PoSi,rn» Bt«Y»Hr» fjSTdvTnT
cenai Din
Leto I. (VIII.), štev. 155 Maribor, pondeljek, 7. novembra 1927	^
«
izhaja razu n nedelja ia praznikov vsak dan ob 16. wi Rtčttn pM pošta«« čok »v«, v	*. «.400
Mia n*e®e4»o, prcfaman v spravi ati po poSM 10 Din, dostevijan na doaa p« IS Dfci
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
UreboMfctvo ia »prava: Maribor, Aleksandrova c««ta&il3
OgJa»i po terMu
Ogtaae sera)»m« tod! Ofjtarai oddelek ^iutref v LjvMteai, Prrfarao*« uAaCt K. 4
Weljska in zsoeznlška pogodila med Insoslaolio in Francijo
JUTRI ODPOTUJE DR. MARINKOVIČ V PARIZ. — ODGODITEV NANJE-POLITIČNE DEBATE V NARODNI SKUPŠČINI.
ZU-
Naš zunanji minister, dr. Voja Marinkovič, odpotuje jutri v Pariz, da Podpiše pakt prijateljstva in arbitražo med Jugoslavijo in Francijo. Sporazum med obema državama je že dosežen v vseh točkah. S podpisom te pogodbe postaneta naš in francoski narod srčna zaveznika, za našo državo pa bo imel pakt še poseben pomen, ker nam bo dal novo moč in značaj v mednarodni politiki. Radi obnovitve zavezniških odnošaJev s staro in iskreno prijateljico naše države, junaško Francijo, vlada vel:k‘ zadovoljstvo v vseh vladnih in tudi opoziciionalnih parlamentar tiih krogih Upoštevajoč ve".ko va/uost tega dogodka, so voditelji opozicije Stje Pan Radič, Svetozar Pribičevič in Joca Jovanovič po predhodni konferenci z Zunanjim ministrom takoi privjUlj. da se za četrtek določeni odgovor na njihovo interpelacijo o zunanic-politf-čnem položaju naše države odgodi do Povratka dr. Marinkoviča iz Pariza. Z dnevnega reda skupščine je vrh tega odstavljen tudi Pribičevičev predlog o Spremembi čl. 14 Poslovnika narodne skupščine radi ustanovitve stalnega Skupščinskega odbora za zunanje zadeve. Kdaj pride to vprašanje na dnevni red, še ni določeno, naibrž pa bo sporazumno z opozicijo odloženo za dal časa.
O možnosti podpisa prijateljsko pogodbe med našo državo in Francijo se je sicer že ponovno govorilo, vendar pa je bilo vprašanje vedno znova odloženo, ker se ie hotelo nuditi Italiji dovoij časa, da uredi svoje odnošaje napram naši državi.
Celi dve leti je imela Italija za to pri-
liko, a je ni izrabila, ker je seveda ni hotela.
Italija bi pač rada igrala na Balkana dominantno vlogo in smatra tudi našo državo kot nekako svojo gospodarsko kolonijo- Sicer pa je bila pogodba sama parafirana že 1. 1926 in se ie samo ča kalo na ugoden trenutek, da se izvrši tudi podpis pakta. Ker je sedaj končno situacija popolnoma dozorela, je bilo sklenieno, da izvršita zunanja ministra obeh držav te dni tudi zadnii korak — formalni podpis.
Takoi po podpisu bo pogodba o prijateljstvu in arbitraži med Jugoslavijo in Francijo
registrirana v sekretarijatu Društva narodov v Ženevi. Sporazumno z o-poziciio in vladnimi skupinami se bodo smatrali vsi aranžmani med obema državama ratificirani že s samim podpisom in zato ratifikacija pogodbe ne pride pred nanodno skupščino.
Zunanjega ministra dr. Marinkoviča bodo na Potu v Pariz spremljali: sekcij skl načelnik Staša Pelivanovič, sekretar zunanjega ministrstva Milovan Milanovjč in uradnik llija Jukič.
Trije momenti so važni v odnošaiih naše države naprani Franciji in zanimivo je, da sta pri vseh treh sodelovala ravno Briand in Poincare. Leta 1912 ie Poncare s svojo diplomatsko intervencijo omogočil tudi diplomatski uspeh Balkanske zveze in pripravil teren, da niso centralne vlasti uničile uspehov na bojišču- Drugi dogodek ie bila solunska fronta v svetovni vojni in ie bila to Bri-andova ideja. Sedaj pa prihaja še podpis pogodbe, pri katerem zopet sodelujeta Poincare in Briand, z naše strani pa dr. Marinkovič.
Povodenj uničila v Zedinjenih državah 20.600 človeških življenj
KATASTROFALNE POPLAVE OPUSTOŠILE CELO VRSTO CVETOČIH POKRAJIN. VELIKA RAZDEJANJA.
NEWYORKt 7. november. Vsled neprestanega deževja v zadnjih tednih je vec rek v raznih severoameriških di zavah prestopilo bregove. Poplavljene so province v državah Conecti-cut, New Pamshire, Masachusets, Mai ne in Wermout. Glavno mesto države Wermout, Montpellier, je popolnoma pod vodo. Poplava je prišla tako našlo, da so ljudje komaj rešili golo življenje. Kljub temu je našlo smrt v valovih nad 300 ljudi, med njimi tudi guverner države. Železniške proge so Povsod porušene. Tudi mesto Con-necke je v veliki nevarnosti. Prizade-
to prebivalstvo oskrbujejo z živili s pomočjo letal.
Vodne mase so pri Wermoutu predrle nasip na 17. točkah. V provinci Butland je utonilo 3000 ljudi. V Wind-sorju je vsled poplave nad 10.000 ljudi brez strčhe.
Mesto Barre je sploh popolnoma iz ginilo. V okolici pogrešajo 4000 ljudi. Radi pomanjkanja živil je nevarnost, da nastane v prizadetih pokrajinah lakota. V Springfieldu so opustošene vse tvornice. Število smrtnih žrtev se ceni približno na 20.000.
KONGRES DEMOKRATSKE STRANKE.
BEOGRAD, 7. ovembra. Glavni odbor demokratske stranke ie na svoji voeraišnji seji sklenil, da skliče za 15. januarja v Beograd strankin kongres.
NAPREDNA ZMAGA V STARI LOKI
LJUBLJANA, 7. nov. pri včerajšnjih občinskih volitvah v Stari Loki je dobil napredna blok 417 glasov m 13 mandatov, SLS pa 381 glaeov in 12 mandatov. V starem občinskem svetu eo imeli na-prer":", i w.pi(i 7 mmprirvv
Volitve v Trgovsko zbornico
LJUBLJANA, 7- novembra- Danes dopoldne ie pričela volilna komisija skru-tinij. Dopoldne je bilo preštetih 7-600 glasov; od teh odpade na klerikalno listo 5-000, na obrtniško stanovsko pa 2.600 glasov. Ker ztnaša število oddanih glasov 19.088, končni rezultat še ni znan.
Dober nauk.
— Reci mi, mamica, je li mogoče ljubiti istočasno dva moška?
— Ce tega drugi ne opazi, vseka-
Roparski napad v Kamnici
NAPADENI IN OROPANI ŽELEZNIŠKI UPOKOJENEC. — ROPARJA ŽE
ARETIRANA.
V soboto zvečer je bil izvršen na samotnem kraju blizu Kamnice grd ro parski napad na 611etnega železniškega upokojenca Antona T a j n š k a. Tajnšek se je vračal iz Kamnice proti Mariboru v spremstvu dveh mladeničev, s katerima je sedel prej v neki gostilni v Kamnici.
Ko je vsa trojica med pogovorom dospela do osamljenega kraja v parku blizu Kamnice, sta mlada spremljevalca nenadoma spremenila svojo ovčjo narav in kakor volkova planila v Tajn-ška ter mu skočila za vrat. V trenutku sta ga imela na tleh in ga tako nečloveško obrcala, da je napadeni kakor v nezavesti obležal. Nato sta rokovnjača prebrskala žepe svoje žrtve in se je prijelo njunih zločinskih prstov okoli 500 Din gotovine. S kako brutalnostjo sta vršila napadalca svoj posel, je razvidno tudi iz tega, da sta strgala Tanjšku verižico žepne ure, ura sama pa je pri tej svojevrstni telesni preiskavi odletela v obcestni jarek, ne da bi bila lopova to opazila. Storilca sta jo po izvršenem ropu od-kurila naglih korakov v temno noč.
K sreči pa je bil dogodek kmalu javljen mariborskim orožnikom, tako da sta mogla orožnika gg. narednik N. 2 a g a r in orožnik B a b e k storiti vse potrebno za izsleditev napadalcev. Ugotovila sta, da sta izvršila roparski napad 181etni Jožef K a j š 1 e r iz Limbuša in 191etni Jožef V e z o v n i k iz Vrhovega dola pri Mariboru, ki sta
jo popihala proti Mariboru. PatroTa imenovanih dveh orožnikov je zasledovala oba nadebudna Jožeka in v Mariboru obvestila o dogodku policijo. Koraki orožnikov in policije so imeli popoln uspeh. Stražnik v Mariboru je aretiral Vezovnika, orožniška patrola pa je v Limbušu zgrabila Kajšlerja. Ta je imel še nekaj oropanega denarja, katerega večji del pa sta druga v sreči in nesreči potrošila že za jedačo in pijačo. Oba Jožeka čakata nadaljne usode v sodnih zaporih v Mariboru.
Na Policijskem komisarijatu doana« vamo še naslednje podrobnosti o napadu na Tainšika. V gostilni v Kamnici sta se pridružila Vozovnih in Kajšler Tajnšku s prošnjo, da jima plača liter vina. Mož je to storil in sta ga za protluslugo mladeniča spremljala prčti Mariboru. Napadalca, ki sta po svojem dejanu pobegnila, so dobili takole: la Kamnice proti Mariboru je vozil posestnik Maks Žitnik, ki ie bil že poučen o napadu in o dveh spremljevalcih Tainška iz gostilne. Na cesti je dohitel po naključju Vezovnika in Ra pričel spraševati, če kaj ve o napadu. Fant se mu je zazdel sumljiv, ker mu ni dal direktnega odgovora in ga je Žitnik lepo zvabil s seiboi v Maribor ter ga predal stražniku. Vezovnik ie takoj priznal, da sta storilca Kaišler In neznani tovariš, on pa da se ni udeležil napada. Tako so kmalu na to aretirali še Kajšlerja, 'ki ie baie dal Vezovniku 25 Din, da bi ga ne iadal
Prve občinske volitve v Vojvodini
NOVI SAD, 7. nov. Včeraj so se vršile v vsej Vojvodini prvič po prevratu občinske volitve, pri katerih so radikali, dosedanji neomejeni gospodarji, močno nazadovali. Demokrati so zelo napredovali, posebno tam, kjer so nastopali skupno s samostojnimi demokrati.
Rezultati v večjih mestih so sledeči: Subotica (100 mandatov); vladni radikali 28, Radič 16, Madžari 14, demokrati 12, kršč, socijalei 8, SDS 7, delavci 7, trgovci 5, obrtniki 3. — Stara K a n i ž a: SDS 15, vladni radikali 8, Madžari 22, demokrati 15, socijalisti 8-— Veliki Bečkerek: SDS 17, Madžari U, radikali 9, pašičevci 8, agrarci 5, demokrati 3, Nemci 4, obrtniki 1, trgovci 4, socijalisti 2. komunisti 4, židii 4. — Pančevo: SDS 26, Nemci 16, demokra ti 5, radikali 13. — Som bor: Madžari in demokrati 20, meščanski blok 38, a-graroi 8, socijalisti 5, Radič 4, komunisti 3, zasebni nameščenci 2. — Novi Sad: Madžari 15, radikali 18, SDS 13, Pašičevci 8, židi 5, demokrati 4, Nemci 4, socijalisti 2, komunisti 3. — Vršac: Združeni demokrati 36, radikali 15, socialisti 15, Nemci 7, nemški radikali 3, agrarci 2. — Bela Crkva; Nemci21, Radič U, SDS 4, demokrati 3, radikali 1 mandat.
Koncert v moški kaznilnici
Včeraj predpoldne se je vršil drugi koncert kaznjencev mariborske moške kaznilnice pod vodstvom g. nadučitelja C i z 1 j a in to v prid Podpornemu društvu za odpuščne kaznjence. Že prva, lanska prireditev je prinesla prirediteljem obilo priznanja in tako je 1 mogel fcfmnii nastop zabeležiti nrav
časten obisk. Zbor kakor orkester sta pokazala, da sta se med tem časom vrlo izpopolnjevala, kajti lotila sta se že težjih komadov, tako n. pr. Nedve-dovega »Popotnika«, Mirkovega »Na^ trgu« in dr. Izvedba je bila taka, da je bil z njo lahko slehern poslušalec zadovoljen. Pevci so peli iz srca in s tem se je doprinesel dokaz, da hodijo odločilni faktorji pravo pot, ko upoštevajo estetično in s tem čustveno vzgojo tudi v tem zavodu.' Lepe in uvaževa« nja vredne misli sta v tem oziru izražala g. višji ravnatelj V r a b 1 v svojem pozdravu in g. državni pravdnik dr. J a n č i č v svojih sklepnih besedah.
Muzikalni vzpored je vseboval 10 zborov in 2 orkestralni točki; razen« tega sta bili uvrščeni dve deklamaciji in dva govora. Pesmi so se predavale s pravim umevanjem in v tehniški izvršitvi, ki je sicer ne bi pričakovali v teh razmerah. Slehern pevec se je pač potrudil, da poda svoje najboljše. kajti prireditev je bila povod, da se pokaže zunanjemu svetu, da je mogoče tudi v teh prostorih neko višje stremljenje. Vsak se pač hoče kedaj vrniti kot enakopraven član v človeško družbo. V to je izzvenel tudi oblikovno dobro zasnovan govor kaznjenca-inteligenta. ki je povdarjal mogočen vpliv pesmi, osobito za one, ki hočejo ž njo izražati svoje srčne bolečine. Pesem pomaga rahljati okove sužno-sti in pevec pridobiva na upanju na boljšo bodočnost. S hvaležnostjo se je spomnil vseh dobrotnikov in onih faktorjev, ki delujejo v tem odgajevalnem smislu, osobito požrtvovalnega pevovodje. Ta je žel za svoje uspehe, ki jih je dosegel, toliko izrazov prisrčnega priznanja, kakršnih pač ni lahko tako zlepa deležen kak dirigent v drugih	jj, D.
Sfrai 2.
Mariborski V E C E K N I K Jutra.
Iz mestnega ubožnega sveta
POMOČ ONEMOGLIM REVEŽEM. SPREJEM V OSKRBNIŠNICO- — PRISPEVEK ZA KURIVO IN BOŽIČNICO. — BERAŠKA NADLOGA.
- ■
M a r i ti o r* /.»novembra jsč/
Mariborski mestni ubožni svet je imel dne 3. t. m. svojo jesensko sejo, katero je vodil v odsotnosti mestnega župana občinski svetnik Jože S t a-b e j. V pretres je prišlo predvsem 47 prošenj večinoma starih onemoglih revežev, pristojnih v mesto Maribor Ju sledeče starosti: 4 nad SO let, 14 od 70 do 80 let, 20 od 60 do 70 let in 9,pod 60 let. Razven dvema prosilcema sp bile vse prošnje ugodno rešene, tako, da bodo prejemali ti reveži redno mesečno podporo v letnem iznosu nad 40.000 Din. Med prosilci je bil tudi revež, ki je izgubil obe nogi ter se mora preživljati- z mesečno rento po Din 240, dalje onemogli delavec, ki prejema neko pokojnino mesečno po' dva dinarja 40 par. Srečo je poskusila tudi neka ženica, glede katere se je ugotovilo, da ima naložene v hranilnici lepe novce. Splošno ogorčenje je pa vzbujalo .poročilo o onemoglem delavcu, ki ga je po 40!etnem zvestem službovanju staroznana nemška tvrdka H., potem ko jc vse svoje moči in sile izrabil za svojega delodajalca, brez najmanjše odpravnine odpustila iz službe in prepustila usodi onemoglih revežev. Sklenjeno je bilo. da se proti ne-« socijalncmu postopanju tvrdke ukrenejo potrebni koraki.
Dalje se jc sklenilo zvišati 29 proš> njikoni dosedanjo podporo v skupnem letnem iznosu Din 10.000. Tudi med temi prosilci so večinoma stari od 60 ,do 80 let, onemogli, za vsako težje .delo nesposobni, nokaterc vdove še z nepreskrbljenimi otroci. Enkratna podpora po Din 300 se jc dovoldo dvema strankama.
Za sprejem v mestno oskrbnišnico je prosilo 9 strank. Ker pa jc ista prenapolnjena ter jc še nad 30 strank predzaznamovanih, se jc 7 strank na novo prenotiralo. dočiui se jc dve stranki predlagalo za sprejem v lii-lalnico v Ptuju. Vsem mestnim reve-
žem se izplača enkratni znesek po Din 50 za nabavo kuriva.
Iz volila pokojnega kanonika Alojzija Arzenška ki znaša Din 17.932, sc je določilo Din 2000 za priboljšek k li ran i mestnim ubožcem za božične praznike in Din 3000 za namene sirotam, kakor bo določil mladinski svet, dočim se bo ostanek naložil v ubožnl sklad. Volilo pokojnega Friedr. Stau-dingerja v znesku Din 4000 sc bo uporabilo za prireditev božičnice mestnim revežem v oskrbnišnici.
Ponovno se je ugotovilo, da dela beračenje po ulicah in hišah veliko nadlego prebivalstvu, ter da se isto v pre mnogih slučajih izkorišča. V mesto prihajajo berači iz raznih tujih krajev, ker jim to v našem mestu pač dobro nese. Policija je prijavila že več slučajev beračev, ki so se skušali etabli-rati v našem’ mestii, vendar se je že večkrat dogodilo, da so naleteli izvršujoči policisti pri odpravljanju beračev. na odpor publike, kateri vzbujajo taki reveži pomilovanje, kar pa nikakor ni na mestu. V zadnjih mesecih ,s,e. j»i, odpravilo v hiralnico znanega pohabljenega dečka Rošsa, ki je več let beračil in premrazoval na Aleksan drovj cesti, dalje cigana Hudoroviča, kise ie/plazil po.vseh štirih po mest-nein tjaku. polomljenega Svenšeka in druge' slične slučaje. Kako nesramno se . jžk.orišča dobrota meščanstva, kaže jasno slučaj neke ženske, ki je priše la pred meseci iz občine Kostanjevica pri Zagrebu z dojenčkom v naročju, dojila na ulici, beračila in zbirala denar. To žensko so odpravili domov, a po nekaj tednih sta se pojavili na ulici zopet dve novi taki mladi dela zmožni ženski z dojenčki, ki sta prišli iz istega kraja tatu'od Zagreba, očividno po Informacijah prve, ki se jima je gotovo pohvalila, da se izplača tako dolga: pot do Maribora.
Mariborski	ia
Vremenski bocovi
so nam to jesen naklonjeni. Zdi se, da se ne morejo odločiti za ostrejši nastop, potem ko so nas nekam razvadili z nad vse milim poletjem. Niso popolnoma brez podlage modrovanja naših mamic, ki so se'na Vseh svetih in Vernih duš dan »pritoževale«, češ, ves svet je narobe Kako smo se običajno na grobovih stiskale v kožuščke in kako strupeno nam je pihalo v tem času v cerkvi pod noge! Letos pa taki naravnost topli solnčni dnevi v novembru 1 Prvi teden tekočega meseca smo pa, že kar morali odlagati težke suknje,' tako močno je zlasti zadnje dni
zapihal jug in potisnil živo srebro-v b* d ta za n0v0Uvedeni mestni av
rometru/prav globoko. V soboto po-, J '	1
poldne-so se ulični trotoarji nenado-itobusm Promet-ma oznojili in ob petih je ležala nad j	Seja	Jugoslovenske Matice
»slovenskim Meranom« taka dušljiva' glede nabiralne akcije bo jutri v.torek, megla,; ki se je.mogla meriti z ono dne 8. t. m. ob 20. uri v prostorih Ma-znano ljubljansko, ki si jo lahko vrežeš tiče.
Kriza izvoščkov v Mariboru.
Kakor železnica pred 100 leti voz-nika, tako je začel avtobusni profhet sedaj po mestih izpodrivati izvoščke. Po velikih mestih spada fijaker že precej časa rned starinske ostanke. Kriza vozniške obrti se širi od mesta do mesta. Kočije izmenjavajo autotak-si, a vsi vozni obrtniki ne prenesejo takih izmepjav. Vsepovsod so' težke žrtve modernega prometnega razvoja. Mariborska obrtna zadruga izvošČ-kov, voznikov in lastnikov avtotaks jc prizadeta tudi od avtobusrprometa. Sedaj je sestavila protestno spomem-co radi Vseh svetih, ko ie bita Pobreška cesta za vsa druga vozila: zaprta,
na ulici, predno stopiš naprej. Marsikdo je v soboto zvečer zavohal bliž-
Lov za tatom.
V nedeljo dopoldne je gostilničarju
nji dež iti sneg, ki ga pa k sreči še ni(g c h r e y-u neznanec ukradel dvo-bilo kljub stalno nizkemu barometru. ■ ko1o j7pred eostilne »Jelen« Pod mo-Včerajšnje dopoldne je bilo sicer brez storrl joda Schrev ie tatvino pravoča megle,, a na nebu so se podili opasni; sno opazil in pričel kričati za.tatom, ki oblaki,-ki jih je tudi po tleh spremljala; je hote] pobe?njti proti Pobrežju. Drz-zoprna -burja. trajajoča ves dan. Vsi- n]- uzrnovič se ie prestrašil pasantov,. ljiv prah,'pomešan z odpadlim listjem,	..	..
,ie tiščal-ves dan v človeka in razbur-
jal tudi najbolj potrpežljivega mešča na na ulici. Zato je bil promenadni kon cert v parku zelo slabo obiskan, na j športnih, igriščih pa .ic igral žogo znat-1 no bolj veter kakor nogometaši. Da-1 nes hud piš sicer ni ponehal, temveč i
ki so iztezali na klice okradenega gostilničarja roke proti kolesar ju. in skočil s koiesa ter urnih nog pobegnil v stranske ulice, ne da bi ga oblasti mogle izslediti.
Sleparja s 1080 dinarkatrJ.
Minuli petek smo poročali o drznih
jU tl i REPERTOAR:
Pondeljok. 7. novembra. Zaprto-Torek, 8- novembra ob 20. uri Pygma-liou« ab. D. Kuponi.
Sreda, 9.'novembra ob 20. uri »Bajadera« ab. A. Kuponi. Znižane cene. ' . Prva predstava za abonma D, v katerega so uvrščeni tudi Vsi okoličani (iz Slov. Bistrice, Ruš, Frama, Polskave, .Slivnica in Hoč) se vrši v torek, 5. po-vemibra- Tega dne stopi tudi tozadevni avtobusni promte v veljavo. Zunanji abonenti bodo dobili pravočasno svo.de izkaznice.
Hrvaiski pevci v Mariboru
Mariborsko občinstvo že lepo vrsto mesecev ni izkazalo toiiko pozornosti kakim gostom, došlim v naše mesto, kakor je to storilo v soboto bratskim pevcem hrvatskega Kola . O koncertu samem, ki ga je poslušala polna Unionska dvorana, poročamo na drugem mestu. Že sam prihod dragih gostov, ki so nedavno tega ponesli z velikim uspehom sloves jugoslovenske ‘pesmi v svet, .ic razgibal Maribor. K ljubljanskemu osebnemu vlaku se jc zbralo ob pol petih popoldne izredno veliko število meščanov, ljubiteljev pesmi. Ko so izstopali Kolaši iz dveh posebnih vagonov, jim jc svirala v pozdrav godba »Drave«, občinstvo pa se je vsulo s perona in obkrožilo hr-vatske pevke in pevce ter jih prisrčno pozdravljalo. Izmed oficijelnih zastopnikov je spregovoril v pozdrav gostom najprej prosvetni inšpektor g. dr. K o t n i k v imenu velikega župana, nato pa mestni župan in predsednik oblastnega odbora g. dr. L e s k o-v a r. Ravnatelj gimnazije g dr. T o-m i n š c k jc v daljšem govoru izrekel dobrodošlico v imenu Glasbene Matice in pevskih društev »Drava«, »Maribor«. »Jadran« in »Zarja«. Omenjal je težko preteklost našega mesta iV nacijonalnem oziru zadnjih desetletji ko smo si pred vojno z jugosloven-
skrf pesmijo lajšali trptenje in vlivali vztrajnost v borbi za narodni obstoj na šili. krajev. Odkrito je priznal govornik v nemalo zadoščenje občinstva, da tudi še danes ni minila nevarnost za svoboden narodni razvoj obmejnega mesta. V imenu mariborskih Hrvatov ic pozdravil Kolo« odvetnik g. dr. K u m b a t o v i č, nakar sc jc v lepem govoru zahvalil predsednik Kola«- povdarjajoč. da je bilo nekdaj in m še danes najbolje sredstvo za širjenje narodne zavesti — pesem, ki najde pota v srce in dušo vsakogar. V Frank furtu smo pokazali svetu visoko kulturno stopnjo Slovencev, Hrvatov in Srbov,, o čemer sc naj prepričajo danes tudi Slovenci in zlasti še ostali prebivalci Maribora, da vidijo, da tudi v svetovni kulturi Slovani nekaj pomenijo. Med navdušenim pozdravljanjem’občinstva so se podali Kolaši pred kolodvor, od koder se je razvila za. godbo »Drave« v mesto lepa povorka.
Octromna poneverba v Mariboru
V soboto jc pri tvrdki Karl Širiidt usložbeni uradnik 191etni Helmut G o-1 ob poneveril ogromen znesek 150.00.0 Din in pobegnil.
Dopoldne ga je podjetje, veletrgovi-s kolonjjalnim in špecerijskim blagom 'v Gospojni ulici, poslalo v Narodno banko z naročilom, da dvigne 150.000 Din. Mladi Golob jc zlorabil zaupanje in se z denarji ni vrnil v pisarno. Po dvanajsti uri so ga iskali doma, a ga niso našli. Ob 5. popoldne so zadevo, ki .ie postajala zelo sumljiva, prijavili policiji, ki je takoj uvedla preiskavo in ugotovila, da se je Helmut Golob ob četrt na 12. uro odpeljal z taksijem v Gradec, kjer jc izstopil pred kolodvorom. Nadaljna sled je popolnoma zabrisana.
Mariborski policijski komisarijat je o defravdaciji obvestil avstrijske oblasti, ki bodo v svojem območju nadaljevale preiskavo. Doslej jim mladega defravdanta ni uspelo izslediti.
m zoblačil nebo. Ni pa še izginil sleparjih, ki sta pri nakupu s 1000 di-iz ozračja oni duh. .ki napoveduje te- parskim bankovcem osleparila tvrdko meljito Spremembo dosedanjega stal-: Meinl za 1000 Din in ju je še isti ■večer nega lepega in suhega vremena, ki se izsledila policija. Kasneje sta poizku-utegne vsak trenutek prihuliti z naj-i sila slepariti na enak način, a jima ni
'uspelo. Najprej sta poizkusila srečo v trgovini Jeglič v Gosposki ujici. drugi poizkus pa sta napravili v trafiki Po* spišil v Slovenski ulici. Eden ima nalogo, da z izbiranjem blaga in neprestanim govorjenjem moti prodajalca, dočim drugi basira svoj tisočak in odšteti drobiž iz tisočaka. Pplicijaie obvestila sosedna mesta, ker sc gotovo ostane javna nameravata še naprej posluževati sleparskega izuma, za katerega imata gotovo mednarodni patent.
Vlomilec se javil policiji.
V soboto popoldne je pomožni delavec Ivan C i g 1 e r, ki je bil zaposlen pri popravljanju ceste v Puščavi pri Sv. Lovrencu na Pohorju, izvršil drzno tavino. Hranil se je v tamkajšnji go
mjšo mokroto, nahodom in revmatiz mom. Če pa se to ne zgodi, ne bomo prav nič protestirali!
Obvestilo »Študijske knhžnice«.
Z;i dobo zborovanj mednarodnega kongresa radi obmejnega: kolodvora hi Delavske zbornice«, t. i. dogledno 'bd 7. do 21. novembra v veliki dvorani Študijske knjižnice čitalhicazaprta.
Potom Borze d<4a dobi službo v smederevski tovarni 10 ključavničarjev, veščih vseh popravil pri lokomotivah- 2 ključavničarja za izdelovanje orodja in 4.kotlarji.
Kako zvoni stolni zvon?
So ljudje, ki se temeljito bavijo z marsičem., kar v vsakdanjosti ne zbudi stilni Kores. V petek pa je bil radi ne-nobeiie pozornosti ori veliki .množici, i točnega opravljanja dela odpuščen iz
Kako zvoni opoldne stolnični veliki .z.von? Točno odbije v treh presledkih po 25 udarcev in točnO 75 jih jc dan za dnem, nikdar enega več ali manje. Večkratnem jih že štel. ker sem bil mnenja..da zvonarji ob zvenenju molijo in d a-gl as zvona spremlja molitev.
Sedlaj pa vidim, da se vse mehanizira in materijalizira.: zopet sem ob kos lepe poezije, je rezignirano pristavil , sodišču, verni poslušalec zvonov.
Takojšnjo službo in sičer v Ljubljani dobi dober kovino-tiskar, če se javi pri mariborski borzi dela.
Želia posetnikov galerije »Uniona«.
Posetniki raznih prireditev v Union ski dvorani, ki morajo stati na galeriji/bi bili zelo hvaležni upraviteljstvu, če bi dalo steno v višini do dveh metrov prepleskati z oljnato barvo, da ljudje, ne bodo z belimFJhrbti hodili iz dvorane.
Ljudska univerza v Mariboru-
Danes, dne 7. novembra od 20. uri: »Moderna demokracija in njeni soci-jalni pogoji«. Predava g. dr. Henrik T u ni a iz Ljubljane.
Nabiralna akcija Jugoslovenske Matice.
Seja odbora za nedeljsko nabiralno akcijo se vrši v torek, dne 8. novembra ob 20. uri v prostorih Jugoslovenske Matice, Slovenska ulica. Prosi se, da sc delegatje vabljenih društev sestanka sigurno udeleže.
Ben-Ali-Gemil. misterijdzni egiptovski čudotvorec, bo v sredo in petek v Veliki kavarni
službe, nakar je naslednjega dne v gostilni Kores s ponarejenim ključem vlomil v predal natakarice v času, ko je ona odšla v kuhinjo. Ukrad el ji Je izkupiček '24G0 Din in 100 »Zeta« cigaret ter pobegnil v Maribor. V mestu je vso nedeljo popival in zapil ves denar. nakar je odšel na policijo in prijavil sebe kot vlomilca. Oddan je bil
Nesreča pri delu.
Delavcu ruške tovarne za dušik Francu Černetu je eksplodirala posoda s karbidom ter niu poškodovala oko. — Opekline po rokah in po obrazu je pa dobila delavka. Doroteja K 1 a d n i k v ruški tovarni za_vžigalice. Oba sc zdravita v bolnišnici.
Zasuta v — kuhinji.
Nad dninarico Marijo S e r š se je že prejšnji teden v Novi vasi vdrl kuhinjski strop ter-jo zasul. Nad 601etna ženica je pa šele sedaj prišla v bolnico. ker je zadobila težje poškodbe.
Nevarno ponočevanje.
Delavec Ivan M o 1 a j n e r iz Rogoze je bil v soboto zvečer, ko se je vrača! iz neke domače gostilne, napaden od treh drugih poznih gostilniških gostov, ki so ga tako obdelali s kolom, da je moral v bolr '«o.
Gostilniški Pretep \ mških.
Včeraj v pozni večerni urj so se hurfo stepli vinjeni pivci v: ruški gostilni Pec pri Dravi. Žrtev pretepaške razdivjanosti je Postal ključavničar Anton Hopre, ki le bil z nožem ranjen Po glavi in pr> rokah- V laboratoriju tovarne so ga obvezali, ootein pa odpremili dcuno*«.
Velika okultistična zagonetka
BRAZILJANSKI ČUDOVITI MEDIJ. - EVROPSKA ZNANSTVENA KO-MISIJA NA POTU V BRAZILIJO.
Na daljno pot v Brazilijo se odpravlja iz Evrope posebna komisija zdravnikov, psihoanalitikov in drugih znanstvenikov, da preiščejo veliko okultistično senzacijo medija Carlosa Mi-rabellija. Medij Mirabelli proizvaja prave, okultistične čudeže. Nekaj časa je služboval v Rio de Janeiro v neki trgovini, kjer so postali pozorni na njegovo čudno obnašanje. Večkrat je kar sredi dela zaspal in v svojem snu počenjal in pripovedoval čudne stvari. Poslali so ga v norišnico, kjer so pa psihijatri odkrili na njem vse značilne posebnosti dobrega medija. Poslali so ga na akademijo za psihične študije v Santos, kjer je ostal več let. Pri 345 poskusih so posebne zdravniške in znanstvene komisije ugotovile njegove izvanredne medialne lastnosti.
Ko ta medij zaspi, se dvigne njegova temperatura do 40 stopinj, zenice se mu širijo in krčijo, potem pa postane tak; kot bi ga udarila najhujša katalepsija. V tem stanju pa začne govoriti v 38 živih in mrtvih jezikih,
: ki jih v normalnem stanju niti malo ne razume. Tako je na neki poskusni seji pred popolnoma verodostojnim? pričami v bolgarskem jeziku pripovedoval o Sarajevu, o nekdanjem cesarju Francu Jožefu in o Versaillesu. Dognano je pa. da bolgarskega jezika ne razume in da tudi o vsem tem, o čemur ie govoril, nima niti Osnovnih pojmov.
Največje začudenje na vzbujajo prikazni, katere privablja iz okultističnega sveta. Nekoč, ko je ležal pred mnogimi pričami v največji otrpljeno-sti. se je naenkrat iz njegovih ust začul otroški glas: »Papa! Papa!« Eden od gledalcev se je ob tem glasu zdrznil v največjem presenečenju, ker je spoznal v izrečenih dveh besedah
glas svoje umrle hčerke. Ob strani medija se je pa kmalu pokazala postava mladega dekleta in oče je ves prevzet zaklical: »To je moja umrla hčerka!« Prikazen je stala nekaj časa. nepremično, potem se je začela gibati in celo govoriti. Ko se ji je oče približal, se je pa dvignila od tal in v nekoliko trenutkih je izginila kakor v neki megli. Oče je zatrjeval, da je imela obleko, v kateri so njegovo hčerko položili v rakev. Čudoviti medij je to prikazen pozneje še enkrat privabil in tokrat so jo celo fotografirali ter dobili sliko, ki se je za las vje-mala s sliko umrlega dekleta. Prikazen se je tudi tokrat spremenila v meglo in izginila.
V Santosu je Mirabelli na akademiji privabil tudi prikazen nekega pred par mesci umrlega splošnoznanega zdravnika. Tudi ta prikazen je govorila in navzočim celo stiskala roke. Vsi zatrjujejo, da so imeli občutek, kot bi se razgovarjali z živim človekom. Končno je pa eden od navzočih sam skočil proti prikazni, da bi jo zgrabil za rame. Drugi so bili prepričani. da jo že drži, on je pa ves bled omahnil nazaj in v teifi hipu je tudi prikazen izginila. Mož, ki je hotel prikazen prijeti, je izjavil, da je imel občutek, kakor da bi bil zgrabil za neko lepljivo in mehko tvdrino.
Pri poskusih večkrat medija zvežejo, vrata in okna pa plombirajo. Pozneje se lahko vsakdo prepriča, da so vezi in plombe nepoškodovane in da ni mogel niti medij, niti kdo drug izvesti kake optične prevare. Akademija v Santosu je O poskusih z Mirabel-lijem izdala posebno knjigo, kjer so vsi poskusi najnatančnejše opisani in vse priče imenoma navedene. V knjigi so tudi slike okultističnih prikazni, ki so se dale fotografirati.
Velik usoeh oratorija sv. Cirila in Metoda v Mariboru
Harsmfeaša 5e*tm Han
Zloglasni ruski razbojnik Selim Han, ki .je dolga leta ogrožal pokrajine okrog Kavkaza, vsled česar ga je sovjetska vlada neprestano preganjala, je izvršil sedaj poseben korak, da opraviči svoje postopanje. Poslal je namreč sovjetski vladi pismo, v katerem pripoveduje, kako je postal poglavar razbojniške tolpe. Izjava se glasi sledeče: »Jaz, Selim Han, prosim vlado ruske države, da me posluša, kako sem bil prisiljen, da pričnem svoje razbojniško življenje in da je sedaj tudi nadaljujem- Rojen sem bil leta 1870. v Harot-Caju in sem živel do leta 1910. kot miren kmetovalec, ki ni napravil nikomur nič žalega. Zaročenko mi je ugrabili neki policijski uradnik, ki pa se potem ni skoro nič zanjo brigal. Nasprotno! Sprayil je siromašno deklico s silo v zapor in jo držal tam toliko časa, dokler se mu ni ^popolnoma vdala. Jaz sem se pritožil nekemu višjemu uradniku radi nasilstva nad mojo zaročenko, vendar pa jnsem našel nobene zaščite, temveč rne je ta uradnik pričel še preganjati in mučiti. Zato sem se končno odločil, da se sam maščujem nad zapeljivcem svojega dekleta in sem ga ustrelil. Nato sem bil aretiran skupno s svojimi stariši. brati in sestrami in so odvedli vse v temnico, čeprav so dobro vedeli, da sem samo jaz krivec. Iz zapora pa sem končno pobegnil. Ker sem bil spretnejši od mojih preganjalcev, se mi je posrečilo, da sem vse kar po vrsti ustrelii. Kdo je torej kriv? Kaznujte nepravične sodnike in uradnike!«
Ta nostna smrt slavnega filmskega igralca
Več ko eno leto je že mrtev slavni filmski igralec Rudolf Valentino. Umrl je v Newyorku po neki operaciji. Pisalo se je tedaj, da je imel vnetje slepiča, a da se je dal prepozno operirati. Sedaj so pa začeli pisati italijanski listi, da je slavni igralec umrl nasilne smrti in sicer kot žrtev ene od svojih mnogih ljubezenskih afer. Privatni detektivi naj bi bili dognali. da mu je neka ljubosumna žeu-ska v pijačo vmešavala diamantni prah in ga tako spravila na oni svet. Diamantni prah povzroča baje v želodcu in drobovju male rane, katerim mora slediti smrt. Napoveduje se tudi več aretacij v tej misterijozni zadevi.
Po Wertherjevem vzoru.
Tenorist Vidal, član opere v Nantesu, je na teatraličen način izvršil samomor. Svojo sobo je tako opremil, kakor Goethe opisuje stanovanje svojega junaka Wertherja. V . Goethejevega Wertherja se je tudi kostimiral ter se ustrelil. Ko ga zvečer ni bilo k predstavi, je gledališka uprava poslala ponj na dom, kjer so našli skrajno realističnega posnemovalca Wer-therja že mrtvega.
Kaznjenec kot tovorno blago.
Iz brandenburške kaznilnice jo je na zelo zanimiv način pobrisal kaznjenec Bergmanu. Nekega večera ga ni bilo več, kakor da bi se bil pogrez-pil v zemljo. Napravili so veliko preiskavo, a niso mogli ugotoviti niti načina bega. Po par dneh so pa po mestu začeli govoriti, da se je ^kaznjenec spremenil v tovorno blago. Šele te govorice so kaznilniški upravi pokazale pravo sled. Ubegli kaznjenec je delal v mizarski delavnici, ki je dnevno razne svoje izdelke izročala špediterjem za odpremo na kolodvor. Kaznjenec se je s pomočjo kakega svojega tovariša zaprl v kako omaro ali zaboj ter tako kot tovorno blago prišel iz kaznilnice. Poizvedovanje za njim ie brezuspešno in tudi pomočnika originalnega bega ne morejo najti med kaznjenci.
Kuga na Mongolskem.
PO poročilih ruskih listov se je pojavila na Mongolskem pljučna kuga. Število obolelih je zelo veliko in se epidemija naglo širi. Iz Harbina je odšlo že 76 zdravnikov v ogrožene pokrajine. Obstoji nevarnost, da se kuga zanese tudi v Sibirijo in od tam v Evropo.
Ipominlalte te CMD
Izvajanje tega obširnega in svojevrstno zanimivega dela po zagrebškem pevskem društvu »Kolu« je doživelo preteklo soboto v Gotzovi dvorani uprav veličasten uspehč Kompozi cija je v celi zasnovi tudi poklicana, da si pridobi priznanje vsega muzikalnega sveta. Dokaz temu, da je zapustilo letos v Frankfurtu kar najgloblji utis. Naštudiranje tega ogromnega dela je stalo tudi dirigenta in pevce mno go truda in je zahtevalo nevsakdanjo vztrajnost. Sedaj hoče »Kolo« kompozicijo proizvajati v raznih mestih tu-in inozemstva in tako je imela tudi naša publika priliko, da se seznani s tem delom. Širola spada med one skladatelje, ki hočejo ustvariti moderno skladbo na narodni osnovi. O tem je tako prepričevalno govoril zadnji pon-deljek zagrebški profesor Dobro-n i č v Ljudski univerzi. Srečen Slučaj je hotel, da se je kmalu nato podala prilika, da smo dobili poučno pojasnjevanje teh izraženih idej.
Pevsko društvo »Kolo«, ki je najstarejše zagrebško pevsko društvo, razpolaga s prvovrstnim glasovnim materijalom. in katerega vodi vešča roka dirigenta prof. Kumarja. Nastopilo je pri nas okoli 70 pevcev in pevk, dočim broji društvo sicer okoli 100 glasov. Žalibog se ne moremo tukaj spuščati v zgodovinsko preteklost društva, ki je igralo v razvoju pevskega pokreta na Hrvatskem vodilno vlogo ter se je tekom dolge dobe 65 let razvilo do elitnega koncertnega društva in je zagrebško publiko seznanilo dosedaj že z najpomembnejšemi vokal nimi deli iz svetovne glasbene literature.
širolova skladba je docela originalna in to glede vsebine in oblike. Skladatelj je ustvaril pristno jugosloven-sko delo, ki pa je obenem zanimivo 'in pristopno za mednarodno publiko. To je dokazal dosedanji uspeh v inozemstvu. Narodni cerkveni koral, ki ni druzega. kakor narodna liturgična pesem in ki si je obdržal tekom dolgih stoletij svojo nezmanjšano življensko moč, stvarja melodiško podlago in preveva takorekoč celo skladbo. Solistična mesta so recitativična, zbor pa nastopa ali samostojno ali pa spremlja poedine soliste. Zbori so zamišljeni po-
lifonsko, in to k največjemu delu. V ne katerih se javlja uprav velika dramatična sila, drugi so spet veličastni ali pa tudi bolj liriški. Globoko zamišljena veroizpoved Slovanov je učinkovala uprav pretresljivo. To je bila molitev!
Vsebina je v kratkem sledeča: V pr vem delu se govori o življenju blagovestnikov v Solunu in o pozivu Cirila na cesarjev dvor v Bizanc. V drugem delu dobimo sliko filozofa Cirila. Opisuje se njegov spor z ikonoborci in zvemo o njegovih doživljajih na cesarskem dvoru in končno o pozivu h knezu Rastislavu. Tretji del pripoveduje o življenju poganskih Slovanov, o njihovem pokristjanjenju in o potovanju blagovestnikov v Rim. Četrti del poroča o papeževi odločitvi, o podeljevanju škofovske časti obema bratoma in o smrti Cirilovi v Rimu.
V tehniškem oziru vsebuje skladba uprav ogromne težkoče, ki jih je zbor z občudovanja vredno sigurnostjo, eksaktnostjo in vztrajnostjo premagal. Isto velja o nastopivših štirih solistih: tenorjih dr. B e n k o v i č u in K 1 a-s i č u ter basistih K r i ž a j u in B e-t e t t u. Podajali so vloge meniha pripovedovalca, svetega Cirila, kneza Ra stislava, svetega Metodija, dostojanstvenika Logoteta, papeža Hadrijana in krivoverca Janisa. Zbor je nastopal kot celokupen zbor, kot moški in ženski zbor ter je slikal razne refleksije in to učencev, mladeničev, deklet, iko-noborcev, trojezičnikov in dr. Vedno je donel zvočno, dasiravno so bili pevci s kratkimi pavzami nad 214 ure na odru. S pevci vred so pa bili tudi poslušalci vztrajni ter so z veliko pozornostjo sledili izvajan jam. Topel in iskren aplavz je pričal o hvaležnosti' in priznanju napram celotnemu nasto-pivšemu glasovnemu aparatu in prav posebno še tankovestnemu in energič nemu dirigentu, ki je to ogromno in globoko zamišljeno delo tudi izvedel stilno ter mu pripomogel do tako častnega. uspeha. Bil je večer izrednega muzikalnega uživanja. V znak priznanja sta bila društvu poklonjena 2 venca, eden od zastopstva Glasbene Matice, drugi pa od pododbora Hrvatske Matice: istotako so bili pevci in pevke obsuti s cvetjem.	H. D.
Šport
I. S, S. K. Maribor : T. S. K. Merkur 5 : 0 (4 : 0).
Včeraj je »Maribor« v prvenstveni tekmj v slabi igri porazil nasprotnika v razmerju 5 : 0. igra ni nudila prav ničesar. Moštvo «Maribora«. zlasti na pad, je igral raztrgano, torej se poizkus s pregrupacijo moštva ni obnesel. Na uspehu ima največ zaslug širša obramba, ki je rušila in onemogočala vse napade »Merkurja« in izdatno podpirala napad, ki je bil docela nerazpoložen. »Merkur« je nudil malo odpora, vendar ga je napad »Maribora« s težavo preigraval in v prvem polčasu delovna zadovoljil pričakovanja. Sodil je dobro g. Planinšek.
S. K. Ptuj : S. K. Železničar 4 : 2.
V prvenstven] tekmi med Ptujem in Železničarji so Železničarji nepričakovano podlegli Ptuju, ki je igral izredno požrtvovalno in si zmago z neutrudljivim prizadevanjem tudi zaslužil. Železničar« ie imel težko delo in tudi dokaj šans, ki jih pa napad ni izrabil. Obramba Ptuja je igrala preostro. Napad se je dobro uveljavil, taktično je bil boljši, kombinatorno pa je zaostajal. Včerajšnja tekma ie torej Ptuin za-sigurala tretje mesto v prvenstveni tabeli. Sodil je g. Franki.
Stanje prvenstva.
Stanie po včerajšnjih prvenstvenih tekmah jo sledeče: 1. Maribor 6 točk (3 tekme) 9:0. 2- Pfej 5 točk (3 tekme) 7:4. 3. Rapid 4 točke (3 tekme) 8:1, lezničar 2 točke (4 tekme) 5:11. 6. Mer-4. Svoboda 3 točke (3 tekme) 3=6, 5- Že-kur 0	(4 tekme) 2:12,:
Avstrija : Italija 1 : 0.
Včeraj se je vršila v Bologni meddržavna tekma Italija—Avstrija za Evropski kup, katero je Avstrija zasluženo odločila v svojo korist. Zmaga Avstrijcev nad Italijani v Bologni je presenetila, kajti Italija je v Pragi proti najboljšemu evropskemu moštvu Čehoslovakov izsilila remis, kar je vzbudilo dvom v zmago avstrijskega teama.
Dunajski nogomet.
Wacker : Hakoah 2 : 0, Avstrija . FAC. 4 : 3, Hertha : BAC. 0 : 0.
Ostale tekme.
Berlin: Stockholm-Berlin 2:2 (2:0).
Curih: Švica-Svedska 2 : 2 (0 : 2).
Praga (prvenstvene): Slavija-Che-chi Karlin 4 : 1 (1 : 0), Sparta-Kladno 11 : 2 (5 : 2).
Umor ori ordinaciji
Newyorški zobozdravnik dr. Jakob Gres ie pred dnevi postaj žrtev zavratnega umora.. Pri ordinaciji ie nezna<n pactient potegnil i2 žepa revolver in ustrelil na zdravnika, ki se je — zadet v srce —> zgrudil, mrtev na tla- Zdravnikovo truplo so našli na tleh v sobi za •ordiniranje. Stanovalci v hiši so sicer slišali strel, toda zločin ie bil opažen šefe, ko je prišel k zdravniku drug Packi eni. Polieiia, ki ie takoj uvedla, preiskavo, je domnevala, da gre za roparski umor, toda večja količina zlata, ki ga je zdravnik uporabljal za plombe, je bila nedotaknjena. Tudi dragocen briljantni prstan na doktorjevi roki .ie bil nedotaknjen. Morilec pa je v sohi pozabil čepico in pustil več prstnih odtisov, kar so edini sledov j za zločincem. Nc\vyorška Policua je organizirala vsa razpoložljiva sredstva in moči, da za*r jasni miaterijozen umor.
siwx
MarTK6rsYI YE C E R NIK JtiT«.
W s r 115 9 r, 7. rvrvtmutk '9Z7.
-•j'•*'
POZOR!
Prvovrstno
6^' orig. angleško sukno
za moške obleke, suknje in damske plašče v booati
izbili pn tvrdki F. Mastek
Glavni trg
Odvetnik
v
naznanja, da je otvoril odvetniško pisarno in jo pridružil pisarni odvetnika
dr. Leopolda BoSfjančiča
* Mariboru, Aleksandrova c. 36/1.
Zahtev^t^povso^jVeceraik^!
Izdaja Konzorcij »Jutro« y, Ljubljani: predstavnik
ako Vam Vaši stroji nagajajo obrnite se na specljalno m e-hanično delavnico Justin Gustinčič, Tattenbachova ulica štev. 14, ker ima ista specijalni oddelek za popravila strojev vseh vrst.	937
DHdnliranie
in rezanje „bubi frizure” v higijenični brivnici Vjekoslav Gjurin
Maribor, Jurčičeva ulica 9
Flornogavice
Modne angleške nogavice Patentnogavice	i
Refformhlače Pulowerji
1426
Veste
Slavko Černetič, Maribor, Aleksandrova 23
klobuke
čevl e, obleke j. t. d.
kupite najugodneje pri
Jakobu Lah, Maribor
samo Glavni trg štev. 2
MARIBOR
KOROŠKA CESTA 1»
Spocljalltata i Nepremočljivi jesenski in zimski čevljll
izdajatelja in urednik: Fran B r o z o v | <5 v Mariboru. Tink* Mariborsko fickoma d d.. nrodshv^V
- I C : ■ k L' I ' I C I U V M.UlbuJU
Nevarna ljubezen nemške princeze
Sestra bivšega nemškega cesarja, 62letoa princesa Viktorija je žena jako nevarne ljubezni. Nlena sedanja ljubezen do mladega ruskega pustolovca Zubko-rra Je k sreči veHka težava in skrb te za rodbino. Pred 40. leti Pa je njena ljubezen skoraj zanetila evropsko voj-Jio. Zaljubila se ie v mladega kneza Aleksandra Battenberga, ki je bil od ruskega carja določen za bolgarskega vladarja, od Bolgarov Pa pregnan. Ko «a ie ruski car pu stil na cedilu, je začel mladi knez razmišljati, kako bi sl pridobil angleško in nemški pomoč, da bi lahko zopet zasedel bolgarski prestol. Kaiprej je vstopil v avstrijsko armado-To ga pa ni približalo uresničenju vladarskih želj. V največii zadregi se je Pa spomnil, da bi bilo najboljše, če bi se oženil s hohenzollernsko princeso Viktorijo, vnukinjo angleške kraljice Viktorije in hčerko nemškega cesarja Friderika 1. Princesa se je v kneza resno zaljubila in prišlo je do zaroke-Nemški cesar kot oče je bil z vsem zadovoljen, nasprotoval le pa prevdarni kancler Bismarck, ki ie videl v knezu pustolovca, ki zasleduie svoje sebične cilj« in ki bi znal Nemčijo prej ko slej spraviti v volno nevarnost. Na kanclerjevi strani je stal tudj princesin brat Vfijem,
Bismarck ie povepešij sklepanje varnostne pogodbe med Nemčijo in Rusijo in izposloval je, da se ie kot pogoj sta-vili preklic zaroke nemške princese z Battenberžanom. Železni kancler je znal tudi cesarja prepričati, da preti od Battenberžana velika nevarnost, ker bi on kot cesarjev zet skušal s pomočjo nemškega orožja zasesti bolgarski prestol in bj bil veled tega spopad med Nemčijo in Rusijo neizogiben- Bismarck ie bil tudi prepričan, da protežira kneza avstrijski dvor, ki je vodil protinemško »politiko.
Zaroka se je razdrla v veliko žalost princese Viktorijo. Te žalosti je bilo ► cliec šele drugo leto, ko se je batten-berški knez na razvalinah svoiih visokoletečih načrtov oženil z neko gledališko igralko. Kmalu na to se je princesa Poročila s knezom Schaumburg-Llnpe-Nemški oboževalci visokoaristokratske romantike zatrjujejo danes, da princesa ni mogla pozabiti svoie prve ljubezni i« da se ie sedaj na stara leta radi tega zaljubila v mladega Rusa, ker je bat-tenberškemu kneau precej podoben rn ker mu je tudi ime Aleksander-
Osleparfeni nabiralci redkosti
Mladi pariški trgovec Pinjalet je prišel na originalno sleparsko idejo: Ko je prekoceanski letalec Lindbergh postal junak dneva, je Pinjalet med njegovimi občudovalci raztrosil vest, da poseduje v spomin na epohalni polet platno, s katerim je bilo prevlečeno Lindberghovo letalo. Kakor praznoverci in sadisti, ki drago plačujejo rabljevo vrv, so se znašli tudi ljudje, ki so Pinjaleta lepo prosili, da jim za drag denar odstopi kos svetovno znamenitega platna. Slepar je razvil dobičkanosno trgovino. Po par centimetrov platna iz Lindberghovega letala je prodajal za lepe stotake. Bogzna, kako dolgo bi še tekla dobra kupčija v zadovoljstvo sleparja in osleparjenih ljubiteljev raritet, da se ni začela zanjo zanimati policija. kateri se je zdelo malo čudno, da Pinjaletova zaloga letalske relikvije tako dolgo traja. Policisti so si to zalogo ogledali in pri sleparju so našli še dobrih 40 metrov novega platna, ki se običajno rabi za pokrivanje letal. Sleparja so zaprli, nabiralci raritet so pa z veliko jezo pometali drago plačane koščke platna iz svojih zbirk.
Pijane krave.
Posebno grdim pijancem večkrat pravijo »krave pijane«, kar je za žival seveda žaljivo, ker ne uživa alkohola. V Grabowu na Pruskem so se pa krave resnično napile. Ko je zjutraj prišel gospodar v hlev, je našel živino v Čudnem stanju. Ene krave so torkljale naokrog, druge so na komaj stale ter se niso dale pomolzti. Gospodar je takoj našel vzroke tega čudnega stanja. V hlevu je bil namreč shranjen stroj za prešanje krom*'’ h. Stroj .je bil nekaj pokvarjen in se je špirit cedil v jasli in med krmo.
MALI OGLASI
Prazne »n meblovane sobe
odidem. Dušanova 9- Maribor- 1578
Oglas!
Dne 12. XI. 1927- ob o. l]rj dopoldne se
vrši prj Sv. Juriju v Slov. goricah prostovoljna Javna dražba več glav lepe goveje živine in konj, ki jih prodaja zaPu ščina po Petru Mesareč. Podrobnejše informacije daje dr. Milan Gorišek, odvetnik pri Sv. Lenartu v Slov. goricah.
Maksim Gorki:
Otroška leta
37 Poslovenil dr. I. D.
Obedovali smo brez volje, pa naglo, kakor da bi nečesa pričakovali; ded je utrujeno napihoval obraz, kašljal in godrnjal:
»Veliko moč ima hudič do človeka! Človek, ki je bil vendar pobožen, hodil v cerkev — naenkrat pa, a?«
Babica je vzdihnila.
Mučno dolgo je gineval ta srebrno motni zimski dan, v hiši pa je postajalo vse bolj nemirno, težje.
Pred večerom je prišel policist, že drugi, rdečelas in debel, sedel v kuhinji na klop. sopihaje in kimaje dremal. ko pa ga je babica vprašala:
»Kako pa ste izvedeli to?« je počasi in debelo odgovoril:
»Pri nas za vse izvemo, le mirna bodi!«
Spominjam se, da sem sedel pri oknu, ogreval v ustih star groš in se trudil, da odtisnem na ledu stekla Georgija Pobedonosca. ki je premagal zmaja.
Nenadoma je v veži hrupno zašu-melo, duri so se na široko odprle in Petrovna je presunljivo kriknila s praga:
»Poglejte no, kaj je pri vas za hišo!«
Ko je zagledala stražnika, je padla na kolena in začela kričati, požirajoč besede in solze:
»Šla sem, da podoiim kravo, pa vidim: Kaj, da so na vrtu Kaširinovih sledovi čevljev!«
Tedaj je ded pocepetal z nogami in srdito zakričal:
»Lažeš! Ničesar nisi mogla videti v vrtu, plot je visok, špranj v njem ni. lažeš! Ničesar ni pri nas!«
»Očka!« je vpila Petrovna in iztegovala eno roko proti njemu, z drugo pa se je držala za glavo. »Res je, očka, saj lažem! Šla sem, k vašemu plotu pa peljejo stopinje in sneg je na enem mestu razhojen, jaz čez plot, pogledala sem tja in videla — tam leži .. .«
»Kdo-o?«
Ta krik se je strašno dolgo vlekel in ničesar ni bilo mogoče razumeti v njem: naenkrat pa so vsi. kakor da
bi zbesneli, začeli suvati drug drugega, planili iz kuhinje, stekli v vrt, — tam v jami, mehko postlani s snegom. je ležal stric Peter, naslanjajoč se s hrbtom na ožgano bruno, nizko na prsi povesivši glavo. Pod njegovim desnim ušesom je bila globoka
brazgotina, rdeča kakor usta, iz nje pa so kakor zobje štrleli modrikasti koščki: zaprl sem oči od strahu in skozi trepalnice sem videl pri Petrovih kolenih nož, ki mi ie bil poznan, okrog njega pa skrčene, temne prste desne roke: leva je bila zamahnjena stran in zarita v snegu. Sneg je pod izvoščekom skopnel, njegovo malo telo se je globoko usedlo v mehki, svetH puh in je bilo videti še bolj otroško. Pokorno sklonjena glava se je s podbradkom upirala v prsa, mečkala gosto, kodrasto brado, na golih prsih je v rdečih curkih strnjene krvi ležal velik križ iz medi. Zaradi šum-nih glasov se mu je trudno sukala gla va:^ Petrovna je neprestano kričala, kričal je policist, pošiljajoč nekam Valjeja, in kričal je ded:
»Ne razmandrajte stopinj!« Nenadoma pa se je zamračil, si pogledal nekam pod noge ter glasno in oblastno rekel policistu:
»Ne kriči! Tukaj je božje delo. božja sodba, ti pa prihajaš s svojimi neumnostmi, — eh, vi-i!«
In vsi naenkrat so obmolknili, uprli oči na pokojnika, začeli vzdihovati in se križati.
Z dvorišča so tekli neki ljudje na vrt, lezli čez plot Petrovne, padali, rentačili, vendar pa ie bilo vse tiho toliko časa. dokler ni ded, ogledavši se naokrog, obupno zakričal: »Sosedje, kaj pa lomite malinov grm?«
Babica me je prijela za roko in me ihteč peljala v hišo.
»Kaj pa je naredil?« sem vprašal; odgovorila je:
»Ali ne vidiš . . .«
Cel večer so se pozne noči zbirali v kuhinji tuji ljudje in kričali, velevala je policija, človek, ki je bil podoben dijakonu, je pisal nekaj ter izpraševal:
»Kako? Kako?«
Babica je pogoščala vse s čajem, za mizo je sedel okrogel človek, kozav, brkat in s škripajočim glasom pripovedoval :
»Ime in priimek njegov neznan, Ie toliko je znano, da je po rodu iz Jela-tina. Nemi pa sploh ni nem in je vse priznal. In tudi tretji je priznal, tukaj je namreč še tretji. Že dolgo, dolgo so ropali cerkve, to je njih poglavitno mojstrstvo . . .«
»O Gospod,« je vzdihovala Petrovna, vsa rdeča in mokra.
Ležal sem na pogradu in gledal doli: vsi ljudje so se mi zdeli kratki, debeli in strašni.
(Dalie prihodnjič.)