kor.) Veliki glavni stan javlja:
Zapadno bojišče. — Jugozapadno Douaia je prešel sovražnik v napad preti odseku Trinqu!ga. Kanadski polk!, ki so poizkušali prodreli preko S2l!!ya, so bili odbiti s težkimi izgubami.
Na bojni ironti vzhodno Camtc^ija sn St. O u en ti na so se Izjalovili močni napadi sovražnika na nase nove postojanke in čete, nahajajoče se v spre&ijem ozemlju. Sovražnik je stal zvečer približno v črti Naves—St. Faast—višine zapadno Soies-mesa in Le Chatesua. zapadno črte Seu-plet—Vaux au Vigny—Aisoiivilie in na zapadnem bregu OiSe med Orignycm in La Ferom. .
Delni napadi nasprotnika pri Berry au Bacu, ob Aisni, ob Stiippesu in ob Arnesu so bili odbiti. Med St. Etiennom in Aisno smo umaknili, nemoteno od sovražnika, lastne čete v nove črte na obeh straneh Grandpreja kt na severni breg Airesa. Na zapadnem bregu Moze je izvršil sovražnik vnovič močne brezuspešne napade na obeh straneh ceste Charpentry—Roma-gnes.
Na vzhodnem bregu Moze so napadli Amerikanci tekom dneva med Sivryjem in gozdom tfaumontom z močnimi silami. Po-hudem boju so bili odbiti vsj napadi. Prfiem se je posebno odlikoval avstro-ogrski polk št 5.
Jugovzhodno bojišče. — Na jugovzhodno bojišče novo došle čete so južno Niša v bojni dotiki s Srbi in Francozi.
Meseca septembra smo uničili na zapadni fronti 773 sovražnih letal in 95 pri-veznih balonov. Od teh jih je 450 v naši posesti. Kljub veliki premoči sovražnika smo izgub!!! v bofu !e !07 letal !n 103 pri-vezne baione.
BEROLIN, II. zvečer. (Wolff.) Pred našimi novimi postojankami vzhodno Cambralja in St Ouentlna ter na obeh bregovih Moze so se izjalovili sovražni napadi. Severovzhodno Cambraifa so se
razvili novi boji.
Prvi ceueralni kvartirmoister pl Ludendorfi
SOVRAŽNA URADNA POROČILA.
Francosko uradno poročilo.
9. okt zvečer: Srditi, že več dnt izvrševani napadi francoskih in angleških bojnih sil severno in južno St. Quentina so prisilili Ncmce k splošnemu umiku v tem ozemlju. Danes so čete naše prve armade nadaljevale zasledovanje sovražnih zadnjih oddelkov med Sommo in Oiso fn premagale vse krajevne ovire. Vzhodno proge St. Quentin - Le Chateau držimo Etaves in vas Beaucrci*. Dalje južno smo prodrli preko Fonsornma in dosegli Fon-taine Notredame in Marcy na severnem bregu Oise. Naš napredek znaša približno 8 km. Ujeli smo dosedaj 2000 mož in uplenili več topov in mnogo strojnic. Severno Ornesa smo odbili močne protinapade In napredovali proti Jauroyu. V dolini Aisne smo zasedli planoto Mont Cheutin in več vasi.
Balkansko bojišče, 8. okt.: Srbske in irancoske čete so nadaljevale preganjanje v južni Srbiji premaganih nemško-avstrijskih bojnih sil z^veliko energijo. Dne 8. t. m. so zasedli Srbi Lesfcovac in ujeli 50C mož. Francoske čete prodirajo proti Mi-trovici in so ujele tekom bojev v tem ozemlju okoli 10Q mož in uplenile 27 topov, med njimi 11 težkih v dobrem stanju. Zavezniške čete, ld prodirajo proti Prizremu, so pognale sovražne oddelke v beg. V Albaniji smo nadaljevali prodiranje proti Elbasanu.
Angleško uradno poročilo.
9. okt. zvečer: Med St Quentinom in Cambrai-jem smo prizadejali sovražnika težek poraz in «jeli
nad 10.000 mež in uplenili ICO—2C0 topov. Nič manj kakor 23 nemških divizij je bilo na tej fronti v boju in so vse močno trpele. Rezultat te bitke je, da so zamogle naše čete še danes na vsej fronti med Sommo in Senseejem prodirati dalje. Čete napredujejo z vso naglico, loveč spotoma nemške zadnje oddelke. Ves Cambrai ie v naših rokah. Od 2. avgusta daije ste angleška prva in četrta armada zavzeli vse skrbno zgrajena črte globokega bram-bnega sistema, ki obsega vso Hindenburgovo postojanko na fronti 34 milj, od St. Quentina do Ara-sa. Naše čete so prodrle v tem ozemlju 30—40 milj globoko in operirajo sedaj onstran Hinden-burgeve postojanke. Tekom teh opcracij in od imenovanega dne dalje smo prizr.dejali sovražniku težke izgube na mrtvih in ranjenih in ujel: nad 110.000 mož in uplenili 1200 tepov. Danes popoldne se prodiranje nadaljuje. Dosegli smo splošno črto Bohain—Busigny—Caudry—Ceuriot Ameriško uradno poročilo.
9. okt.: Vzhodno Moze so obdržale nase čete svoje osvojitve kljub srditim in številnim^ protinapadom in prodirale dalje proti Sivryu tn gozdu Chaumeju. Zapadno Moze so vdrle v glavno sovražno oporno črto med Cumetom in Romagnc-som. V Argonih smo zasedli važno višino južno Marcqua in se združili s Francozi pri biatlonu. Ujeli smo nad 2000 mož.
NOVA NEMCUA. , Skllcrnjc rajhstaga. — Nadaijce izpreniembe.
BERLIN, (Kor.) Prihodnja seja rajhstaga se bo vršila v sredo, 16. t. m. popoldne.
BERLIN, 11. (Kor.) Ker je državni podtajnik Ra-dowitz odstopil kot načelnik državna pisarne, bo na prošnjo državnega kancelarja prevzel to mesto državni podtajnik VVahnschaffe.
BERLIN. 11. (Kor.) *Norddeutsche Allgemeine Zeitungi piše: Kakor smo izvedeli iz parlamentarnih krogov, bo posl. Gesberth imenovan za državnega podtajnika v državnem delavskem uradu.
Zborovanje rusinskih poslancev.
DUNAJ, 11. (Kor.) Vse zborniško zastopstvo Rusinov v Avstriji je imelo včeraj posvetovanje, ki sta se ga udeležila tudi metropolit grof Szepticki in minister dr. Hcrbacze\vski. Predsednik rusin-skega zborniškega zastopstva, posl. Petrusze\vicz je otvoril zborovanje s kratkim nagovorom, nakar je podal dr. Evgen Le\vickyj politično poročilo, o katerem se je razvila živahna razprava Vsi govorniki so soglasno naglašali, da je rusinski narod po več stoletjih zatiranja vstal v tej svetovni vojni kot svoboden narod In da bo v svobodni Zvezi narodov bodoče Evrope zavzemal svoje mesto kot mosočen kulturni faktor na evropskem vzhodu. Končno je bilo soglasno sklenjeno, da se za 19. t' Tn. skličeio vsi zaupniki iz vseh rusinskih ozemelj mcnafhije v Lvov. Na tej narodni skupščini se bo oživotvori! rusinski Narodni svet, ki bo vodil Izvrševanje samoodločevalnc pravice narodov v tem ozemlju.

i
t:1®
Finska kraljevska k omeđila.
BUDIMPEŠTA, 1!. (Izv.) »Az Est« poroča iz StockhoJma: Pri volitvi kralja je manjkalo mnogo poslancev. Upa se, da izvoljeni kralj ne bo sprejel izvolitve.
BERLIN, 11. (Izv.) »Vorwarts« in vladni krogi poživljajo Friderika Karla Hescnskega, naj ne sprejme izvolitve za kralja Fincev.
Venlzclos odpotoval v zapadno Evropo.
CHIASSO, II. (Kor.) Glasom italijanskih listov je Venizelos v spremstvu iinančnega ministra odpotoval v zapadno Evropo.
Novi načelnik bolgarskega generalnega štaba.
SOFIJA, 11. (Kor.) Poveljnik druge armade, general Lukov, ie bil imenovan za načelnika generalnega štaba.
Ns peli o Canosso pred idsjaisil.
V Nemčijo prihaja — streznenje. Spoznavajo mar sika ter pogreško, ki jo je napravila nemška državna politika v tej vojni. Zlasti v odnošajih napram Ameriki. Wilsona so ali srdito napadali, ali pa ga ■smešili kot fantasta, ali popolnega ignoranta glede razmer v Evropi. Zasmehovali so njegov demokratizem in njegove ideje. Njegov pacifizem so oznaeali za hinavstvo, njegove ideje kot sanjarije nezrelega človeka. Vstop Amerike v vojno so proglašali kot brezpomemben dogodek v militaričnenu pogledu. Izključali so možnost, -da bi mogla Amerika poslati v Evropo vojno silo, ki bi mogla vplivati Jia potek dogodkov na bojiščih. Podcenjevali so pomen sodelovanja Zedinjenih držav v tej vojni. Tudi o nekem avstrijskem, še sedaj aktivnem državniku je znano, da je izjavil še pred par meseci: Će bomo čakali na Ameriko, bomo morali vojevati še deset let!
Sedaj pa govore dej&tva in dogodki, kako kruto so se varali v Nemčiji in kako usodno so grešili s tem, da so tako podcenjevali militarično pomoč Amerike en-tenti. Pred vsem pa, da so tako krivo in omalovaževalno -sodili o Wilsonu in njegovih velikih idejah. Kako uničevalna obsodba svoječasnih strupenih napadov na tega velikana — idej je v dejstvu, da te ideje tslave sedaj triumf, sijajno zmago, ko jim pritrja vos svet in jih sprejemlje tudi — Nemčija kot ^rešiteljice človeštva iz strašnega trpljenja in kot napovedovalke bodočega trajnega miru med državami in narodi. Se je sicer v Nemčiji razpaljenih clav, ki hočoio. da bi se nemški narod še
nadalje upiral veiikeinu valu, povzročenemu po idejah Wilsonovih — kar bi po-menjalo, da se hoče nemški narod, on edini, postaviti v nasprolstvo z vsem ostalim svetom; ali, kar je treznega, razboritoga, priznava sedaj, da je predsednik Zedinjenih držav veličina, kakršnih ie malo porodila sedanja doba. Priznavajo, obžalujejo storjene pogreške in dajejo zadoščenje.
Tako piše n. pr. ugledni »Berliner Ta-Se&iatt« med drugim: »VVihcn je bil od nekdaj pacifist. Zastopai je nazore, ki so jih še nedavno, v času zašlo;:-iene neum-losti v Nemčiji, smatrali za ui'jpijc in se več: kot velezdajstvo. Drugo svojo izvolitev ima Wihon zahvaliti svojim mislim o miru. Mnogo umetnega razpoloženja je b:io ustvarjenega v Nemčiji proti njemu. Kasneja doba dokaže, da-li je bil neni< ki narod v svojih odnošajih do Amerike vsikdar dobro svetovan. Eno pa je vseka-ko gotovo: Ako se danes obračamo do Wil'=cnat obsojamo politiko onih mož, ki so začetkom !eia 1917 smr.traii kot veliko" modrost, da so ga izključali kot vfrlca za mir! Vprašamo, zgražajoč se: koliko beue in nevolje bi nam bilo prihranilo mirnejše in nestr^stveno presc-Ianle v političnih stvareh?«
Čast in priznanje nemškemu listu, ki ima toliko moralične čednosti, da tako odkrito govori: grešiti smo — mnogo grešili! Taki listi, ki v tej težki uri z živo besedo poživljajo po treznem ocenjevanju lastne in moči na drugi strani, ki poživljajo nemški narod, naj v tej fazi svetovnega konflikta začne računati tudi z drugimi potencami, materialnimi in idejnimi, ki ga isvare k ^pravemu spoznanju v tem preusodneni času, ko se ima.odločiti, aH naj pride mir v svet, ali pa naj človeštvo Še nadalje prenaša neizmerno gorje pre-krvave vojne: taki listi služijo najvišjim vrednotam človeštva, a še posebno tudi svojega lastnega naroda!
Ali, dejstvo, da se trezna in razborita nemška javnost podaja na pot v Canosso pred veliko človečansko idejo, pred idejo miru in nove uredbe odnošajev med narodi na podlagi medsebojnega spoštovanja in cenjenja — to dejstvo je velevažro posebno še za avstrijske narode. Že Bis-marek je označil svojedobno tedaj vse-možne nemške, liberalce kot ljudi, ki ne store ničesar prav in o pravem času! — Potrdil je s tem sicer že splošno znano resnico, da so Nemci slabi politiki. To pa ravno radi njihove nečednosti, ki jih zavaja, da precenjujejo sebe in podcenjujejo druge. Nimajo merila, da bi prav cenili svojo moč in ono drugih. V tej nečednosti je glavni vir zastrupljenosti razmer v naši državi — neprestanih narodnih bojev; posebno pa so naši Nemci pokazali to nečednost v času te vojne. V najnepriiner-nejem času so prihajali s .svojimi do blaznosti nezmernimi zahtevami, da-si bi bili morali vedeli, da poženejo s tem druge narode v obupen odpor, ki ne bo poznal nobenih ozirov, razun onih — do sebe! A kam so dovedli sami sebe? Plakajo in ja-dikujejo sedaj kot Jeremije na razvalinah Jeruzalema. Tudi naši Nemci se bodo morali spokoriti in se podati na pot v Canosso pred veliko zahtevo: pravico do enakopravnega življenja imajo vsj — veliki in mali!
aisie politične ¥estl.
Jugoslovanska frenia — sklenjena! Pred nekoliko dnevi je prineslo glasilo hrvat-sko-srbske koalicije »Hrvatska Riječ« članek, ki je izzval v vseh jugoslovanskih krogih največje zadoščenje. Tendenca je bila izražena že v naslovu: »Novi položaj — novi poklic«. Članek je naglašal. da je prišel sedaj moment, ko mora narod nastopiti brez vsake rezerve ter se s polno močjo zavzeri za uresničenje ideala osvo-bojenja in zedln^cnja, za popolno rešonje svojega narodnega vprašanja! V tem momentu tudi mi — je rekla »Riječ« — ne smemo biti pasivni. »Mi doslej zapostavljani, ponižani in žaljeni, moramo združiti svoja srca, zbrati svojo moč ter si prizadevati, da povodom reševanja našega narodnega problema zmaga stališče, ki izraža nedvomno in nepotvorjeno vcijo našega naroda s tremi imeni in s težnjo po isti bodočnosti, ter da se narodni problem reši v svoji popolnosti in celoti in ne.pnr-. cijelno, primerno tujim interesom.« — S tem člankom je »Hrvatska Rieč« prnesla blagovest, da se hrvatsko-srbska koalicija, največja :n vladajoča stranka, pripravlja, da primerno momentu revidira dosedanjo svojo oportunistično taktiko, ki jej je sledila iz razlogov, ki jim ni bilo odrekati tehtnosti. Z drugo besedo: da se hoče pridružiti narodni falangi in s tem skleniti našo jugoslovansko fronto, in to se je zgodilo. V četrtek je imela hrvatsko-srbska koalicija v Zagrebu veliko posvetovanje o v vnanjem in notranjem položaju in izdani kemunike javlja, da se jo odločila za vsicp v »Narodni Svet«!! Kar, pomenja, da se hrvatsko-srbska koalicija pridruži bojevnikom za dosego nase narodne svobode, našega zjedinjenja. In kdo bo mogel kaj proti složnemu, svojega velikega cilja sveitnemu si narodu! Dnevi velikih odločitev naj najdejo naš narod združen v enem taboru! Volja združenega naroda bo zmagovita proti vsem eventu-velnim eksperimentom, armaturam, komi-sarijatem in kakor se ž-e imenujejo vsa ta orožja iz arzenala naših nasprotnikov.
Slran !!.
„EDINOST * it 278
V Trstu, dne 12. oktobra 19l8 "
Danes iinemo Jugoslovani iz po!:ie duše verovati v svojo bodočnost
Kaj pouieiiis to? Osježka lista -.Narodna i/brana« in »Jug« sta sporočila to dni, da v Sremn popisujejo vse tiste, ki so bili na začetku vojne internirani aii zaprti. R_.'c;m lista nista povedala, kdo vrši ta popis Iv. o-j k---ga je pooblaščen, ali narod jc vznemirjen ter se je obrnit <lo bana in svojiii poslancev, noj poizvedo razlog za te čudne odredbe, po kateri!', se zdi, da že pripravljajo nova preganjanja. AH je možno. da sc ?e vedno, pa tudi sedaj, ko se sprejemajo VVilsonova demokratska načete, misli na nasilja, kakršna so se počenjala začetkom vojne in ki so našemi: narodu ostala tako živo v spominu?! Kakor da hočejo oblasti — ako se to dela po njih nalogu — hočejo preprečiti pristop k mirovnim pogajanjem, ko popisujejo ljudi in ustvarjajo iz svojHi državljanov — talce! Proti tistim, ki se počenjajo sedaj zanimati za take posle, bi se morale ukrenit; najenergičneje odredbe, ki pa ne izpre-mene fronte.
Kongres zatiranih m rodov. V Parizu se bo vršil 15. t. m. kongres >narodov osrednje Evroper ki so zavezniki entente«, kot nadaljevanje kongresa zatiranih narodov, ki se jc vršil aprila meseca letošnjega leta
v	R mu. »Petit Journal« piše o tem: »Iz-prememba imena pomenja napredek zad-hi.h Pestili mesecev. Vsi »Narodni odbori. ki pridejo na kongres, so priznani za
vi	lujočc sc vlasti. Ore za to. kako se zgradi osrednja Evropa na temelju narodne misli in kako urede skupne politične koristi osvobojenih narodov in se potrdi sporazum med entento in svobodnimi narodnimi državami, katere prevzamejo nasledi: vo Avstrije.
»Be-Hner Tageblatt« piše o militarizmu: »Militarizem«, ki nemškemu narodu gotovo ni prinesel nikakega blagoslova, je odstranjen ali mora biti odstranjen, v kolikor Se ni. S tem pa. da kličejo zopet »militarizem* za bodoče dneve kot zvezdo-voJuico (namreč »Kolnische Zeitung« in grof Keventlov/), vzbujajo v inozemstvu napačen vtis da je demokratizacija, notranja preobnova, v resnioi le fasada, kulisa, katere bodo jutri zopet stopili na dan pravi mogočnik', zdravi in podobni mo?o-vo.ii, kakor nekdaj. Vzbujajo vtis. da treba zooet odstraniti sedanjo »slabotno«' demokratično vlado in parlamentarni sistem in vzpostaviti zopet »miiitaristiene« principe moči. Na ta način mora biti gospod \Vilson mnenja, da je treba podvojiti »garancije«, ki jih želi, ali pa da jc bolje počakati; kako «se bo razvil notranji pologa i v Ne meji. Kior napoveduje povratek v militarizma«, poJaja šovenističnim elementom, sovražnikom *am zunaj, orožje v reke. in razširja, prevarjen po svojih žeijah, napačno mnenje; kajii domnevati je pač. da jc potekhi »ura militarizma*.
Ivsnina mm® u Trste
Danes, 12. t. m., ob po! osmih zvečer.
Hi ama v treh tlojimjik- S« cl Petar Petrović. v »I M. SkrbitiSvIi TmIčot M. &rbiL-u«k.
OSEBE:
Ilija Vuji.i......g. M. Skrbin?ek
Jeiic.*, nj. hčerka Iz prvega
znkona ... .	H Mezgečeva
Mnrta Vtijin, n|. tru^a
žena.......g.a Silova
Vasi-ij S* ar k1, nj. S:n iz
prvvi a lokona ; . g. !. Mariln*-vlć Rada S a iič, nj. Sena . gj Fif'ia-Skrtini-Jl)
Vojak........g. Bukovnik.
Gori se v jugoslovanski v^st. ^
CENC:
Scdežll—5 vrste so po K 4'£0; 6—10 visfe po 3\c.o in II—15 po K 2*30, Galerijski seueži po K 2*50, stojišča v pritličju po K- 1'50, na galeriji po K 1*—, dijaki in vojaki do narednika po 70 vin. Dijaki se morajo izkazati s Šolsko legitimacijo, eni pa ki rinilo teh debe legitimacije pri blagajni.
Četrtek, 17. t. m. „Mati", „Ma*ka satana"
in .Medved". — Popravljajo sebu-ka „Mi-Jijon* in drama „Kralj »a Betajnovi*4.
r. r/^tr&^eilsfte stvaii
NASOLJENA TUNINA.
O J U^ncs. sobote. 12 t n*. dalje sc bo prodajala v r.bji tržnic« nasoljena tunina po 16 K kilogram hrez izkaznicc-
• • •
Cokli? z lesenimi podp'atl.
Pri tvrdkah FassePCuI. sv. Aniona), »calzoleria V:tn':cse« (Stara mitnica 12), v Delavskih zadrugah in v Me££anski zadrugi se je dalo v razprodajo nekaj cokeli z lesenimi podplati po ljudskih cenah. Te cokljc se morejo od danes naprej dobiva!: brez -zkazr ce.
S VOStt.
Proslava jubiteia državnega poslanca dr. Rvbara se mora, žal. vsiod obolenji gospoda poslanca preložiti na poznejši čas, kateri se pravočasno objavi.
Bolezen drž. po-lcnca dr. Rybara je. kakor se nam zagotavlja, po sreči le lahna, in je upati z vso gotovostjo, da gospod poslanec v najkrajšem času popolnoma okreva, gotovo v največjo radost vseh svojih častilcev, da, vsega našega naroda. Praznovanje tridesetletnice njegovega javnega delovanja se je preložilo na poznejši čas le zato, da ne bi se njegovo zdravje takoj po okrevanju izpostavljalo morebitni novi nevarnosti, čemur se hočemo izogniti na vsak način. Gospodu poslancu želimo najiskreneje, da bi ga čim prej popolnoma čilega in zdravega videli mr 1 nami, med naSIm narodom!
Umrl je včeraj v A*2gda!enski bc'nisn'ci don Jo-flp Zaiictti, glavni urednik lista »L.* Eco del UtoraJe«, član-ustanovnik »Mednarodne zvezs tržaških
in primorskih časnik-rjeve. Bfl le dober iovariš, katerega ohrani vsa tržaška časnikarska družina v nr.Jblažjem spominu, In 5e tembolj, ker Je bil on! prvi, ki ga je iztrgala smrt Iz njen£~srede. Mir in pokoj njemu, tovarišem pri listu, za katerega Je delovai z vso vnemo. ->a naše if.krcno sožalje!
Skrf ja proaiet ca ji»žn1 železni;!. Zaradi vedno huje razsajajoče španske beJezni med nslu5ben-5 i vam južne železnice so za 11., 12. in 13. t. m. ustavljeni naslednji vlaki: brzovlak št. 2 in 1 ter osebna vlaka št. 32 in 35.
Narodni davek. Gospod ravnatelj hau Hribar ie vposla! »Narodnemu svetu« kot narodni davek r nese k 1000 K ter spremil svoj prispevek s sledečim dopisom: »Narodni svet je najvišja naša in-šlanca. Ako naf se držim ideolcgije. katere smo se privadili tekem sedanje vojne, nazva! bi ga naše vojno ministrstvo. Saj ima voditi borbe našega nareda za njegova prava, za svobodo, samostalnost in neodvisnost! Ta skrb megoča je !e. ako * Narodni svet« razpolaga z onim, kar ie že nekdaj vojskovodja Piccolomini proglasil za glavno možnost vojskovati sc — Dcaar le to, denar ia ZGpet denar! Kje naj ga »Naredni svet« vzame? Vojnih posojIJ ne more razpisovati, davkov ne sme pobirati. Naj mu torej narod posoja sam od sebe; aaj mit plačuje davke prostovoljno«.	,
Hrvat Iz Dalmacije pri VVHsonn. Usti so pisali te dni po praški »Tasresposti*; Wi!«onov na:intira-neji svetovalec ie zdravnik Biankini. brat držav-nesEa poslanca Biankinija. Njegovemu svetu Je pripisati ljubav predsednika za slovanska prebivalstva Avstrije. — Zadrški »Narodni List« pripominja: To vest jc graSka »Tagcspost^ gotovo do-biia od ministrstva za vnanje stvari, kajti, odkar je izbruhnila vojna z Ameriko, ni ni-kdo nas mosel dobiti niti vrstice od dra. Biankinija. pa naj jc še tako želel in si prizadeval.
Sestanek zaupnikov državnih uslužbencev, ki je bil napovedan za danes, v soboto, zvečer v dvorani Tartinijcvesa kon ser vat orila, se ne bo vršil, ker ga jc oblast prepovedala iz zdravstvenih czi-rov.
Pripravlja!! so nam grob! Vojak na dopustu nam piše: Ce čitaš danes nemške listo v Avstriji, posebno tipa gruške »Tagespcšte«, te mora razlika naravnost frapirati: kako so pisali 5e nedolgo temu, in kako pišejo danes. Nedavno še deroči lev:, ki bi boteli požreti vse, kar sc Jim postavlja na pot, danes pa jasnjeta, ki iim volk hoče kal ti vodo. Nič drugega, prav nič da ne zahtevajo, ra-sun da bodo mogli varno živeti svoje življenje; nikomur nočejo nič vzeti in zahtevajo le, da bo nJim zagotovljena narodna last. Nedavno še so pošiljali v svet bojne fanfare narodnih zavojevalcev, danes sviralo krotke melodije - .. strahu za svojo bodočnost Zato Jim svet 'ne more verjeti, da jc prišlo v nje pošteno Izpoznanjc a!i da se le vzbudil v njih Čut pravičnosti. Lc ped težo dogodkov upcfribljcjo hrbet. Dovolj glasno so kričali in kazaii z dejanji, kafco usedo bi hoteli pripraviti nam Slovencem. Kričali na ulici, kričali v uradih, kričali tudi po šolali. Da, pri nas v Trstu so bili ravno profesorji in učitelji naivr.etejši In najdrzneJI glasniki velikih nemških ciljev — najdrzneji. ker so bili tudi v šeli propagator ji nemške politike. V spomin mi prihaja dogodek iz časov, ko sem sedel v klopeh prvega gimnazijskega razreda. Med učitelji smo imeli tudi profesorja Starka Na nekem predavanju, kjer je omenjal raznih narodov v Avstriji, je o Slovencih posebno naglašal, da Jim ie esojena narodna smrt. da le to narod, ki Izumira! Danes sem na fronti in od tedaj je minulo nekaj let. Ali ves ta čas je vsa nemška politika stremela za tem ciljem: Slovenci morajo izginiti,
da ne bodo zapirali poti <io Adrije, na Vzhod!-----
No, dobri genij jc cliranil slovenski narod pri živ-Ijcuju — nismo izginili, nismo padli v grob, ki so nam ga pripravljali Starki in vodje nemške politike. Mnogo Je sicer pretrpel naš nared v tem času: kfivic, poniževanja, zatiranja; ali Še živi — zdrav, čil, politično dozorel in zavedajoč se svojih ciljev. Danes morajo isti nemški politiki računati žnjim, zanima se zanj vnanji svet ter mu prisoja pravico do slovenskega življenja. Izkopani grob se zapira zopet, ne da bi bil pogoltnil namerovano mu žrtev .... To zavest nosimo v srcu tudi mi na frenti vziic dejstvu, da nas hočejo hermetično zapirati od snovanja našega naroda. To pravico svojega naroda bomo izlasti mi, ko se povrnemo na drago domačo grude, branili z vso srditostjo. Ne: naše trpljenje, naše žrtve, naša prelita kri, ne smejo dobiti takega plačila, kakršnega bi hoteli našemu narodu dati — Starki. Ravno za nas je bila ta vojna jeklena kopeli, ki je dala našim žilam nove, sveže vroče slovenske krvi. Ne v crob, v življenje hočemo!!
Tako de!a?o — drugi! Poroča se: Kološvcrska trgovinska in obrtna zbornica Je poslala madžarskemu trgovinskemu ministrux vlogo, v kateri se zahteva naslednje: Vse na ogrskem ozemlju sc nahajajoče obrtne oblasti naj so zavezane, da izdajajo obrtne izkaznice in dovoljenja izključno v madžarskem Jeziku. Na ozemlju Ogrske naj se nameščajo samo napisne table z madžarskim l^sedi-lom. vpisanje tvrdek v seznam tvrdek naj se dopisuje samo v madžarskem jeziku. Izjemo naj tvore samo inozemske ter z uvozom in izvozom se ba-veče domače tvrdke. Trgovinski zakon naj se iz-premeni toliko, da naj člani ravnateljstva in nad-iomištva deležnih družb po polovici obstoje od zanesljivih državljanov madžarskega jezika. — Onemogoči naj se narodu sovražno rovanje narodnostnih denarnih zavodov. Končno naj se brezpogojno uveljavi zakon o uporabi krajevnih imen i prt Izdajanju obrtnih izkaznic in dovopenj kakor tudi pri vpisu tvrdek. — Tako na Madžarskem še sedaikkakc bi neki moralo biti v bcdočl Jugoslaviji?!
Panama s!adkoria valovi že tudi do srca Istre, do Pazina Pod gornjim naslovom nam pišejo od povsem zanesljive strani: Dne 16. junija t. L je preiel trgovec z vinom L. Runco dva vagona — 19S31 kg — sladkorja; 20. julija -pa je došel en vaccn njegovemu zetu H. Milotichn. Vse to je bilo pcslano od »Adriatice« v Trstu na ime c. kr.-okraj-nega glavarstva. Zakaj na ta naslov? Dve trgovski tvrdkl ste torej že prejel! toliko sladkorja, kolikor je šele — obljubljeno vsem istrskim vinogradnikom za izdelovanje petijota! Ali ni to vne-bovpijoča krivica? Ali ve za to njegova prevzvi-šenost? Vprašamo: kai se misli ukreniti, da dobi javnost zadoščenje? Priporočamo to zadevo tudi gg. poslancem.
Amerikanske trte Iz državnih trtnlc. Mestni magistrat naznanja, da se vsi podatki glede dobave amerikanskih trt iz državnih trtnic, k! se bodo dobivale prihodnje pomladi, dobe pri magistratom oddelku I (občinska palača, m. nadstr., soba 84), pri Kmetijskih družbah ter okrajnih in vaških načelnikih v gornji okolici ter v Skednju, Sv. Ani,
Farnetu, Sv. Ivanu, Rojanu in Barkovljah. Prošnje se bodo sprejemale do 30. novembra v imenovanem magisiratnem uradu In poleg tega 27. oktobra od 10 do 12 v občinski šeli na Opčinah, 10. novembra ob Istem času v^proseški, 17. novembra ob istem času pa v bazovski šolL
Kam ie Iz&iiulo? Preiel i smo: Od dneva, ko smo dob:!i v Trstu prvo čebulo na trg — kar se Je dogodilo pTed kakimi osmimi dnevi, Je izginilo vse dru^o. 2c več dni ni dobiti drugo kakor Čebulo po K 4'32 kg. par zeljnatih glav po 2 kroni kg in pa nekoliko repe. Vse to pa dobi le oni, ki ima čas, da se postavi v vrste in lepo čaka! Cesto sc čaka zastonj, ker preden prideš na vrsto, že ni več blaga. Branjevcem se ne sme nič reči. One dajo, kar j c njim drago. Ako pa se kdo drzne lepo prosili za komad lepiega blaga — Je gotov, da ne dob! nič in da ga po vrhu Se zasramujejo. Kam so izginila jabolka, kostanj in drugo sadje? Na trgih ga ni In tudi v trgovinah ga ni. vsa.i v ospredju ne! Kromr-rrja ni, sadja ni, zelja zelo malo fn mnogo predrago! Sedaj bi morali biti trgi naloženi vsega. Sa? smo šele v začetku Jeseni! Kdo bi vedel povedati kaj to pomeni? Morda pa Je bolj nn severu boljše? Vsekakor smo m? Triačanl obsojeni...!
Votoo-pomožai »rad poiitlč. društva »Edinosti« ostane radi odsotnosti nradnika za par dni zaprt
Z. J. 2. podružclca HerpeSJc. V nedeljo. 13 t m, se bo vršil ob Vs 3 popoldne v gostilni »Pri postaji« na Herpeljah prijateljski sestanek članov, katerega se udeleži tudi predsednik Z. J. Z., tovariš Zupa-niČ. Člani se vabijo k mnogoštevilni udeležbi.
Mestna zastavljalnica. Danes, v soboto, "se bodo dopcldne prodajale na javni dražbi .razne dragocenosti. zastavljene na razne predidoče številke; popoldne pa razni oedragoccni predmeti, rabljen« .perilo
»k'arent«. Pogrešali sme doslej lista, ki bi pričeski v sedanjega časa mrko resnost nekoliko solne a veselja, zabave in smeha Morda smo bili edini nared na svetu brez šaljivega lista Da se ta vrzLl zamaši, se Jc ustanovil konsorcii, k: izdaja humorfst-". ^ satiričen list »Kurent«. »Kurent« je bil šturi;: Savanom bog veselja, plesa in smeha, v naroi'r.4 ^javljki pa je popotnik, ki ima čudovite gesli Karier hodi po svetu in kjer zaigra na svoje čudovito godalo, pleše vse. staro In mlado, ter ne more prenehati, dokler pojejo njegove gosli Tako r.aj gre tudi naš »Kurent« p svetu, potuje naj po vsej Jugoslaviji kjer biva naš ,narod! Njegove gesli r.aj vzbujajo veselje In od veselja na! plešcio vsi, ki so dobre volje, Imajo pa Kurentove gosli tudi satirično struno in na to struno brenka »Kurent* našim neprijateljem, ki naj plešejo v onemogli jezi. dc-kler ne omagajo. Posrečilo se je pridobili za sotrudnikc lista vse najboHše humoristične pisatelje in risarje, tako. da se »Kurent« no kosa s podobnimi listi drugih narodov Ker sKurenUže izhaja ter se je po svoji Izborni vsi-h!ni povsod priljubil, priporočamo, da si ga naroČi vsaka slovenska družina. 2ahtevaitc »Kurenta^ po -^seh gostilnah, brlvn'cah. kavarnah itd. Opozarjamr na oglas.
V morje Je litHela skočiti suoči ekoli 7. ure 18-
letna Marija I . stanujoča v uliv-i Scalinata št. 3. Zac'riala pa Jo je niena prijateljica, in potem, ko so sc začeli ti:di zbirati ljudje. Je prišel stražnik, ki je razburjeno dekle odpeljal s seboj. Odoravili so jo nato v bolnišnico, od tam pa domov. Vzrok, da si jc hotela končati življenje: ljubimec Jo Je baje zanemarjal, ali morda celo zapustil.
DAROVI.
—	V počoščenje spomina in mesto venca pok. Rozaliji Mikiavič, rojeni Urbančič v Kobaridu, daruje gospod Josip Urbančič iz Bazovice 50 K za en sedež v šentvkiski šoli.
—	Za šentvidsko šolo Je doposiala po tajništvu S. L. S. podružnica »Slovenske Straže« v Kamniku 550 kron. Prisrčna hvala kamniškim rojakom na tej bratski pomoči, na tem dokazu plemenite vzajemnosti.
—	Za ve no prispevanje K 50 daruje tvTdka J. Pipan et C. namesto cvetja na grob svoji uradnici Angeli Jagcr. Denar hrani uprava.
—	Neimenovani Celjan daruje za žensko -.podružnico CMD K 10ga. TomažIČ za oslepelega vojaka K 10'—. Denar hrani ga. Biček-Razborni-kova.
Češko Budjevička Reštivraci!« (Bosd-kova uzorna češka gostifria v Trstu) sc nahaja v uL G. Galatti (zraven glavne pošte.) Slovenska postrežba In slovenski iediini list!.
sc raSunaio po 8 vis. freieds. - Debelo tiskane besede se računalo dvojno. Najmanjša pristojbina :	znaša 80 vinarjev.	:
Rva*1mim prašiča 5 mesecev za . rejo pri Sv-. FiOia!!! iUrji Magdaleni Spodrji štev. 74V
i
Anrrela.
:»a„W| ie ub 2c» starček 1 st ea vojaško jo<i-SZ^IIUII poro na ime Konje v vlaku od Ljub ljaii ^ do Opčin. K lor ga jo našel, naj ^a prm- s^ proti n tgrmdi ul. Coroneo §t. 5, III. Ožager.
M.J,.« A"lf»A kupujem. Ponudb« z najniž o
R80F3 SillCO cerVjmvljajoi kolTost na bledeči naslov: Anton Kalčić, S^greb, Prilazni 2.
tinta fetaro, vipavsko ima na prod»j po Vi-'O BE'Df zmern h <• nith n„r;fiko vinarsko društvo v K- bJilju it. 15, Št*njel (Primorskoj. 3223
ŠEE13 M (febčlO. prVpnod^eebK5ant"
lije in drobnine. — Jakob Xevi, Trst, ulica S. j-
co o 19.
4 11
C	za popravljanje sodov sprejme tanjoj
u J« al J 2 K. Grižon, nI. Molino piceulo 7. 267
f?cml Vfft fc Sa ® Zemljinem v neposredni bU-illl .'S UlS iiai me ta ali v bliZnji okoiicl. Cena do -Ub 00 K. Ponudbo pod r.Hisau na itser. odd. Edinosti	' v.	28s2
Kopira
koze s mlekom. Ponudbe na naslov M. Kralj. Dolina pri Trstu, Istra.
Ml MM to£',?vrstenJabo,2nIk
ki ceni.
tudf na diobnih niz-2860.
Fino desertno vino: Izolantski refošk, mo-škat, slad-ko proseško vino in vermouth specijalne ^vrste, v steklenicah in v sodih se prodaja po zmernih cenah v zalogi v : ; uk G. Donizotti l ~ Parčlna.
. »Mednarodna zveza tržaških in primorskih časnikarje* H naznaka užaloščena, da je umrl danes ajen čian-ustanovnik
don Josip Zanetti
glavni urednik lista „L' Eco del Litorale".
i »
Pogreb se bo vršil v nedeljo, 13. t m., ob 9 dopoldne iz Mag-dalenske bolnišnice.
TRST, 11. oktobra 1918.
S tnžnlm srcem naznuapmo vsem sorodnikom, prijateljem In rjiaDCdm. da je pre minul danes zjotrsj po teiki in mučni bolszai nai woi>ro^, oče, brat, tvak. stric »tel. go»p.
Vogreo dragega pokojnik?, bo v nedeljo, U t ni., ob 2 po pol dno iz ht3e žslosti Sv. Iran-FerdeniČ It. 14.8.	SV. IVAN pri Trstu, 11. oktobra, 1918.
Mer cl« Gomba? roj. Dougan, soprogu. Heait'«v> Uv/s ii RUiard, otrocL Brat, sesl/t, svaki, svakhjo En neifakl.
s 3 pro:tori, hlev, zemljišče, vinograd, približno 3000 sežnjev, vodnjak s pitno vodo, epa pozicija i lizu tramvaja. Je na prodaj v Škedniu št 608. Po asnila daje za; riseženi cenilec v Skednju št. 486 od 8—10 acp. in od 2—5 pop, v kavarni Comm rcio.
• Dr. Mraček
zobozdravnik
Corso št. 24, I. nad« Cd 9-12 će?, in od 3—6 m.
Brezbolestno Izdiranje zob, plombiranje in umetni zobje.
LIKERIJ v veliki izberi in po zmernih ce-cenah vedno v dobro oskrbljeni zalogi : : nI. O. Donizetti 1 — Parčlna. ': :
srsSrs fn drcšulfa
k t: p nje po najvBjln cenah dobroznaha urama In zlatarna A. Sv Trstu
Trg Stare ir.itnice (B.r« rl^ra vecebia) fitev.3.
praški za barvanje blaga, ščeti in glavniki, parfumi, fotografske potrebščine, ogljikov amonijak za izdelovanje slaščic, steklene barve, niutiolovke in v veilki izberi vsi predmeti te stroke
M'reSIlnici CILLIA. al. Poste St. 6.
ZOBOZDRAVNIK
Dr. J. Cer mak
v Trsta, ulica Poste vecc'it2 12 vogal ulice deiie Poste
lzdirenje zebov braz bo . | ledin. — Plombirania,
^ UME^I ZOBJE --
krast«, srbež, g^rje ia kožne Vo'e^ni odpravi hitro in s gur 10 domač > mazilo PsralO i« o umaio, nima duha ; s j ruo"o torej tudi »dan rabiti. — Veiik% posoda K ft. — , rodbinski ioaček K D. — Nadalje prašek FARATOL za varstvo občutljiv« kože, ena šitadlja K <J —. Dobi st obojo, ako se
pošlje naprej denar *li po povzetju. Naslev: Paratol-Werke, lekarnar Ulmer — BtidicipeSta VIL 51 Rjzsa utca 21.
nove In stare, vsako množino, kupim in p!ačam po najvišjih dnevnih cenah. — ADOLF NAGEL, «3. Squero Nuovo št. 3. Išče vešče posredovalce za mesto in okolico
m
* £ i
Trst, Via €asia dl Ris^ir^b 3 -
(Lastit« poslo?}e)
Kapital In roserva K 23,300.033.«
FI LIJ ALKE: DunuJ Tegetfiuf	7
Dubiovnik. Kotor, Ljubljana, \1etWoviC, Op ičji Split, Si cnik, Zala-,
VLOGE NA KSJ121GB
t O --
3
a o
od dneva vloge do daora V2di^x Iteatai p'-aćaja bank a avoje^a. Obr«wt j vanj d vlo^ n tekočem in tiroračunu p t ao^ovora - -Vira I v-l / t«ki in nakaznic nx v.si ta-ia ia^/.a ns ti triiiii
KLPUJE IN PRODAJA: rroda««ta9 papirj« ronte, obligacije, »ahtaraa pUmi. priionte.a delnice, srečko, valute de vi ie. pronaesu itd D yt PREDUJME ua vrednoV.ua pa;>irje In b'a^o U-žeče v lavnih sklalUft-h. SAPE DEPOSIT9
PROMESE.--Pro4 ja sr rarroda« loto
rje. Zivarovanj« vsakovn^uih paj* rjo v proti karznl Izpuhi, revizija žreuaaja sroA* I. t. 4. brezplačno. Stavbai kre lit," renaVitirs krelitl. Borna naročila. — Inlta-io.
MENJALNICA.---ESKO.MT MEHI
Telefoni; 14(J3, 170J in »J7«.
Uradna ura: od 9 1 papalina
Brzojavi: JADUASŠKA.
P
Svetivansko gospodarsko društvo „Narodni dom"

javlja cenjenemu občinstvu \z Trsta in okoline da je tedni v svoji krčmi nastavilo E!GV£g3 VGšSiCella. Toči izvrstno is rsko vino po n jnižj ceni. D bro p«vo. Izvrstna in cena kuhinja. Vsak© SCb^žO in na^eljo corks lec^i. Postrežba v vsakem o^ira točna. — i-'nj^zen in obširen vrt. — Igre za krogljs.
Priporoča se za obilen obisk
VODSTVO.
A
pSKSiS©, Z
?
ho VT
ItSBIM

• c

ktspS taksi sa sGtavaao u vsa!h3 mnail^l
1
se pEs^le po 1 ko-
Dcvos se plsfa.	Iščejo se pcRicpavald.
mmn Momsitu HfiGH S milim, Uma^o (Istro)
V« i I 1'"."i'ritfJ
- " T""»T*