OBČANI VKLJUČIMO SE V JAVNO RAZPRAVO
O statutih občine in mesta
Skupitina obttne LJubljana Vif-Rudnik Je na w-jah vseh zborov dne 26. aeptembra 1984 sprejela iklep o avedbi portopkj za ipremembo in dopolnitev statuta občfae LjobljaB« VU-Radnik. Tudl lkupiti-na metta LjuMJ«ne je Ba iejab vseh zborov 3.febru-arja 1984 tpreJcU iklep o nvedbi postopka za »pre-membo itatiita mefta LjabUanc. Na podligi tega (klepa je komirija za pripravo aprememb in dopolni-tev statula me«to LJnbUane aklenila tadi, da >pre-membe in dopolnitve (tatntov obiin potekajo so-itsoo.
Komisija je izhajala iz dejstva, da je skupSčina občine organ družbenega samoupravljanja tn najviSji organ oblasti v okviru pravic in dolžnosti družbeno-političnc skupnosti. V skupSfini občine delovni Iju-dje in obiani uresničujejo le tiste skupne interese, pravice in dolžnosti za katere so se opredelili s statutom. Ostale skupne interese, pravice in dolžno-sti iz pristojnosti občine uresničujejo v drugih orga-nih samoupravljanja temeljnih in drugih organizacij združenega dela, krajevnih skupnostih.samouprav-nih interesnih skupnostih in drugih temeljnih samou-pravnih organizacijah in skupnostih in dnigih obli-kah samoupravnega zdmževanja ter v družbenopoli-tičnih organizacijah, v katerih so organizirani.
Glede na navedeno se skupni interesi, pravice in dolžnosti v občini ne uresničujejo le v skupiiini obiine, temveč v vseh oblikah samoupravnega zdru-ževanja v obiini, seveda v okviru pristojnosti določe-nih z ustavo, zakoni ter drugimi predpisi. Poudarek je torej dan na enakopravnosti in suverenosti odloia-nja v vseh oblikah samoupravnega združcvanja oz. organiziranja v obfini.
Obtina je samoupravna in temeljna družbenopoli-tična skupnost, kar pomeni, da v občini delovni ljudje in obiani opravljajo funkcijo oblasti in uresni-tujcjo vse druge skupne imerese. razen listih, ki jih v skladu z ustavo uresničujejo v Sirših družbenopolitič-nih skupnostih, to je v republiki in federaciji. Pravice in dolžnosti obiine je potrebno skladno z ustavo opredeliti s statutom občine, tudi tiste, ki jih občina poveri mestu kot posebni družbenopolitični skup-nosti.
Statat merta in atatat obdne sta pometnbna akta, ki skupaj tvorita celoto in ac medacbojno pogojujeta,
zato je normalno, da morata biti v končni fazi popol-noma usklajena. Oba akta naj bi opredelila in razde-lala ustavne pristojnosti občine kot samoupravne in temeljne družbcnopolitiine skupnosti in vse tiste pristojnosti, ki se zaradi enotnega in racionalnega urejanja določenih zadev prenašajo na nivo mesta. Komisija jc stala na stališču, da se lahko mestu poverijo le tiste pristojnosti občine, ki so kot njena pristojnost opredeljene v statutu. Iz tega sledi, da so v občinskem statutu opredeljeni interesi, pravice in dolžnosti občinc. ki jih poverja mestu in je zato potrebno, da sta občinski in mestni statut zlasti v tem delu usklajena. V fazi priprave osnulka je prtflo do neskladij med občinsljm in meslnim stalulnm na naslednjih področjib: - na področju prostornkega nrejanja je v statutu mesta opredeljeno, da mesto daje pred razgrnitvijo mnenja o usklajcnosti prostor-skih izvedbenih aklov, ki so skupnega mestnega pomena s planskimi odločitvami, določbe občinske-ga statuta pa te prislojnosti mestu ne dajejo. Komisi-ja je bila mnenja, da že dolgoroini plan obtin in mesta ter srednjeroLni družbeni plan zagotavljajo uveljavljanje sprejete politike na področju prostor-skega urejanja, saj morajo prostorski izvedbeni akti temeljiti oz. izhajati iz le-teh. Zato je osebno mnenje o njihovi usklajenosti nepotrebno. Poleg lega zakon o urejanju prostora, ki opredeljuje postopek spreje-manja prostorskih izvedbenih aktov, tega menja ne določa,
- dolofba mestnega statuta daje pravico odločati
o razmestitri in organizadji dejavnosli v prostoru in
posegu v prostor, ki bistveno vplivajo na zdravje
ljudi ali ekoloSko ravnovesje. Komisija je bila mne-
nja, da se jc potrebno odloiati o razmestitvi in organizaciji dejavnosti že s planskimi akti. Poleg tega pa je potrebno opredeliti tudi kriterije, ki bodo opredetili bistveni vpliv na zdravje ljudi ali ckoloJko ravnovesje,
-  mcKni iUtut opredeljuje ikiad rtavbnih zem-\ltii kot mettni aklad fai ne kot tldad IjaMjaiukih obiin. Komisija je mnenja, da je ob taki ureditvi nujno zagotoviti soglasje delegacij vseh obfin pri sprejemanju odločitev v zboru občin mesta, na po-droiju urejanja in gospodarjenja s stavbnimi zemljiš-či. Ustrezno temu je predlagala dopolnitev osnutka statuta mcsta.
-  itatut metta vtebojc virianln« prcdlogc glede opravyaqja zadev ¦ podroija apnr za dntibto« prihodke in ricer predvideva spodbujanje ustanavlja-nja skupnih služb obLine in skupno opravljanje nalog na področju družbenih prihodkov ali opravljanje in-špekcijskega  nadzorstva  iz pristojnosti  obLinskih uprav za družbcnc prihodke. Komisija je bila mne-nja,  da doloCba  glede  spodbujanja  ustanavljanja skupnih služb ne sodi v statut, zato je razpravljala o opravljanju inšpekcijskega nadzorstva v mestu. Ugo-tovila je, da tak način prenosa inSpekdjskega nad-zorstva ne dopuSča veljavna zakonodaja zaradi loie-vanja sluib inšpekcije, odmere izterjatve in knjigo-vodstva pa je tudi nesprejemljiv. Vse navedene služ-be morajo biti tesno povezane med seboj. Inšpektor lahko dobi ustrezne podatke za svoje delo le na odmerni službi, ki razpolaga z zavezančevo zaključ-no bilanco, s podatki o stanju osnovnih sredstev s stanjcm tekoiega prometa in ostalimi podatki zave-zančevega poslovanja. Zato tnenimo, da bi bila in-špekcija prihodkov.ki bi delovala samostojno za vse Ijubljanske obiine skupaj na ravni mesta mnogo premalo povezana s tekočo problematiko, ki se vodi na službi odmere. Prednost take usmeritve pa je v vcčji specializaciji inšpektorjev in v izključno teren-skem delu. Zato je komisija predlagala. da se sprva poenotijo raiunalniški programi priprav za družbene prihodke v Ljubljani.
Novoit omutka obamkega itatnta ao tndi doloibe o npnraih zadevah, ki jih poverjamo v opravljauje mettidDi npnvnim organom, mestnim upravnim or-ganizacijam in strokovnim službam. Do oblikovanja predlogov statutov bo potrebno detajlno opredeliti zadeve, ki se izvajajo iz pristojnosti obiine v okviru navedenih organov, organizacij in služb ter raztistiti vprašanja odgovornosti le-teh za izvajanje nerešenih zadev do skupičine obiine in skupSiine tnesta in ali skupSčina občine in izvršni svct s prenosom teh zadev zadržita tudi del odgovornosti za njihovo izvajanje.
Glede na to, da je obiina s statutom prenesla opravljanjc upravnih zadev s področja notranjih za-dev na mestne upravne organe, je komisija menila, da je treba ogotoviti uteme(jenost organiziranja kn-jevnih uradov v okvirn obdnskega upravnega orga-na. Povsem je nova določba statuta, » kalero je dolotcno, da odlotitev o lzloCitvi dela dohodka za skupne in splošne družbene potrebe o namenu in obsegu sredstev za te potrebe ne more biti sprejeta, ie jo ne sprejme zbor združenega dela. Za izvajanje te svoje pravice in dolžnosti se bo zbor združenega dela v postopku sprjemanja planskih aktov oMine posebej opredelil o tcmeljnih razmerjih dmžbenega proizvoda.
O osnutkih statutov so na skupnem zasedanju razpravljali vsi zbori skupščine. Po končani razpravi so osnutek občinskega statuta dali v javno razpravo, ki jo bo vodila Socialistična zveza delovnega Ijudstva Ljubljana Vič-Rud-nik in bo trajala do 15. novembra 1985.
V_____________________J