JULIJ JI J Alež " T Ramilij i® S VincenHj Pavi. C Elija ll J Viktor + IjSJforija Magd. ? Pobink. 1 « S Kristina ll l Jakob 27 5 11 S ?r«tof, mU{. + AMERIKANSKI SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI t Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v združenih državah ameriških. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 22. JULIJA — SATURDAY, JULY 22, 1939 LETNIK (VOL). XLVIII, živce' v Evropi - Koraki 'tier skuša z umetnim vzdrževanjem napetega položaja v Evropi prisiliti nasprotnice na kolena. — Zavezniške države pridobivajo na moči. — Nevarnost, da utegne Hitler v obupu na slepo srečo udariti. ^BerJin, Nemčija. — Mir, ka- erega točasno še uživa Evropa v resnici ni -nikak pravi marveč trda borba, ki je lcer nevidna, toda do skraj-"°s da Sv°jo zaveznico Italijo goto- v° P^ažena, če bi se spustila v°jno. Za vojno namreč ni * trebno samo orožje, majrveč Oj' živež in surfivine; na teh a niti Nemčija, niti Italija ni- ";e bogati in, lcer bi bili med °.)no docela obkroženi, bi jih J"1 od nikoder dobiti ne mo-elj. , Namesto za udarec, se je pato Hitler odločil za čakanje. 0 svojih močeh skrbi za .to, VELIK IZVOZ OROŽJA Anglija in Francija odjemalki. največji Washington, D. C. — Državni department je te dni izdal poročilo o tem, koliko dovoljenj se je izdalo tekom prvih šestih mesecev tega leta za izvoz orožja iz Zed. držav, in koliko se je orožja v resnici izvozilo. Kakor se razvidi, ste posredoval NASVET ZA POSREDOVANJE Predsednik ali pa kardinal naj bi imenoval posredovalce. Chicago, 111. — Tukajšnji mestni odbor je na delu, da prepreči stavko, s katero je zagrozila CIO unija Armour Packing družbi. Eden alder-manov, P. H. Douglas, ki je profesor na chicaški unčverzi, je v četrtek stavil predlog,naj bi stranki v medsebojnem razgovoru skušalj poravnati spor. Ako bi pa ne mogle priti do zaključka, naj bi mestni odbor in, če bi tudi to svoji ogromni sili namreč dobro bi bila koncem koncev dobili Anglija in Francija naj-ine bil° zadovoljivo, naj bi se več dovoljenj, namreč skupno sestav51 za P°Sa.ianie odbor peterih oseb. Od teh bi da fta obdrži mednarodno stanje višku napetosti in s tem v .. aki napetosti tudi živce svo-nasprotnic, Anglije, Fran- ce ku Jn Poljske. Pri tem priča-t jG> da bodo te države kon-, 0 onemogle pod to strahovi- v° negotovostjo in privolile v ^ e> kar bo on zahteval, samo, se rešijo tega mučnega sta-nJa. u ^akor pa kaže, se je Hitler acUnal pri odpornosti svojih Potnic, kajti doslej še ni-.Padle v past in se ne opazi njih še nikako oslabljenje j. Vcev- Skoraj, da je resnica SQVno nasprotno: Pripravile , Se do zob in zdaj čakajo ^Jn one, vsaj navidezno mir- <}a ^ler bo moral izprevideti, jjj.-^a ta način ne bo daleč Se1Siel» kajti pri tem čakanju ^ nagiblje ugodnost od dne c^ne bolj na strain nasprot-11 držav. Dasi nemške tovar-'e stalno bruhajo iz sebe novo so pa tudi tovarne v v jHji in Franciji noč in dan net tu in> dočim ste še Pred ].. a.i meseci Nemčija in Ita- j, a nadkriljevali obe demoni državi v množini Ž6°Z,1a> ste zadnji svoj oboro-alni program tako pospeši- skoraj 80 odstotkov. Dovolje- nega izvoza je bilo za 72 mi- lijonov dolarjev in od tega je na omenjeni državi padlo 57 milijonov. Resničnega izvoza v te dve državi pa je bilo za 24 milijonov. Na Kitajsko se je iizvozilo za nekaj več kot en milijon, v Nemčijo in Italijo pa skupno komaj za $31.000. -o- PREMOGARSKI SPOR KONČNO REŠEN Knoxville, Tenn. —Dva meseca trajajoča borba v Harlan okraju, Ky.J ki se je vodila med premogarskimi operatorji in CIO unijo premogarskih delavcev,se je> zadnjo sredo končala s sporazumom, pri katerem ste obe stranki znatno popustili. Sporazum se je dosegel po konferenci,ki se je pod vodstvom vladnega posredovalca vršila v tem mestu skozi pet dni. Unija je morala v no- vi pogod'bi popustiti v toliko, da ne bo dobila "zaprte delavnice," vendar pa je CIO zagotovljena izključna pravica za. pogajanja.% Operatorji pa so pristali na to, da bodo sprejeli vse stavkarje nazaj na delo, ne, da bi jim naložili kalzen, ki je določena v prejšnji pogodbi. -o- V PROSLAVO 300 LETNICE LJUDJE, ZA KATERIMI NI SLEDU Washington, D. C. — Vsako leto izgine v Ameriki na nepojasnjen način na tisoče ljudi, za katerimi se ne more najti sledu kljub temeljitemu iskanju. Tekom lanskega leta je, kakor poroča justični department, izginilo 192,700 oseb. Dočim se je večina pozneje našla, je pa 16,500 še vedno takih, o katerih se nič ne ve. Med velikimi mesti je glede izginulih oseb stal New York na prvem mestu z 9,829; za njim pride Philadelphia in na tretjem mestu je Chicago, kjer je izginilo 3765 ljudi. li ob da 3e zdaj razmerje med lae,ma skupinama glede orož-asto, v oar mesecih pa bo- ste ^ mesečni pa uu- Ifcv fašistični državi celo da-Zapadni drža,vi več materijala na le • - w "Me Pač v^Polag0 in poleg tega tudi denarja, da lahko dobiva- te *ti j^ožje tudi od drugod, zla-iz Amerike. &ost ■ r torej d°kro ve> da b^.^a položaj zanj čimdalje neugoden, in v tem tiči Uattia nevarnost. V obupu tfe utegne izrabiti skrajni Pol- ^ niu je še na raz- a£o, ter bolj ali manj na TISKA Washington, D. C. — Letos se obhaja 300 letnica, kar je bil uveden tisk v Zed. državah. V proslavo tega zgodovinskega dogodka se bodo izdale posebne poštne znamke, katere je generalni poštni / mojster Farley že odobril. Znamke bodo po 3 cente, škrlatne barve in bodo postavljene v promet najbrž okrog 25. septembra. -o- ZNIŽEVANJE PLAČ NA RAZSTAVI New York, N. Y. — Poleg odpustitve tistih uslužbencev, ki niso neobhodno potrebni, je vodstvo svetovne razstave zadnjo sredo odredilo tudi, da se vsemu uslužbenstvu na razstavi zniža plača za 10 odstotkov. Biznez z razstavo baje ni j taik, kot se je pričakovalo. -o- Širite »n priporočajte lisi ena i zastopala druž'bo, druga unijo, ostale tri pa naj bi imenoval ali predsednik Roosevelt ali pa kardinal Mundelein. -o- IZSELJEVANJE IZ TIROLSKE SE ZAČELO Bočen, Italija. — Odredba italijanske vlade, da se moralo Nemci izseliti iz južne Tirolske, se je že začela izvajati. Ugotavlja se,da se je okrog 100 Nemcev že izselilo v Nemčijo, in sicer so to taki, ki so bili znani kot goreči nazijč. Nadaljnjih 10,000 je tudi že skoraj pripravljenih, da odide istotja, in pričakuje se, da se bo njih izseljevanje vršilo brez vsakih neredov. Za ostalih 200,000 pa se še ne ve, kako se bo proti njim postopalo. Večina od teh je namreč ogorčena nad odredbo, da mora zapustiti svojo zemljo, na kateri je njih rod živel dolga stoletja. -o- DOBER BIZNES ZAVAROVALNIC Chicago, 111. — Urad, ki vodi statistiko o življenjskem zavarovanju, sporoča, da so zavarovalnice tekom prvega polletja letošnjega leta izdale za, skoraj tri in pol miljarde dolarjev novih zavarovalnin-skih polic. To je za 12 odstot kov več kakor lani za isti čas. Tega poviška so deležni vsi delii Zed. držav. KRIŽEM SVETA — Vatikan. — Na javno,te-densko avdijenco pri papežu Piju je zadnjo sredo prihitelo nič manj kakor 40,000 ljudi. Vzrok za ta naval je bil brez dvoma predvsem v tem, ker je bila to zadnja taka avdijenca pred odhodom papeža na letovišče v grad G an dol fo. — London, Anglija. — Jugoslovanski regent, tprinc Pavel, je zadnjo sredo prejel od kralja Jurija neko visoko angleško odlikovanje. Princ Pavel in princesinja Olga sta točasno na obisku v Londonu. — Pariz, Francija. — Angleška zračna armada^ je imela zadnjo sredo svoje druge manevre nad francoskim o-zemljem. Cela akcija pa se je držala v Angliji v tajnosti in se je objavilo o njej šele, ko so se aeroplani vrnili domov. -o- ZGODAJ SE ZAČELI URITI Chicago, 111. — Policija je zadnjo sredo zvečer aretirala Sedem mladih fantov, ker so bili osumljeni tatvine. Pohajkovali so namreč v ozadju Grain t šole, 2433 Wilcox st., ter prodajali mimoidočim gum, cigarete in kendi. Po aretaciji so priznali, da so tekom zadnjih treh tednov vdrli v devet trgovin v okolici. Od aretiranih ima najstarejši 19 let, dočim so ostali od 13 do 16 let. Oglasi v "Am. Slovencu" imajo vedno uspeh t OBE STRANKI ZANASTOP Dve resoluciji stavljeni v senatu, da se odločno nastopi proti Japonski zaradi njene kršitve pogodb. Washington, D. C. — Senat je odločen, da se še tekom tega zasedanja podvzamejo energični koraki proti Japonski zaradi njenega preziranja ameriških pravic na Kitajskem. Da utegne priti do kakega definitivnega sklepa, se lahko računa iz tega, ker je pobuda prišla iz obeh strank. Od demokratov je predložil tozadevno resolucijo senator Pittman. Po predlogu, ki ga je on stavil, bi se imel ustaviti talkoj vsak izvoz vojnega materijala na Japonsko. Drugo resolucijo je stavil rep. senator Vandenberg. Ta pa zahteva, naj predsednik obvesti Japonsko, da! Zed. države razveljavljajo trgovinsko pogodbo, ki so jo sklenile z njo v 1911, in sicer s prednaznanilom šestih mesecev, kakor je v pogodbi predpisano. Vandenberg pravi,da bi nas Pittmanov predlog spravil v vojno z Japonsko, dočim bi njegov predlog dal Japoncem Šest mesecv časa, da izpreme-ne svojo politiko. Obe resoluciji ste bili poslani državnemu tajniku Hullu, da izrazi svoje mnenje,katera bi bila bolj primerna. BRAZILIJA PRITISNILA NA LISTE Rio de Janeiro, Brazilija. — Vlada je zadnjo sredo izdala odredbo, po kateri ne bo več dovoljeno tujejezičnim listom izhajati izključno le v njih jeziku. Tiskani bodo morali biti v dveh jezikih, v njih lastnem in v portugalščini. Odredba se nanaša le na liste, ki se utegnejo na novo ustanovita Za liste, ki že zdaj obstoje, veljajo stari predpisi; vendar pa. ako ti listi ne bodo tiskani tudi v portugalščini, se jim l,o vzela pravica,da bi uvažali papir carine prosto. MED PRVIMI POTNIKI PO ZRAKU PREKO MORJA "Amerikanski Slovenec"! slepo udariti. S tem pa bo zanetil celi svet. Časnikarji so bili prvi potniki, ki so po otvoritvi zračnega prometa preko Atlantika leteli z Yankee Clipper iz New Yorka v Evropo. Slika kaže trojico te potniške skupine, katerih imena so, od leve na desno: J. A. Stahlman, Mrs. O. Reid in Roy Howard. Iz Jugoslavije Kmetijsko ministrstvo je odobrilo skoro milijon dinarjev podpore, za zgraditev modernih sadnih sušilnic. Tudi Slovenija dobi nekaj tisočakov. — Važen gospodarski izum dolenjskega posestnika. — Razno. , „ - -- Moderne sadne sušilnice Ljubljana, 1. julija. — Sušenje sliv in drugega sadja1 se je vršilo doslej v največji meri v primitivnih domačih sušilnicah in je to posušeno sadje imelo slabo kakovost. Zaradi tega se je začela od strani kmetijskega ministrstva in drugih zainteresiranih strokovnjakov in ustanov velika akcija za uvedbo boljšega načina sušenja sliv v modernih sušilnicah, načina, ki je pokazal doslej dobre rezultate. Da bi se omogočilo to koristno delo, je oddelek za rastlinsko proizvodnjo v kmetijskem mi-nistrsfcai predlagal kmetijskemu ministru, da se izda potrebna podpora za zgraditev sušilnic v posameznih banovinah. Ta podpora naj bi bila podeljena posameznim upravam v vsej državi. Minister je uvidel važnost zgraditve modernih sadnih sušilnic in je odobril znesek 900.000 dinarjev. Kralj, banska uprava v Sarajevu dobi 324.000 din, banska uprava v Novem Sadu 153.000 dinarjev, v Banjaluki 135.000 dinarjev, na Cetinju 90.000 din, v Zagrebu 72.000 din, v Ljubljani 72.000 din, v Splitu in Skopi ju po 27.000 dinarjev. Banske uprave bodo iz podeljene vsote dajale podporo za zgraditev modernih sušilnic sistema dr. Stojkovič, velikega tipa, po potrebi pa tudi za zgraditev sušilnic sistema dr. Stojkovič malega tipal, sistema Glavinič ali kakega drugega sistema. Podporo bodo dobili oni sadjarji, ki imajo, na svojem zemljišču večje število sadnih dreves, a zaradi slabega gmotnega stanja ne morejo iz lastnih sredstev zgraditi sušilnic. Stroj za tolčenje lana Višnja gora, koncem junija. — Veliko zanimanje vzbuja v Višnji gori in okolici dejstvo, da se je posrečilo gostilničarju in posestniku Jožefu Nov-ljanu Peščenika pri Višnji gori napraviti stroj za tolčenje lanu. Stroj je zelo preprost. Sestoji iz lesenega ploha. Sredi ploha je pokončna deska ž dvema zarezama, v katerih sta vdelana dva tolkača. Tol-kača udarjata na ploh, da je pa udarec ojačen sta zvezana po vzmeteh s plohom. Na drugi strani pokončne deske je kolo, ki ima na vsaki strani tri žeblje, ki se med videnjem dotikajo koncev tolkačev in jih dvigajo in spuščajo. Na eni strani kolesa je pritrjen vitel j, na drugi pa zamašnjak, da prestreza tresenje, ki nastaja ob udarcih, in da obdrži hitrost. Ce bi hotel napraviti kdo stroj na motorni pogon, se spodaj doda os, na katero se pritrdi kolo, ki se zveže z že omenjenim kolesom. Pridelovanje lanu posebno na Dolenjskem,kjer ga pospe- šuje in kupuje tovarna motvoza in platna na Grosuplju, vsako leto narašča. Brez dvoma bi ga ljudje še bolj sejali, če bi ne bilo z njim toliko dela. Z omenjenim strojem bi jim bilo delo precej olajšano. --o- Velik mladinski tabor v Mariboru Maribor, 2. julija. — Maribor — druga prestolica Slovenija, branik slovenstva na severu,je bil te dni pozorišče veličastnih narodnih načelnih in športnih manifestacij slovenske mladine, ki je prihitela z vseh delov Slovenije dokazat svojo zvestobo vladarju, Jugoslaviji in slovenstvu v smislu visokih načel vere svojih očetov. Na zaključni dan mladinskega tabora je bilo v veličastnem sprevodu do 10.000 slo. venskjih fantov in deklet, ki so korakali pred zastopnikom najvišjega tabornega pokrovitelja, kralja Petra II., pred 6 ministri, najvišjimi zastopniki Slovenije in nad 30.000 gledalci. Tako veličastnega mladinskega slavlja Maribor še jii videl. -o- 40 novih doktorjev Na zagrebškem vseučilišču je bilo 30. junija promovira-nih 40 novih doktorjev. Promocij se je udeležil tudi Dr. Maček, ker je bil za doktorj-a vsega zdravilstva promoviran tudi njegov poslanski tovariš Jurij Zrinščak. -o- Nesreča Hudo se je ponesrečil pri gradnji stanovanjske hiše Pokojninskega zavoda v Kranju 42 letni delavec Bigles Kristjan iz Most. Pod dvigalom za dviganje malte je pripravljal beton in ni pazil, kedaj bo delavec spustil dvigalo navzdol. Tudi delavec, ki je bil zaposlen pri dvigalu, ni Bigle-sa opazil in tako je spustil dvigalo, ki je pritisnilo Bigle-sa. k tlom ter mu prizadejalo hude poškodbe na hrbtu in nogah. -o- Lepa starost Ivan Li;kar v Celju, eden najstarejših celjskih Slovencev, je pred kratkim slavil 85 rojstni dan. Rojen je bil leta 1854 v občini Cerkno v seda-njj Julijski Krajini. Kot deček je sodeloval s svojim bratom, ki je bil doma organist in učitelj, in s sestrama pomagal pri cerkvenem petju, brat ga je pa učil orgljanja in igranja na violino ter ga tudi naučil nemščine, kar je bilo potrebno za višje šole v Idriji, katero je Likar končal z odliko. Posvetil se je trgovskemu poklicu ; služboval v Idriji, gkofji Loki, in prišel leta 1876 v Celje. Vseskozi je bil vnet narodni borec. 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA' •krma £ AMERIKANSKI SLOVENEC Ameiikanski Slovenec Prsi in najstarejši slovenski list v 'Am&rilci.* Ustanovljen leta 2.S9L Izhaja *sak dan razun nedelj, ponedeljkov jO dnevov po tnaznigUb. Izdaja in tiska: PDINOSt PUBLISHING jCO. matov ftrtdttiStva in uprave i }849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnin« 1 Za celo lilo Za 6&1 teta £a četrt lfita Za Chfcflgo, Kanado in Evropo: __ Za celo leto ..................... $6.00 Za pol teta „, , ,, 3.00 Za četrt leta______1.75 JPosatftWrna Številka _ 3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America* Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday* Published by i EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year - For half a year _ For three months —............ Chicago, Canada and Europe: For one year , .. ., $6.00 For half year__3-00 For three months ..................— ....... 1-75 Single copy ----------3c btiptel važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlara na uredništvo vsaj dan In pol pred dnevom, ko wide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do eetrflka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira.Rokopisov ured-piitvo ne vrača.__ Entered as secoftd class matter November 10, 1925, at the post office at jCbftago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. "Old England" Najtrši oreh je za angleško politiko — Rusija. Mesece dolgo se že vršijo pogajanja za medsebojno zvezo, neštetokrat so inozemski listi napovedali predstoječi ali celo že doseženi spqrazum med Anglijo in Rusijo. O čemer je sanjaril sovjetski komisar Litvinov, da bi namreč privedel Rusijo kot enakopravno silo v krog zapadnih držav, bi se bilo z novim mednarodnim položajem mahoma uresničilo. A žel je Litvinov in njegov naslednik Molotov je neizprosen glede ruskih zahtev napram Angliji. Cena sovjetskega sodelovanja z evropskim zapadom je očividno rastla z vsakim dnem. Anglija je doživljala svoje največje ponižanje, ko je moral njen posebni odposlanec pred vratmi diktatorja Stalina moledovati za rusko pomoč. Spor zaradi angleških koncesij na Vzhodu postaja vedno bolj napet, japonska vlada je odbila angleško zahtevo, naj ukine odrejene ukrepe, in noče trenutno tudi ničesar slišati o pogajanjih z Londonom. V ozadju mednarodnih dogodkov se torej prikazuje velika, zgodovinska borba za politično in gospodarsko nadvlado v svetu in posebej v Evropi. Anglija se pri tem nahaja v defenzivi, za katero je treba ogromnih denarnih svot in železnih živcev. Ne motimo se, če trdimo, da bodo o končnem izidu velike borbe odločili boljši živci in potem šele denar. Še leto dni ni minulo, odkar se je lice velemestnega Londona temeljito spremenilo. Izid svetovne vojne je Angleže zazibal v nevarne sanje o nepremagljivosti njihovega imperija, angleška politika je imela svoje srečne čase, ko so ji ostajala samo prigovarjanja, razsojanja in kvečjemu besedne grožnje in Evropa je bila mirna. Prva se je tej angleški politiki uprla Italija, ko je segla po abe-sinski zemlji. Trdo je tedaj udaril ob mizo angleški zunanji minister Eden ter pozval članice Zveze narodov k gospodarski blokadi italijanske države. Italija je kljubovala naprej, dobila Abesinijo in Eden je odšel. Sledil mu je hladnokrvni prijatelj starega angleškega prvoministra Chamberlaina Halifax, da bi ladjo angleške politike zakr-maril spet v mirnejše vode. Pa mednarodni razvoj ju je prehitel in ju pritiral v smer radikalnejšega, ker mlajšega Edena. Ozračje v Londonu je napeto. Vsi misleči Angleži čutijo in slutijo, da se-v ozadju mednarodnih dogodkov vrši igra za biti ali nebiti velikega britanskega imperija. "Mrzlo krizo" nazivajo londonski hudomušneži to čudno ozračje med nadami in razočaranji, v vsem angleškem narodu se je vzbudila politična žilica in še nikdar niso bili angleški listi tako zelo čitani in imena angleških politikov tolikrat v ustih množice. Anglija danes vsa politizira in to v najboljšem pomenu besede. Zgradbo britanskega imperija je stresel prvi sunek ob Abesiniji in od trenutka naprej, ko se je angleška grožnja z gospodarskimi sankcijami proti Italiji izjalovila, se zemlja pod njo neprestano trese. Na vseh mogočih mestih se kažejo prve razpoke starega zidu. Prvič v angleški zgodovini se pojavljajo tekmeci Britanije na vseh celinah. V Palestini se divje upirajo Arabci in Judi, v Indiji se prikazujejo sadovi večdesetletne vzgoje danes postaranega mahatme Gandhija, Capetown, južno-afriška angleška prestolica, beleži vedno nove zarote nevidnih sovražnikov, še avstralski parlament v Canberri ima svojo visoko-politično sezono. Razmerno najbolj mirna je Kanada, ki se je ravnokar poklonila angleški kraljevski dvojici, najbolj ogrožene pa so angleške koncesije na Daljnem vzhodu, kjer so investirane ogromne milijarde angleškega denarja. Po angleški ustavi je angleški kralj edina vidna vez, ki združuje vse dele imperija, in ta vez je v dobi, ko se maje sleherno dostojanstvo človeka-poedinca, rahla, zelo rahla. Nočemo prezreti, da se je britanski lev z vso svojo močjo uprl in bi iz preprostega naravnega zakona ne hotel poginiti. Gre za veljavo angleškega imena v svetu, gre za angleško nadvlado v svetovni trgovini in angleški vpliv v svetovni politiki, gre za ogromne denarne investicije po vseh celinah sveta, gre za ohranitev v dolgih stoletjih z velikim naporom, žrtvami in izredno inteligenco doseže nih uspehov, gre končno za, biti ali nebiti britanskega imperija. V prvih mesecih tekočega leta sta Anglija in Francija skovali tesno medsebojno vojaško zvezo.' V aprilu tekočega leta je Anglija prelomila z dosedanjo tradicijo prostovoljne vojaške milice ter uvedla vojaško obveznost. To je za Anglijo, ki je stoletja dolgo ljubosumno čuvala po-edinčevo prosto voljo in je ni prelomila celo ne v krizah svetovne vojne, naravnost, zgodovinski korak. Istotako v aprilu je povabila v London poljskega zunanjega ministra Becka in mu vročila angleško in francosko jamstvo vojaške pomoči za slučaj napada na Poljsko. Istočasno so se začela pogajanja med Anglijo in Rusijo. V maju je bila sklenjena angleško-turška zveza, kateri je sledila slična zveza med Francijo in Turčijo. "Česar nismo dosegli v vsej sveCovni vojni, smo dobili mirnim potom sedaj, namreč Dardanele in Bospor", tako so zmagoslavno zapisali londonski listi ob sklepu pogodb s Turčijo. Angleška kraljevska dvojica je medtem nastopila najdaljše, doslej v zgodovini poznano vladarsko potovanje v Kanado in Ze-dinjene države, da si utrdi zvestobo kanadskega dominijo na in zagotovi naklonjenost Zedinjenih ameriških držav. Ob času bo angleški kralj svoj obisk britanske zemlje nadaljeval, pripominjajo nekateri inozemski listi. PIKNIKA NE BO! Universal, Pa. , Pred nekaj časom sem omenila, da bomo me ženske članice podr. št. 96, SŽZ. imele piknik na Center Beach' dne 22. julija. Sedaj je stvar odklonjena zaradi pijače menda, in odložena. Določeno pžl je, da bomo imele enkrat v mese cu oktobru namesto odpadlega piknika vinsko trgatev. Kakor kaže, bo veliko grozdja letos in kdo bi ne šel rad obirati grozdja, saj je to najbolj veselo opravilo in najbolj zabavno. Mogoče da bom o tem še kaj bolj natanko opisala ob priliki. Tukaj obratuje tovarna cementa, ki je v zadnjem času poklicala na delo nekaj novih delavcev. Nekaj jih je bilo tudi poklicanih v železno tovarno, pa kaj, ko jih vzamejo komaj po kakih šest, toliko da se stroji obračajo in da popolnoma ne obstanejo. Kar se tiče premogovne industrije pa obratujejo bolj srednje. Tukaj ne vzamejo na delo niti enega delavca, raje še kakega odpustijo. Pred enim mesecem jih je ibilo 118 in morda jih bodo še kaj. Dne 16. julija smo imeli cerkven piknik in je bila prav lepa udeležba. — Dne 23. julija, bomo pa jimeli prvo sv. obhajilo. Zop,et lepa in ganljiva cerkvena slovesnost. Ne morem si kaj, da bi celi j e n e čitatelje ne opozorila na lepo povest ki izhaja v Amer. Slovencu in sicer "Pod-krnoški gospod." Je to zares zanimiv roman, ki ga je vredno prebirati. Kateri še nimate lista, bi vam priporočila, da si ga naročite. — Dalje je tudi v "Novem Svetu" prav veliko zanimivega berila. Zlasti je prikupna povest "Velika ljubezen," ki strašno vleče bralca. Pa tudi drugega je veliko lepega v tem družinskem me- sečniku. Berite te povesti in te liste. — Potem še mesečnik "Ave Maria," ki je tako krasen. Že otroci ga težko pričakujejo vsaki mesec, zakaj bi ga ne starši. — Brez tjeh omenjenih listov, bi ne smela biti nobena slovenskjj katoliška hiša v Ameriki, zato naročite si jih čim prej. • Mrs. Pauline Kokal KONGRES KRALJA V KRISTUSA LJUBLJANI Cleveland, O. Prihodnji teden od 25. do 30. julija, se bodo naše misli podale čez široko morje tja v prestolico Slovenijo v Ljubljano, kjer se bodo zbrali predstavniki katoličanov iz celega sveta, in na tisoče in tisoče vernega ljudstva, da počastijo Kralja vseh Kraljev, vladarjev, in nas revnih Zemljanov, na kongresu. Tudi mi ameriški Slovenci, bomo častno zasto pani. Med drugimi odličnimi Slovenci, kateri so se podali v domovino, je tudi katoličanom dobro znani misijonar, P. Bernard Ambrožič, župnik od fare sv. Štefana iz Chicage, 111. Med potoma se je oglasil tudi pri fari sv. Lovrenca ob priliki došlih iz stare domovine gospodov Josipa Ovna in Viktorja Demšarja. Oba gospoda sta zelo prijazna in visoko na-obražena. V četrtek večer dne 13. julija so imeli predavanje v dvorani S. N. D. in smo jih prav z zanimanjem poslušali. Zal, da je bilo tako malo časa, ker gospod Oven je že ob 10 uri zvečer zapustil faro sv. Lovrenca in odšel v San Francisco Calif., na obisk k svojemu bratu. Gospod Demšar je ostal v Clevelandu pri bratu Jos. Demšarju, slovenskemu stavbeniku. V nedeljo dne 16. julija je imel g. Demšar sv. mašo in pridigo v cerkvi sv. Prekratka pridiga je bila. Še bi ga bili radi poslušali. Upamo, da se č. g. prav dobro počutijo med rojaki po Ameriki in odnesejo najlepše spomine od nas. Ameriških Slovencev. Pa se še povrnemo nazaj k kongresu Kristusa Kralja. Marsikateri rojak ali rojaKinja, bi želel biti osebno navzoč med rojaki sorodniki in prijatelji v stadionu v Ljubljani. Zal, da večini nam to ne bo mogoče. Lahko pa smo v duhu navzoči, to je, da izmolimo nekaj očenašev za večji uspeh kongresa. Zveza dr. Najsv. Imena v Cleveland, O., je sklenila, da na dne 30. julija imajo vsa dr. v svoji župniji skupno sv. obhajilo. Prav bi bilo, da bi v vseh slovenskih farah po Ameriki, imeli ta dan posebne molitve, in skupna sv. obhajila. Vez ljubezni med rojaki onstran in to stran morja, naj se globoko vkorenini. Dokler bomo imeli prijateljske obiske iz domovine in v domovino, smo sigurni, da slovenski jezik, slovenski običaji, ostanejo med nami. Dokler pa bomo dobri Slovenci, bomo tudi dobri katoličani. In ako bomo dobri katoličani, to je, da živimo po naukih svete vere, se nam ni treba bati stopita pred božjega Sodnika. Vi gospod Rev. Ambrožič, ko ste se od nas poslovili, da zastopate Slovence na kongre su v Ljubljani, sporočite naše tople pozdrave Slovencem v domovini. Povejte jim, da dokler nam bo Slovenija pošiljala svoje zastopnike, d!a nas u-trdijo v ljubezni do stare domovine, toliko časa, se ji ni treba bati, da bi Slovenci utonili v morju amerikanizma. Pozdrav vsem Slovencem sirom Amerike. li novi dom ali glavni urad Kranjsko Slovenske Katoliške Jednote. Vsem sobratom in sosestram zbranim na tej pro-slajvi, željm veliko zdravega veselja. — Vsem rojakom in rojakinjam pa tudi zelo priporočam novi list "No'vi svet," ki je nad vse zanimiv družinski list;. Zastopnik NAZNANILO ČLANICAM PODR. ŠT. 2, SŽZ. Chicago, III. Naša podružnica št. 2, SŽZ-priredi v sredo 26. julija ta-kozvani piknik "Basket." Ker je to ravno praznik sv. Ane, je pričakovati,da se bodo udeležile tega piknika vse članice. Bus bo odhajal s Cermak in Lincoln Street o'b 9 uri zjutraj. Maša v Lemontu bo ob 10 uri. Vabljeni so tudi drugi^ ki ne spadajo*v našo organizacijo. Kdor želi iti, naj se prijavi najkasneje do ponedeljka 24. julija pri Mrs. Mary Tomaizin, ali pa pri tajnici Lillian Kozek na 2244 So. Wolcott Ave. Odbor Dogodki i med Slovenci po Ameriki Jacob Resnik TO IN ONO IZ LA SALLE La Saile, MI. Dne 1. julija sta bila v slovenski cerkvi sv. Roka poročena Miss Lillian Gregorčič in Mr. Bert Hurst. Nevesta je mlajša hčerka Mr. in Mrs. Fr. Gregorčič. Mama neveste je seveda bolj v žalosti kot v veselju, ker je z njo izgubila pomoč, toda je pa hčerka toliko bolj veseja,ker je dobila pridnega in delovnega fanta za moža. Živela bota doli na jugu v lepem mestu Springfield1, 111. — Mr. Frank Gregorčič, oče neveste, ima na Prvi cesti 101 First Street lepo gostilno. —: Novoporočencema vso obilo srečo v novem zakonskem stanu. — Dne 16. julija zvečer je zadela nesreča rojaka Mr. Johna Bučarja, doli na Tretji cesti, kjer je State Road No. 3. Dobil je udarec od avtomobila taiko hudo, da so morali pionirskega fanta pripeljati v St. Mary bolnišnico. Vsi mu želimo da bi skoraj okreval. — Tako je dandanes, da člo-več res nič ne sluti, kje ga bo zadela nesreča. Rojaki, bodite pozorni povsod, kajti nesre: ča nikoli ne počiva. V nedeljo 23. julija bo tudi naša naselbina sodelovala po lepem zastopstvu pri veliki ZADNJE POROČILO TEM KI NAMERAVAJO NA SLAVNOST V JOLIET Chicago, 111. Vsem članom skupnih društev KSKJ se naznanja. Ne pozabite si rezervirati sedežev na busu, kdor misli iti na slavnost blagoslovitve in slovesne otvoritve novega jedno-tinega urada v nedeljo 23. julija. Cena busu za tja in nazaj je 75c za osebo. Tikete dobite pri Mr. John Terselichu na 1847 W. Cermak ltd. Vsi tisti, kateri imate avtomobile ste še enkrat prošeni, da se nam pridružijo. Odhod je ob 8 uri zjutraj. Bodite o pravem času na mestu! Odbor IZ DOMOVINE Smrtna kosa Lovrenca. Res je izvrstni go- proslavi v Jolietu, ko bodo vornik. Ljudska sodba je bila: otvorili in slovesno blagoslovi- V zavodu usmiljenih bratov v Vrbju pri Žalcu je umrl u-pokojeni župnik in duhovni svetnik Martin Ulčnik, star 78 let. Z Vrbja je bil pripeljan k Sv. Florijanu v Dolčič, kjer je župnikoval 38 let in bil tam pokopan. Potres Močan potresni sunek so občutili na Gorenjsketo v nedeljo 25. junijtai, zlasti v Pod-brezju in okolici, kjer je počil zidan obok v hiši posestnika Pavlina. — Tudi v Goricah pri Golniku je bil močan potres, ki je trajal nekaj sekund. -o- Pod vlakom Z Veržeja poročajo, da je tamošinji domačin Mihael Predi nekega večera lovil ribe v strugi ob Muri tik ob železniškem nasipu. Ker je hotel na drugo stran struge, je Jubilej zakonskega življenja West Pullman, 111. — V nedeljo 23. julija slavita zakonca Mr. in Mrs. Louis in Rose Bokal štiridesetletnico zakonskega življenja. Oba sta tukaj do'bro poznana in imata veliko prijateljev, ki jima želij0 za ta dan vse najbolje, kakor tudi, da bi zdrava in zadovoljna dočakala tudi zlate P0' roke. — Mrs. Rose Bokal je tudi vneta zastopnica Amer-Slovenca in Novega Sveta. Družinski dogodek Maple Heights, O. — V tukajšnji naselbini so te dni va-sovale prijazne vile rojenice i'1 obiskale družino Mr. in M*3, Anton Novak na Miller Ave-ter jih obdarile s krepk"11 sinčkom. — Prijatelji jim stitajo. Priznanje Slovencem Milwaukee, Wis. — Na običajnem Mednarodnem poletnem festivalu, ki ga vsako 'e* to prireja Siefert Social Center, je tudi letos nastopi1? okrog 30 raznih narodnosti-katerih igram in plesom je Prl* sostvovalo nad 7000 ljudi. Slo; vence je zastopal Slovens^1 družabni krožek od cerkve sV' Janeza Evangelista, pod vodstvom Miss Frances Žag«1'' Ameriško časopisje je tem od' merilo v svojih kolonah Pr°' minento mesto in objavilo kar je vsekakor častn° priznanje. Vest iz domovine Warrensville, Heights, O. Tukajšnji rojak Anton Turk je prejel iz starega kraja žalost* vesjt, da mu je v Planin1' Sv Križ, na Dolenjske«1' umrl brat John v starosti ^ Zapušča ženo, osem otr°* m sestro, tukaj pa zgOtV omenjenega;; Jubilej zakona , Sheboygan, Wis. — P>*ed kratkim sta tukaj slavila brni jubilej zakonskega življe' nja Mr. in Mrs. Joseph ffrel1' Prijatelji so jima priredili 11 stanovanju Mr. in Mrs. J. &0' ličnik prav lepo domačo slav' nost. L > Zopet doma Chicago, 111. — Rojaki«^ Jennie Ahčan, -ki je bila 11 počitnicah na Evelethu, nesota, je zopet srečno pris domov. Pravi, da so tam Prž} 1 (5 prijazni rojaki in kanioi" J prišla, so ji lepo postregli t bili zelo vljudni. Bila je tu v Chisholm, Minn, in tudi ta1" cbiskala rojake in rojakinj' Vsem se najtopleje zahvalj11-' za vso prijaznost in postrežb0' ki je je bila deležna za šel čez železniški betonski svojega bivanja med njinH-most. Bil je pa naglušen in ni slišal prihajajočega vlaka, kateri ga je podrl ,in mu prizadejal smrtnonosne rane na glavi ter mu odrezal obe nogi. - Predstavite vašim ljem "Amer. S'ovenca" in ),fP ga priporočite, da se nanj roče! ^ TARZAN IN SLONOVI LJUDJE (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs Tako se je Wood podal z nekaj Wa-ziri na pot skozi džunglo, ne vedoč, da se podaja nasproti veliki nesreči. Za nikako pot ni vedel, kam bi se obrnil, .da bi iskal Gonfalo, zato jo je ubral po poti v smeri, v kateri je videl, da je izginil Tarzan. Upal je, d? bo žc na kak način našel Gonfalo, To njegovo podvzetje je bilo vse prej kot upanje na kak skorajšen uspeh, toda bilo je vsaj nekaj za Wooda, da ni lenaril v brezdelju in obupnih mislih. Ko so prišli v deželo Banagos Ijudožrcev, so Waziri svetovali vrnitev. Pri tem so slučajno naleteli na ravno isto pot, kot Spike in Troll, 11 i»j». r««i' mttnHjW, ti« j-jm. < Komaj nekaj dni pozneje jim je neki prijazen črnski poglavar povedal, da sta dva moška in ena ženska šla skozi njegovo naselje. Čudno naključje je Wooda, novinca džungle, speljalo na pravo pot za ugrabitelji Goji-fale, medtem ko je mogočnemu Tarzanu veliko neurje izbrisalo to sled, ( . . . Medtem časom sta Spike in Troll z ujeto Gonfalo nadaljevala pot skozi džunglo proti severu. Neko noč so vsi trije skupaj prenočevali v nekem prijaznem črnskem naselju. Spike in Gonfala sta zaspala, medtem ko je Troll bil buden in koval načrte, kako bi ubil tovariša in si osvojil dekle. Sobota, 22. julija 1939 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran S TURISTI SO PODVRŽENI DEPOR TACI JI, AKO NE ODIDEJO i" V- PRAVOČASNO . *mmigracijski zakon dovoljuje Prihod inozemcev, ki hočejo °Mskati Združene države "radi !)0sla ali zabave". Smejo priha-1ati V to deželo le za začasno bi-^anje in niso podvrženi kvotni ftiejitvi. Zakon nikakor ne orne-števila takih turistov ali Posetnikov. Ali ako tak inoze-mec ^ odide iz Združenih dr-ob zapadlosti dovoljenega on postane inozemec, ki je deželi nezakonito in je pod- !rzen deportaciji, čim je zasa-cen. Letos se pričakuje veliko šte-10 inozemcev, ki pridejo v ^druž zene Države ogledat si Sve-110 razstavo v New Yorku in le^narodno razstavo v San ^Jncisco. Važno je, da ti poset-'ki in njihovi prijatelji tukaj Ameriki razumejo zakon, vko-or se tiče začasnih pripusti-v v Združene države. Kriva je tov: neva, da more turist ostati dom; za vedno, zlasti ako naj-//ako službo in je v stanu ^zevati samega sebe. Temu 1 tako. Priseljeniški zakon iz-določa, da začasni poset-„ ^e more spremeniti svoj ' atus" v onega priseljenca, ka sprememba je le mogoča, f|. ? turist zapusti ozemlje Ždr. zav, zaprosi ameriškega kon-f v inozemstvu za redno pri-^Jeniško vizo in je dosti srečen, Jo more dobiti in priti nazaj lj države, to pot kot prise-za stalno bivanje. Kar se okolščine, da si turist najde ^l«žek v Združenih državah, smatra, da je dotični ino-vsled tega dejstva spre-SV0j "status", pod kate-v Je bil pripuščen, da torej ni . c začasno pripuščen turist, rveč je podvržen takojšnji Portaciji, še predno izteče rok egovega začasnega bivanja. „ ^ozemski posetniki so pripu- &U' Zd ne Presega ene- eta. Morajo zadovoljivo pre-Priseljeniško oblast, da Ve,, fjajo "radi posla ali zaba-ln da imajo zadosti sredstev tuk*V03e vzdrževanje, dokler so jj^J/ Ni nikakega enoličnega jj^da, kar se tiče zneska de-Ja» ki naj ga imajo. V splo- šnem rečeno, pričakuje se, da ima več denarja na razpolago, ako nima nikogar v tej deželi, in manj, ako ima ozke sorodnike ali prijatelje, katerih gost bo tekom svojega bivanja v tej deželi. Veljaven inozemski pasport je najvažnejši dokument, ki ga dotičnik mora imeti. Tudi njega voznino za povratno pot mora biti plačana vnaprej. Ako so okolščine take, da mora posetnik ostati v Zdr. državah daljšo dobo, kot ono, določeno v njegovi vizi, sme on zaprositi za podaljšanje začasnega bivanja. Za take prošnje služi tiskovina Form 639 in se tiskovina mora vposlati priseljeniški oblasti v pristanišču, kamor je inozemec prišel.Prošnjo treba vložiti ne kasneje kot 15 dni in ne prej kot 30 dni pred dnem, določenim za odhod. Turistov je razmeroma nuilo. V večini evropejskih dežel se turisti smatrajo kot važen vir narodnega dohodka. Ameriški turisti so posebno dobrodošli in smejo iti sem in tja takorekoč brez nikake težave. Po ameriških priseljeniških statistikah I. 1937, je 390,000 ameriških državljanov obiskalo evropejske dežele, kjer so potrosili 594 mi, lijonov dolarjev. Tako je bilo 1. 1936. Mnogo manj obiskovalcev prihaja iz Evrope v Ameriko. Med 1. julij epi 1934 in 24. novembrom 1938 je bilo pripu-ščenih skozi newyorško luko 217,824 posetnikov. Povprečno imamo petdeset do šestdeset tisoč inozemcev na leto, ki prihajajo začasno na obisk k nam. Nedavno je nekdo na zaslišanju pred senatnim priseljeni, škim odsekom omenil, da je veliko število inozemcev, ki prihajajo navidezno začasno, pa ostajajo tukaj za stalno. Priseljeniški komisal je to zanikal in omenil, da izmed 217,824 inozemcev, pripuščenih začasno skozi Ellis Island med 1. julijem 1934 in 24. novembrom 1938, le 4226 jih je ostalo tukaj nezakonito. Povrh tega mnogi izmed teh so bržkone odšli, ne da bi oblast znala za njihov odhod. MOŽAKAR ODBIJA CIGARO da Gim Mož s cigaro, ki ga kaže slika, je tri leta stari Bobby Nordquist iz Brock, ton, M^ss. Otrok je vzbujal splošno pozornost, ker je vsak dan pokadil po dve cigareti, eno cigaro ter včasih tudi pipo tobaka. Moral pa jih je toliko pre-slišati zaradi te svoje navade, da se je končno.odločil, da bo nehal kaditi ter bo cigare nadomestil s kendijem. PRIPRAVA NEKATERIH JEDI Krepka juha ZDRAVSTVO. JEJ PRAVILNO Ni vseeno, ali nam jed tekne ali ne Da. dobro prebavimo užita živila, nam morejo pomagati različni sokovi, ki jih izločajo žleze prebavnih organov. Med te sokove spadata predvsem slina in želod- T n ru" Ični sok. Čimbolj nam jed diši, .lake, trn žlice sladkorja m , .. . , ' Deni v lonec dva kvorta vode, 1 kvort vina, limonovo lupino, cimeta, par klinčkov, kos sladkorja in malo soli. Ko nekaj časa vre, prideni malo več kot četrt funta drobtin er. dan starih žemelj ali kruha. V juhinem loncu vmešaj tri rumen" in sok ene limone in ko je precej narastlo, vlivaj med ved-nim mešanjem juho v lonec. Prideni še nekaj na kocke zre-zanih, nih in melj. s sladkorjem potrese-v pečici spraženih že- ZA NAŠE GOSPODINJE LJUbitel Mesec julij je najbolj pri-r,jeVen mesec za razmnoževa-q cvetic s potaknjenci. — Gtelim vrtnicam poreži od-e Peclje, da ne delajo Jicam cvetic za mesec julij en in tako oslabe rastline. ^areži si potaknjenc. Sko-°d vseh cvetličnih grmov ho- - VZameš potaknjence, če imeti več cvetic. Potak-°llci naj bodo 6 do 8 inčev iki so najbolj priprav-v0.. lol'ajo pa biti seveda do-• J oleseneli. !>, I ^fti V prvi tretini bo 0c*&trani vse liste, viš.ie pa p Potrebi prikrajšaj. Tako v^ v'jene potakni v rahlo ce ^ ne preveč jia son-§av ^obro je, če zemlji prime-da nekoliko peska (mivke,) voda bolje odteka in ne stebelca gniti. Potak-^ ljubijo vlago in toploto, t6(j s°nea, zato jih prvih par VaFU.i Pred žgočim son-tri a'i štiri tedne že breeil° koreninice in jih lahko H0 lltdiš v lončke z rahlo vrt-vedPrstjo. Moraš jih- pa še ° Varovati pred močnim tiini-.°m- Pozneje, ko so kore- Prerastle zemeljsko Ce .?.' ^ presadi v večje Ion-brL 1 Pa> če so take vrste, da na ,6s° jimo na prostem, kar '"^Uo °Žen0 mesto' kjer bodo • tQ . V. v ■ Jo y način se razmnozuje-t^&ri*^'6' kozji parkeljci, ta-fcai • ' vrtnice, jasmin in z 12Jemo vsi okrasni grmi- či. Čim trši je les, tem počasneje se seveda vkorenini, zato vzemi od posebno trdih grmov mlajše, še ne povsem olesene-le mladike, tako, da odrežeš še malo starega lesa, iz katerega potaknjenec požene ko-, renine. Sobni gumovec, (Ficus ela-stica, Rubber plant,) se da na ta način imenitno razmnožiti. Odreži ocl starejše rastline ka.-kih 8 do 9 inčev dolg poganjek, odreži mu nekaj spodnjih listov in deni potaknjenec v kozarec z vodo. Kaj kmalu bo začel delati korenine. Da se pa voda v kozarcu ne usmradi, deni vanjo nekaj koščkov oglja. Da se ti potaknjenec ne pogrezne do dna in da napravi lepše zraščene koreninice, ga vtakni v kozarec skozi lepenko, v kateri si napravila luknjo skozi katero vtakneš potaknjenec. Lepenka mora biti seveda nekoliko večja od površine kozarca,da stoji na vrhu. čez kake 3 ali 4 tedne je potaknjenec že napravil korenine in s^daj ga presadi v lonček z dobro črno zemljo in ko koreninice preraste zemljo, v večji lonec v bolj težko, a na hranilih bogato zemljo. Iz potaknjenca raste gumovec zelo hitro in kmalu je do stropa. V. takih primerih ga odreži pri zemlji in kmalu ti bo pognal več stebel in postal prav lep sobni grmič. •ŠIRITE AMER. SLOVENCA' Nadevan mesen puding Pudingovo posodo dobro na-maži in potresi z drobtinicami ter jo napolni z dvema funtoma sesekljanega mesa, pri čemer mesno goščo na straneh visoko razpotegneš. Ostanek mesenine pusti, da pozneje z njo pokriješ nadev. Deni v iz-dolbino mešanico na pol kuhanega graha, korenčka in cvc-tače (karfijole), dobro potlači in pokrij, ko je posoda dovolj polna, z ostanki mesenine. Na vrh deni pokrivačo in kuhaj v sopari eno uro. -o- Jajca s krompirjem V lončku stepi pet jajec. 2 unči slanine zreži in jo rumeno ocvri. Kuhani krompir olupi, zreži in ga prepraži na slanini, dodaj še malo kumne. Ko je krompir porumenel, po-lij po vrhu stepena jajca in ko st> se jajca strdila, je jed gotova. Daš za večerjo s solato na mizo. — Če ti je pa od kosila ostalo malo kakšnega mesa, daj najprej ko se je krompir popekel, zraven meso, da se to malo pokuha in potem šele jajca. Meso moraš seveda drobno zrezati. Vse skupaj daš v pečico, da se lepo opeče. -o- PRAKTIČEN NASVET tem več sline in želodčnega soka proizvajajo žleze. Da se nam ob pogledu na kako jed "sline cede," pa "da sline požiramo" ni prazno besedičenje, temveč je resnica. Kajti jed, ki b,i nam zelo teknila, ne draži le neposredno slinskih žlez; ako gledamo okusno jed in začutimo njen vonj, sodelujejo pri tem tudi možgani in živci, ki naravnost izzivajo slinske in želodčne žleze, da izločajo čim več sokov. Pre-bavljanje pa se začenja že v ustih. Zatona! Jejte v miru in počasi! Kdor v naglici pogoltne svoje kosilo, samo da se hitro vrne k delu, ali kdor med jedjo čita in s tem obtežuje svoje možgane, da mu ne morejo biti v pomoč pri prebavljanju, kdor govori pri obedu o poklicnih, rodbinskih ali gospodinjskih neprijetnostih, mu jed ne tekne; zato ne proizvaja dovolj slin in želodčnega soka in torej slabo prebavlja.. . Pri jedi se je treba resnično posvetiti uživanju; vsak grižljaj posebej moramo dobro zgristi in skrbeti, da se temeljito pomeša s slino. Kdor dela tako, potrebuje precej manj hrane nego oni, ki je hitro in hlastno. Prvi jedi popolnoma izkoristi; pri drugem pa ostane polovica hrane neprebavljena, torej neizrabljena, in se taka izloča skozi črevesje... Morda imajo prav Angleži, katerih glaVni obed se vršji šele v večernih urah, to je po končanem de- lu, ko imajo dovolj časa, se v miru posvete jedi bolj zobje hrano razgrizejo in prežvečijo, tem lažje delo imata želodec in čreva. Kdor ima zdrave zobe, da lahko nrano že v ustih dobro predela, ne pozna sitnosti z želodcem. Za ljudi s slabimi zobmi in za take, ki njmajo več zob, je potrebna zdrdbljena, sesekljana in pretlačena hrana... Ker se mora želodec po storjenem delu vsakokrat spočiti in pripraviti za nove napore, je najpametneje in najbolj zdravo, da se vzdržimo vsakih vmesnih priboljškov med posameznimi glavnimi obroki. TOInom VODSTVO RAZSTAVE ODPUŠČA USLUŽBENCE New York, N. Y. — Tukajšnja svetovna razstava ni tako uspešna, kakor se je od nje pričakovalo. V primeri s številom posetnikov, ki jih je imela chicaška razstava pred šestimi leti, je newyorska razstava dokaj zadaj. Vodstvo je zato občutilo potrebo, da odpusti nekaj uslužbencev, ki niso neobhodno potrebni. Med prvimi, ki jih je ta odredba zadela, je bilo zadnji torek 275 mladih fantov, ki so bili razpostavljeni po razstavi v uniformah, da so dajali informacije posetnikom. Ugibanja, kaj je vzrok, da razstava ni docela uspešna, so različna. Nekateri trdijo, da škoduje previsoka vstopnina, 75 centov, drugi zopet praVijo, da na kraju razstave ni dovolj sape in zato ni zadosti hladno. -o- SPOMINSKI DAR ANGLE-ŠKEMU KRALJU Predsednik njujorške razstave je poklonil angleškemu kraj ju Juriju pri obisku darilo, piramidio iz zlata in globus iz kristala. Globus in piramida predstavljata, kakor znano, simbol njujorške prireditve. -o- POLICIJA ZAPRLA VEČ SALUNOV Chicago, 111. — V tukajšnjem mestu je policija zaprla zadnjo sredo 905 salunov, ker si niso še preskrbeli licence za drugo polovico leta. Od teh salunov jih je v osrednjem delu mesta 60. -o- "KRIZA" PRI DRUŠTVU NARODOV Kakor poročajo iz Ženeve, je izjavil generalni tajnik Društva narodov Avenol, da bo morala ženevska ustanova odpustiti iz službe 89 uradnikov. S tem' bodo prihranili letno poldrug milijon ^tvicarkih'frankov. -o- 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA' SPOMINI NA VOJAŠKO SLUŽBOVANJE V JUGOSLAVIJI PRED 15 LETI. ' Piše John Strah, Eveleth, Minn. " (Dalje) Uporaba limone. —Zelo ko- \ risti, če od časa do časa otreš I ustno duplino z limoninim sokom. — Komur rada krvavi zobna dlesen, naj si jo večkrat odrgne z limonovim sokom in krvavitve bodo kmalu izostale. SPRETNA KUHARICA f^rvwvrwwwwwwwwmvmwvwwww DENARNE POŠILJATVE i nakazujemo za Jugoslavijo, Italijo in vse dele sveta po dnevnem kurzu. Prejemniki dobijo lenar na dom po pošti. Včeraj 10 bile naše cene: ZA DINARJE: Za $ 2.3G................ 100 Din Za $ 4.50................ 200 Din Za $ 6.60................ 300 Din Za $10.25................ 500 Din Za $20.00................1000 Din Za $39.00................2000 Din ZA LIRE: Za $ 6.30................- 100 lir i Za $12.00................. 200 lir Za $29.00...............- 500 lir Za $57.00................1000 lir ! Vse pošiljatve naslovite na: JOHN JERICH 1849 W. Cermak Road, CHICAGO, ILL. nova velika kuharska knjiga. — Navodilo, kako se kuhajo dobra in okusna jedila. Vsebuje 248 strani in je lepa v platno vezana knjiga. STANE S POŠTNINO VRED $1.50 Naročite jo od 1 - Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois IZOLIRANA GARAŽA ZA D VA AVTA Nizka cena letniških DOMOV Thl« model HOMl toda* ? »• m. ta' * »■ m. «t •w yard. Docela postavljene na vaših lotah z dobrim materijalom, popolnoma dokončane. Vse delo ■/. unijskim delavstvom. KAREL KAFKA, poslovodja Postavite na svoji loti .... Povabimo vas, da si ogledate naše garaže, predne^ kako kupite. Nizke cene zaprtih porčev in letnih domov. UGODNI OBROKI. CITY WRKG. & LUMBER CO. fT Odprto ob nedeljah 10 do 4 Ako se mu ne bi bil za teh šest zahvalil, bi bilo sledilo še šest novih. Kajti, ta mala postavka (imel je komaj predpisano višino vojaka), je imela navado da je prejela za izdano disciplino ocl tebe še pohvalo. Umevno je pa tudi, da pri takih prilikah prizadetemu, srce igra za drugačno hvalo. Ta čas sem se temu možičku zameril v taki meri, da me sploh ni mogel trpeti v četi in mi je obljubil da bo gledal na to, da me spravi iz čete in kamor bo prilika.. To je tudi naredil, a ni držalo dolgo, kar ga je še bolj jezilo. Skušal mi je pritisniti čin Pukovskega svinjara, katerega mi je tudi, a samo za en dan. Čez 3 tedne potem je odšlo iz našega puka nekaj starejših vojakov prejšnjega letnika v civil. Med temi tudi dva pukovska svinjara, katere je bilo treba namestiti z novimi. Naš narednik vpraša celo četo, kdor se želi slobodno prijaviti, ako se ne bo nihče, jih bo sam imenoval. Kot nalašč, nikdo se ni zganil. Imel je potem sam pravico izbrati dva med katerimi sem bil seve jaz prvi. Torej Strah in Hrvat M. Dudukovič sta bodoča svinjara 8 čete. Nobena prošnja in noben izgovor ni pomagal. Vso vojaško opremo predaj u magacin, razen opasača in noža. In jutri zjutraj se javi pri vodji svinjaka. To sva mogla takoj izvršiti. Vsi novi svinjari (16 od celega polka) smo imeli nalogo takoj drugi dan izkopati novo "zemunico" (podzemski rov) v bližini svinjaka. Drugo jutro vseh 15 novih svinj arov odide na delo, le jaz S€m jo mahnil v sončno reber ležat in sem opazoval polk, kako vežba u krugu in kako svinjari gradijo nov dom. Svinjar je namreč popolnoma ločen od ostalih tovarišev, kuha si sam in spi v podzemskem rovu. Njih naloga je hraniti okrog dvesto svinj, katere je naš polk lasto-val tudi okrog tisoč ovac. Za ovce se tam ni potrebovalo drugih, nego 6 psov-ovčarjev. Psi-ovčarji so namreč mnogo zanesljivejši, nego človek, posebno vojak. To velikansko čredo je torej paslo 6 psov in to vedno na vidnem pašniku v bližini kasarne. Vrlo slabo bi se pa godilo "predrznežu", da bi le ene ovce se kdo dotaknil, na kose te raztrgajo. Ti pastirji pa zahtevajo po njih "predpisih" zahtevano hrano, sicer se izneveri in si pomaga sam v či-edi, kar ne naredi škode samo za lastno potrebo, pač pa v veliko škodo lastniku. ' Torej jaz sem bil eden tistih pastirjev, ki sem se izneveril pastirstvu svinj. Tovariši namreč so pridno gradili novi dom, Strah jih je pa samoglavo opazoval in sončil svojo lenobo. Ob 10. uri pa pride oskrbnik obeh čred svinj in ovac, kapetan I. clase Mijo Heruc kot nadzornik pogledat, kako vojnici-svi-njari radijo. Strumno ga pozdravijo in odzdravijo na kape-tanov pozdrav "Pomozi Bog voj-nici", vojnici mu odzdravijo "Bog ti pomogu". (To je običajni vsakdanji pozdrav med voja^ štvom in častniki in to le ako častnik pride pred večjo skupino. Ako častnik tega ne stori, da bi 'pozdravil, ga ima vsak vojak pravico opozoriti na predpisano dolžnost.) Kapetan, majhne postave, skoro širše nego višje vpraša, kje je šestnajsti svinjar, je-li bolestan? Eden mu brž zaddv^ pojasni da sem se "pobunio" (uprl) odredbi in da kje sem. Kapetan reče enemu "ajdi i do-vedi ga varno," Ko se je to zgodilo, sem stopil pred g. kapeta-na, pozdravil in takoj sem opra-v stavno, da nočem biti svinjar. Mož se je razjaril, po svoje ozmerjal (saj veste kako) me z tem, češ, da sem v vojsci že toliko napredoval, da še svinj nočem pasti. Za priboljšek poniževalne izjave je sledilo šest krepkih "disciplin" v brado, kajti možiček ni dosegel do mojih lic, jih je "naštampal" pa odzdolaj gor v brado. In idi! In to od visokega častnika. Tako je bilo torej konec čina svinjara. Pridem v četo, se pa spet huduje naš vodnik Džordževic, zakaj neubogam ju da v četi me ne mara več videti. Kaj sedaj, v četi me ne marajo, od svinjarov so me "milostni" kapetan napodili. Treba je bilo nekaj ukreniti. Šel sem pred glavna vrata ka-sarskega lcruga in legel v travo kot navadno delajo, tisti, ki so prosti, ali po srbsko, "poštedar-ji", slov. nezmožni za vežbanje. Ob 2. uri pop. pride mimo naš major Milivoj Bogičevič rodom Hrvat in vrlo dober in uljuden. Vstanem in pozdravim. On me vpraša, če sem močno bolan. Ne, mu odgovorm, pač je pa tole: povem mu vso zgodbo od imenovanja svinjara do batin in do izgona iz čete. Dobri mož se očividno sramuje, moji odbač-nosti pa da priznanje, češ, ako ne voliš to, ni nič hudega, kajti vem, da nisi prišel v kasarno past svinje, pač pa služit kralja. Pri teh besedah sem dobil poguma, toliko, da bi dobrega moža objel in poljubil ker v resnici je bil blagi mož in nas Slovence visoko cenil. Nato izvleče kos papirja, napiše par besed in mi ga izroči, da naj istega pokažem našemu "vrlemu" naredniku - vodniku Džordževiču. Nato odide. Pozdravim in se zahvalm g. majorju. Nato jo takoj mahnem v kasarno ponosno svest si zmage, sedem tik pred vrata svoje sobe in čakam kdaj vojska pride iz vežbe. Ista pride ob 4:45 Jcakor tudi naš vrli vodnik, nakar se mu takoj javim in pokažem listek pisan od g. majorja. Gospodine Džordževič se namrdne in očividno prestraši, ko vidi podpis. Na listku je bilo namreč napisano v kratkih besedah da on nima pravice odločevati kje naj kateri vojak služi in podpis. Obrnil se je in po večerji mi on pove da naj hitro grem v magacin po mojo, včeraj predano ropotijo in jutri na vežbo. Od tedaj naprej sem imel mir pred njim. Torej na tak način sem se iz-nebil kar dveh činov. Prvega z lahka, drugega pa, ker sem nastopil pred dobrega g. majorja. Omenjeni major je bil tudi v bivši avstrijski vojski poveljnik neke infanterijske Čete |n kot tak se je še tu držal strogo prave avstrijske discipline. V službi je bil strog in natančen in je disciplino vtepal z besedo, ne pa z batinami in kazen katero je on delil, je bila zatvor. , Izven službe je pa bil vsakemu navadni 'druže', celo 'obiranje' je včasih nadzoroval in šale zbijal. Kajti tudi on je bil deležen iste nadloge kot mi. Tu sem torej opisal kake vrste živali je tedaj nas polk las to-val. Prašiče in ovce torej za domačo vporabo, kar pomeni da vojska na prav cenen način živi. Poleg tega smo še imeli pri polku dve muli. To je bila edina vprežna živina našega polka z edinim avstrijskim voj. vozom za dovažanje 'lebaca'. (Dalje prih.) POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. ure dopoldne na WGES postaji, ičil vzrok moje "pobune", eno- 11360 kilocycles. Stran '4 AMERIKANSKI SLOVENEC Sobota, 22. julija 1939 "Podkrnoški gospod Dolores Vieser: — ROMAN — Poslovenil Janez Pucelj. f Mati je molčeča in malce žalostna kakor vedno. Gleda preko mesta proti 2relcu. Nartej ne ve, zakaj mati tolikokrat poseda tod in zre proti vzhodu. Samo čuti z blaženim ugodjem, kako ga vedno krepkeje, prisrčneje objemi je--čuti plahe poljube na kodrastih laseh in ji prižme v neuglajeni dečaški nežnosti roke okrog ramen. Pripoveduje ji dolgo zgodbo o divjem volku in mati se smehlja tako sladko in ponosno in žalostno in je je sama ljubezen. Toda malega Narteja postane hipoma bridko strah in groza: mati — saj je mati umrla. On — ji je zasadil nož v srce — sredi v srce, ki ga je bila sama ljube-* zen. — "Mati, je bolelo?" vpraša trepetajoč in bi jo rad pobožal nežno in burno. Mati pa se samo žalostno nasmehne in ga poljubi rahlo na lase. Nartej zdaj ne sliši več biti njenega srca in ustnice so ji tako čudno mrzle. Anderč sedi poleg njega na pogradu in Napokojev Jurko visi kakor dobrovoljen maček na železnem drogu, ki je vzidan f^ori v obok. Pred tremi zamreženimi )kenci se mrači sivo dvorišče. Čevlji in usnjene nogavice in kape leže v donavskem pesku, ki je v izobilici posejan po ileh, toda orožje je lično obešeno, zakaj to so svetinje, čeprav niso kovane iz da-' naškega jekla in jih ne krase dragulji in .:lato. "Kaj praviš pa ti k vetrovitemu Fran-rozu?" vpraša Jurko doli s svojega droga. Anderč se ponorčuje: "Naj bi ga položili rajši v ajdovico, ne la ga pošiljali na turnir! Pa seveda: če je kdo provansalski grof —" Nartej udari z nogo ob tla: "Nehaj že govoriti o zel j ar ju! Mi postaja kar slabo, kadar pomislim, kako je prijel za obojeročnik." Vrže se jezen nazaj na pograd in si položi roke pod glavo. Noče poslušati, kaj govorita ona dva o turnirju, o vitezih in konjih in veleumetnih udarcih in lepih gospeh. Kaj vesta Jurko in Anderč, kako je njemu? Ona dva stojita pri praporcih svojih gospodov in zamaknjena zijata. Zanj pa je vselej dan žalosti. Zakaj on ne misli noč in dan ničesar drugega več kakor na viteško čast in prigode, na plemiško vljudnost in ponos. On, on vidi in ve: od teh, ki tu jezdarijo blesteč in pokonci na bojišče, jih ni dosti, ki bi se mogli z njim meriti v moči in ročnosti in viteški odgoji. Toda, za pet ran božjih, kaj pa mu pomaga vse to! Je in ostane nebore — niče-garšen otrok brez imena. In to žge in rije in zbada, da bi najrajši preklel svoje življenje in svojo moč in svoje visoke misli — z očetom in materjo vred in razprto domovino. Toda so še sanje. So še lepe povesti in pesmi o potujočih junakih, ki so si priborili čast in slavo: o kmečkem fantu, ki je postal veliki mojster v prusovskem Marijinem gradu. Zakaj se ne bi posrečilo njemu? Konj, meč in sovražnik: Turki —. V vojski lahko še izvrši junaška dejanja, če je že viteška igra postala v posmeh! Lahko reši življenje vojskovodju, cesarju — odsablja glavo turškemu sultančku, more biti brez mere slaven in čist in junaški. In o tem zdaj sanjari, zato se vadi v orožju — zq. to živi kakor svet križar, medtem ko drugi kockajo in poljubljajo candraste dekle. Ščit si hoče priboriti, ki naj bo brez madeža! "Ampak veš, tega si ne bi bil nikdar mislil o tebi," reče hipoma Andreč in ga prestrašeno pogleda z okroglimi, rjavimi fantovskimi očmi. "Cesa ne?" vpraša Nartej in pomežik-ne v tujo svetlobo." "Tega s Podkrnosom," meni Anderč. Lenartu pade nekaj težkega na srce. Nato začne govoriti in beseda se mu zatika : "Ah ti — saj rad nisem naredil. Saj bi bil stokrat rajši jahal z Ungnadom. Pri moji duši, Anderč! Ampak mati bi bili umrli —." 1 "Saj — ampak jaz mislim Pod Krno-som —" "Hotel sem biti dober, Anderč," mu u-govarja ostro Lenart. "Pa saj ti ne veš —" Pač! Ta ki posluša, ta ve vse, kajti ta, ki posluša, to je Bog sam! Lenart se prestraši. In naslednji trenutek ga prevzame silen, skrivnosten občutek. Mu je, kakor da je srečal nekoga, ki mu je zavezan z nerazumljivimi vezmi, ki mu je neizprosen gospod nad življenjem in smrtjo. "Saj sem vendar hotel prav," mu odgovori. Toda reče zelo negotovo. "Ti veš vse. Veš, da sem hotel tudi Podkrnosom biti junak--pa Ti sam si mi zabranil. Vzel si mi Kališnika in si dopustil, da sem bil slab in hudoben! Zakaj mi nisi pomagal?" Lenart se spomni noči, ko se je nekoč že tako pravdal z Bogom. Tedaj ni nihče odgovarjal v temo njegove stiske. Danes pa vztrepetava svet pred glasom Sodnikovim. Niso besede. Je spoznanje, ki prešinja Lenartu kakor padajoče sonce najgloblje, skrito bistvo. Bog ni bil z njim, to je res. Toda Bog je tako neskončno velik in svet in veličasten ,toda majčkeno majhni, kar se da si-rotni Lenart Zavorjin je v vsem iskal samo samega sebe. Vedno samo samega sebe! Njegov jaz je hotel biti skala, ki naj bi zmagala Turke in si pridobila čast in sla-' vo. Njegov jaz se je branil Podkrnosa, "Pa sem potem le postal prošt--" Že, pa.popolnoma nič vdano. Bil je nesrečen, ker ni našel ničesar, da bi mogel zadostiti sebi. Dokler ni prišel Kališnik in mu pokazal smoter. Pa tudi zdaj še ni hotel razumeti, kar mu je govoril starček, tudi zdaj še je hotel biti dober in velik bolj zastran samega sebe, je hotel, da bi ga ljubili kmetje in da bi zadovoljil samega sebe. Toda ah, Bog mu ni pomagal do tega smotra. In on sam zase je bil slab in strahopeten in je vrgel vse od sebe in posta?, suženj zlih slasti. Postavili so ga bili Pod Krnos, da bi branil domovino. On pa je mislil samo nase, je zapravljal cerkveno premoženje, veseljačil in pozabil vsakršno dolžnost. (Dalje prih.) NOVI SVET je poučen, zabaven In zanimiv slovenski mesečnik ▼ Ameriki, Prinaša zanimive zgodovinske podatke o amerižkiH Slovencih, poučne članke, zanimive črtice iz življenja slovenskih izseljencev In lepe povesti. Stane na leto samo $2.00; za Kanado in inozemstvo $3.00. — Naročnino je poslati na: NOVI SVET 1849 West Cermak Road, MHMHMim Chicago, DHnois VESTI S SLOVENSKE KOROŠKE Sadovi novodobne vzgoje Iz Globasnice poročajo: "V nedeljo, 18. junija, je bil v naši farni cerkvi popoldne od škofijstva predpisani stanovski pouk za mladino. Medtem ko je imel farni dušni pastir nagovor pred glavnim oltarjem in so verniki klečali pred i z posta vi j en im Naj svet e j šini, je pred cerkvijo razgrajala skupina otrok. Neki gospodar stopi iz cerkve in posvari otroke, naj mirujejo. Otroci pa ga na mah obkolijo in mu kriče dopovedujejo, da nima ničesar zapovedovati in naj gre kar spet v cerkev, sami pa bodo imeli svojo zabavo. Gospodar se je molče vrnil. Kmalu nato je začelo frčati proti cerkvenim vratom kamenje. Pristojna varnostna oblast je u-vedla preiskavo proti malim postopačem" (Po "Kor. Slov.") * Koroški filolog-amater prinaša v zadnji številki "Kor Slov." prav zanimivo razpravo o nastanku imen Koroške in Kranjske. Dokazuje, da sta obe imeni slovanskega imena. Novo naseljeni Slovani so ob prihodu v današnjo Koroško nazivali gorato deželo "Gorovje" in njene prebivalce "go-lovjane." Nemški zgodovinarji so to ime polatinili v "Ca-rantanum," iz tega pa je nastalo sedanje ime Koroška in Kiirnten. Naziv "Kranjske-' izvaja iz korenine "krajina," to je obrobna ali obmejna pokrajina, kakor je "Ukrajina" obrobna dežela Rusije. Ce se pomisli, da je bilo jedro slovenskega naroda na Koroškem, je ta razlaga zelo naravna. Tudi Herder je bil tega mnenja in v svojem leksikonu imenuje "Kranjce" — "Grenz-slawen." Nemška delovna fronta (DAF) je predpisala, da se desetina dohodkov društvenih prireditev pobira za sklad u-stanove KDF ("Kraft durch Freude.") Na vprašanje slovenske osrednje organizacije glede slovenskih prireditev je pristojni referent pojasnil, da omenjeni predpis slovenskih organizacij ne zadene. ' Trgovci in gostilničarji v Selah so pretekli teden dobili uradni poziv, da morajo dvojezične napise na svojih poslopjih odstraniti sicer da bodo kaznovani z denarno globo. Otroška vrtca v Logi vesi in v Vrbi sta že začela s svojim poletnim delom. Vzgoja je seveda popolnoma hemška. Nameravana je gradnja cele vrste novih šolskih poslopij in to: v Ilodišah, Pliberku, v Podolah pri Suhi, na Čajni, v Ledenicah, Škocijanu, Kneži in drugod. -o- "Amerikanski Slovenec" in "Novi Svet" sla lista, brez katerih bi ne smela biti nobena slovenska družina! Tatenbah Je to znamenita zgodovinska povest, ki začne v kratkem izhajati v "Amer. Slovencu". Ta-tenbahi so plišli iz Bavarske na Štajersko, kjer so posedovali več gradov. Povest živo in nazorno pripoveduje o življenju Tatenbaha, ki se je zaljubil v hrvatsko junakinjo, s tem pa prišel na pozorišče zgodovine slovenskega naroda, ki mu je hvaležno priznal tisto mesto, ki ga je zavzel. Tovest pa vse skozi prikazuje sliko, kako je naš zatirani slovenski narod šel skozi življenje pod nemškimi grofi in grajščaki. Pisatelj že v predgovoru govori s Stritarjem: "In ti, moj rod? Kjelr sodijo usode, Narodov se, tam glas se tvoj ne čuje. Kdaj ti ponosno vodil boš narode, Kdaj pride doba, da Slovan kraljuje?" V tej zanimivi povesti je resnično kos trpečega slovenskega naroda. Že radi tega apeliramo na vse čitatelje, da jo naj čitajo od kraja, da jim ne bo pozneje žal. Kdor bo preči tal to povest točno, bo mnogo bolj poučen o težkem življenju, skozi katerega je moral naš mučeniški slovenski narod. Posebno je na mestu ta povest baš v tem času, ko isti stari sovražniki Slovanov ponovno dvigajo glave, da iste zasužnijo. Tistim, ki je potekla na list naročnina naj isto v redu ponove, da bodo deležni te zanimive povesti. Pisano polje IVERh "Dolgost življenja našega je kratka. .. dneva ne pove ndbena pratka," nekako pove Prešern. Smrt ne pozna časa. Za)to bodo tudi pogrebi. Nedavno od tega je hudo šumelo med nami radi pogrebov. Ni še utihnilo, in ne bo nikoli. Ne gre toliko za pogrebe, gre za nekaj drugega tam, kjer najbolj šumi. Ali cerkveno, ali civilno? Tu je pes pokopan. V ospredje se potiskujejo stroški. Danes pogreb, ki vse požre, jutri otroci nimajo kruha. Ali res ne znajo ljudje le ped naprej misliti? Pa pravijo nek.i: mi hočemo ljudi obvarovati pred prevelikimi stroški, in hočemo, da bo jutri kaj kruha, in še hlače za šolo pri otrocih. Dobro, ako opozarjate, in bo kaj izdalo. Ako imate lastno pogrebno društvo, ali imate samole en razred, za vsakega enako? Ali društvo ne gleda tudi na — biznez? Prav, če imate uravnano v§e tako, da je za vse glih. Kako pa potem tedaj, če eden lahko dvakrat toliko plača, drugi pa še za ta edini razred težko? Kako boste tedaj naredili? Večinoma pa je opravek s pogrebniki. Prej lahko svetujete in' pišete o stroških in bolj cenenem pogrebu, da bo jutri še kaj kruha. Smrt je pa prišla včeraj, jutri je pogreb. Ali boste tik pred pogrebom svetovali —pamet? Blagor vam, če se upate in uspete. Bojim se pa, da bodo pred vami zavihali nos, ako sami ne vidijo, da je treba jutri kruha. Koliko je takih, ki bi se ne postavili radi prav pri pogrebu, dasi so relifarji? Je kakor pri obiskih v starem kraju. Tam, kakor bi bili sami miljonarji, tu na relifu, kar je malo bolj nobel beračija, Poizkusite, ko je vam za kruh še jutri in za hlače otrok. Zopet pa se bojim, da boste opozorili na stroške le radi — cerkvenega pogreba. Saj je šumelo in še šumi, kakor bi le duhovnik vse snedel, še številke ste povedali. Tu je kamen epodtike, ako se vam kolca radi-stroškov. Radi stroškov zavijate oči, pa vam oči bolj zavija — cerkveni pogreb. Ko bi bilo civilno, bi vam bilo še dve sto avtomobilov premalo, In premalo vencev cele vozove, kakor navadno tudi pišete, ko je civilno. Oglasil se je tudi Karish iz Bibawicka.Minn. Postavlja se, da bi bil on rad civilino opravil, pa ni kazalo, bilo je in moralo biti le cerkveno, pa je šel prej — glihat. Daje nasvet za glihanje. Podpiram pri pogrebniku, pri fajmoštru ne podpiram. Sam sem doživel, da je pogrebnik govoril nekaj o $2000,00' pa so "zglihali" isto za $800.00, ko sem opozoril, da jutri ne bo kruha. Bo 'Z I VI IZVIRI' je krasna knjiga, ki govori o trdnem rodu Brjanov. Zanimiva povest, ki more vsakega zanimati. Spisal jo je znani slovenski pisatelj IVAN MATlClC, ki je spisal knjigo "Na krvavih poljanah". Knjiga vsebuje 411 strani, tiskana na finem knjižnem papirju, platnice klasično moderno opremljene, vezana v platno. KNJIGA STANE S POŠTNINO $2.00 Naroča se od: Knjigarna Amerikanski Slov^hec 1649 W. Cermak Rd. Chicago, Illinois Usten lo mitt Advertise over PALANDECH'S YUGOSLAV RADIO f Cn k Songs and Music Tamburilza Orchestra Station WWAE, Every Sunday 1 to 2 530 Š. Clark St., Chicago — Har. 300G pa tudi tu križ. Prišel je nov pogrebnik. Vse elegantno, najnovejše, first class, kakor pove oglas. Bojim se, da bo vse drvelo tja. Kdor ima pod pal-cem, naj gre. Ampak tudi relifarji bodo hoteli imeti -* first class. Pa svetuj. Ako je g. Karish šel glihat tudi k fajmoštru, in se hvali, da mu je uspeio, je to njegova zadeva in zadeva duhovnika, smatram pa to za nedostojno pri katoliškem in cerkvenem pogrebu. Ako kdo ne more, naj pride, in vsak duhovnik g® bo poslušal in uredil, kakor je prav, če bi pa pri meni prišlo do navade — glihanja, bi jaz prej fajmoštrjijo zaprl. Vsakemu duhovniku se je pripel*" lo, da so naročjli, niso prišl1 niti glihat, ampak potem niso prišli več. Morda bi kdo P0' nudil še — nikel! Večinoma je pri slovenskih in katoliških župnijah uravnano tako, da vsak že naprej ve za stroške- Še o pogrebih in duhovnikih pri pogrebih. Občina je imela pogrebni zavod. Več razredov so imeli, kakor je kdo želel Občina je odmerila tudi z8 duhovnika. Ko je denar postal le papir, so "dohodki", ali stroški za duhovnika pri vsakem pogrebu narastji, in obči* na sama jih je poviševala-Ampak dasi je prišlo do tisočakov, za vse tisočake "j mogel duhovnik kupiti nit' enega samega krompirja, šen-kal ga mu pa tudi nihče Dalje so se razredi skrčili 'e na en razred, kar bi bilo dobro demokratično, pa je vsak naročil le prvi razred, ko je pobral denar na cesti. Govorijo in pišejo o pogre* bih in stroških in cerkven'*1 pogrebih in civilnih, pa ne razumejo dosti, ampak cerkveni pogrebi jim ležijo v želodcih. NAD 93 ODSTOTKOV SPOSOBNIH « Iz Londona poročajo, da s° uspehi zdravniških preiskav za vojaško službo namenjenih moških izredno ugodni. 93.3 odstotkov vseh nabornikov jc zdravih in sposobnih za izvr" sevanje službe na bojišču. P0' polnoma nesposobnih je pri dosedanjih rekrutacijah sam0 2.3 odstotka. ...................................... Pregleduje oči in predpisuje očala 23 LET IZKUŠNJE DR.J0HN J. SMETANA OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure: vsak dan od ° 1 zjutraj do 8:30 zvečer. ]IIIB!»B!IH:B!ll!:nill!nillinillHIII!!ailll!HII!iaillllB|H^ DR. H. M. LANCASTER DENTIST 2159 West Cermak Rd. (ogel Leavitt St) Tel. Canal S S17 chicago. ill. PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI Louis J. Zef ran 1941 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois Phone Canal 4611 NA RAZPOLAGO NOČ IN DANI — Najboljši automobili za pogrebe, krste in ženitovanja. Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — Cene zmerne.