Politični pregled.
Državni zbor je rešil začasni budget    Debata je bila semtertja precej ostra.    Posebno   Mladočehi in protisemitje so marsikatero resnično povedali   Najhuje je   pa zadel v sršenovo gnezdo   dr. Scheicher, ki   je grajal   sedanjo   odvisnost cerkve od države.   Učni minister Madejski je stvar tako zavil, kakor bi   bil   dr. Scheicher, ki   je   profesor bogoslovja, s svojim govorom skušal očrniti   duhovščino od škofov do zadnjega kape-]ana, in je tako zagovarjal čast duhovščine. Pritrjevali so mu nemški   liberalci   in konservativci.    Liberalni in konservativni listi   hvalijo   Madejskega   govor  in s tem očitno kažejo, da je grof Hohenvvart prav imel, ko je trdil, da   je mej liberalci in konservativci več slvarij, ki jih vežejo, nego se navadno misli. Od slovenskih  poslancev sta govorila Ferjančič in Klun.    Prvi je hudo   prijemal   slovenske  poslance v koaliciji, da ne izstopijo, če tudi je obrok že potekel, v katerem bi jim vlada bila morala   izpolniti   slov. terjatve.    Pottm   je  pa   omenil  misijon v Tistu, da konservativci v tej stvari   niso   zadosti   storili, kajti zahtevati bi bili morali, da se odstavi namestnik, ki se ne upa skrbeti   za   red, ne   pa vse   stvari   izvračati   na   škofa, ki   že t?ko v Trstu   skoro življenja ni varen.    Klun   je   jako   burno odgovarjal, a s svojim   govorom    le pokazal, da   je zabavljati ložje,  nego kaj stvarnega povedati.
Volitve pred durmi. Nove dižavnozborske volitve so morda bližje, nego se navadno mislimo. Sedanja vlada se je zavezala, da izviši volilno reformo in hoče to tudi držati ali pa bode odstopila. Če se pododsek, v kat<:rem je mej desetimi Člani sedem aristokratov, ne sporazumi o nobenem načrtu, bode vlada razpisala nove volitve Se le, če pri volitvah ne doseže vfčine za povcljno jej volilno reformo, bode odstopila Po našem mnenji pa najbiž ne bode potrebno vladi toliko napenjati svojh sil Sedaj le še konservativna stranka dela nekoliko sitnosti, ali se bode najbrž udala. Nekateri konservativni listi sedaj pišejo, da so konservativci pripravljeni poseči celo po Taaflfejevem načrtu, za katerega ni treba dvotretjinske večine, ako bi levica ne hotela glasovati za Dipaulijev predlog. To je pač le samo strašenje. Možje, ki so lani se tako ustrašili Taaffeieve volilne relorme, da so se postavili tako rekoč sa čelo Taaffejevim nasprotnikom, gotovo ne bodo nakrat privolili v tako volilno reformo, posebno ker bi potem volili tudi hlapci, pred katerimi imajo poseben strah. Govori se, da so konservativce nekoliko ostrašili dogodki na Ogerskem. Seveda mi tega ne verjamemo, kajti ljudje, ki so se brez strahu zavezali z liberalci, se tudi ne bodo ustrašili civilnega zakona, ako si le svoje mandate zagotove.
Volilna reforma in Plener. Pri debati o začasnem budgetu je minister Plener razvil nov volilen projekt, ali prav za prav je le nekega starega pobral. Vse dosedanje kurije se ohranijo, potem se pa voli 40 do 50 poslancev po občni volilni pravici Podoben načrt je že predlagal grof Hohenvvart, duševni oče njegov je pa bivši minister Schaffle. Samo na sebi bi morda ta volilni načrt ne bil tako napačen, le to mislimo, da je 50 poslancev daleč premalo za volitev po občni volilni pravici. Tsaj polovico poslancev bi se moralo voliti po občni volilni pravici, ako se misli zares kaj popraviti krivico, ki se dosedaj godi delavskim stanovom in malim davkoplačevalcem, ker so izključeni od obene volilne pravice. Po Plenerjevem načrtu bi bili volilni okraji preveliki, kajti šteli bi po 150 000 volilcev, poleg tega je mnogo na tem ležeče, kako bi se razdelili. Pri tako velicih volilnih okrajih bi bilo kaj lahko slovenske in nemške kraje v me-ševitih deželah ttko vkupe zložiti, da bi Slovani bili znuva v volilni pravici prikrajšani. To bi se posebno zgodilo, ako bi nove volilne okraje, kar sestavili iz več sedanjih volilnih okrajev.
Novi žandarmerijski zakon je rešila zbornica po-lancev nespremenjen.    Yes  zakon ni posebne zanimivosti in v
zboru ni imel posebnega nasprotnika. Le od več stranij se je naglašalo, da se žandarmerija zlorablja v politične namene Dr. Scheicher je pri tem povedal, kako se je žandarmeriji naročilo, naj poizveduje o življenji in političnem mišljenju nekega župnika, ki je prosil za neko boljšo službo. Ljudje, ki seveda niso vedeli, zakaj se gre, so mislili, kdo ve, kaj je župnik naredil, da žandarji tako povprašujejo po njem. Scheicher je predlagal resulucijo v tem smislu, da bi se žandanmerija ne rabila za take stvari, toda zbornica jo je odklonila. Po zaslugi koalicije, katero je tako junaški gospod Klun zagovarjal v državnem zboru, bode duhovščina še vedno poi nadzorstvom žandarmerije. Mladočehi so želeli, da bi pri žandarmeriji se oziralo bolj na nenemške jezike Seveda je večina dotično resolucijo odklonila, kajti večina pod vodstvom nemških liberalcev pač nima najmanjšega smisla za narodno jednako-pravnost
Wekerlovo ministerstvo bode v kratkem odstopilo, kakor se govori. Sankcijo cerkvenopolitičnih zakonov je baje dobilo s pogojpm, da v kratkem odstopi. Bratenje s košutovci je sedanji vladi podkopalo zaupanje v višjih krogih Nova vlada bode seveda zopet liberalna, kajti drugače bi se cerkve-nopolitični zakoni ne bili potrdili. Pričakovati je celo, da We-kerle še ostane kot finančni minister, le ministerski predsednik bode kdo drugi. Pred vsem v novem ministerstvu ne bode sedanjega pravosodnega ministra Szilagjija. Ministerska kriza je zaradi tega potrebna, ker je sedanja vlada preveč obvezana skrajni levici. Nerešeni cerkvenopolitični predlogi se pod novo vlado najbrž popustita, ako jih v drugič zavrže gospodska zbornica. Take važnosti tako nimata, da bi liberalna stranka svoje gospodstvp zaradi njiju stavila v nevarnost Novi ministerski predsednik bode baje sedanji zbornični predsednik Banfy. Za Nemadjare ta ministerska prememba ne bode nobene važnosti imela, kajti sedanji vladni sistem še ostane Katoličani pa tudi nimajo nobenega povoda se veseliti, kajti nova vlada bode že gledala, da se ohrani, kar je sedanja zgradila.
V ogerskem ministerstvu notranjih stvarij osnujejo poseben policijski oddelek, ki bode nadzoroval gibanje nema-djarskih narodnostij in menda v prvi vrsti nabiral gradivo za kazenske pravde proti Eumunom in Slovanom. V čast ta oddelek ogerski vladi ne bode, v korist pa Madjarom tudi ne. Že dosedanje pravde proti Eumunom so jih spravile jako ob veljavo pri omikanih narodih, novo jih bodo pa še bolj Kmalu z Madjari ne bode simpatizoval nikdo drugi, kakor dunajski židje. Preganjanje nemadjarskih narodnostij, bode pa te le vzbudilo k odločnemu odporu, katerega konec utegne biti to, da bode ob jednem konec madjarskemu liberalnemu gospodstvu.
Fidejni komisi. Pri debati o proračunu ogerskega poljedelskega ministerstva je poslanec Veres spregovoril o narodno-gospodarskem gibanju na Ogerskem Poslanec je trdil, da se ogersko poljedelstvo ne more opomoči zaradi velicih fidejnih komisov, vsled katerih si kmet zemlje prikupiti ne more. Mi se povsem strinjamo s tem. Velika posestva nikjer niso v prid narodnemu blagostanju, temveč le srednje kmetije. V državnem interesu je, da se zabranuje razkosanje in za-dolženje srednjih kmetij, ravno tako je pa v državnem interesu, da se razkosajo velika posestva, da dobimo samostojne kmete namesto zakupnikov.
Nemčija. — V Berolinu ustanovila je nemška vlada poseben kolonijalen urad, to je urad, ki se bode imel pečati z vsemi prekcmorskimi kolonijalnimi nemškimi zadevami. Ta urad, ki je ednakoveljaven vsakemu uradu, je odvisen neposredno od dižavnega kancelarja. — Dižavna zbornica je z 168 proti 58 glasovom zavrgla predlog državnega pravdni-štva, da bi se smelo proti socijalistiškim poslancem, ki kakor znano ostentativno niso zaklicali cesarju „hoch", sodnijsko postopati. — Cesar je dovolil sam od sebe državnemu kance, larju knezu Hohenlohe 100.000 mark letne doklade. da g^ ta odškoduje za izgubo, katero ima s tem, da je pustil mes^^
491
predsednika v x\lzaciji in prevzel posel državnega kancelarja. Kot namestnik je imel namreč 180.000 mark dohodkov, dočim ima kot državni kancelar le 54.000 mark. — Knez Hohenlohe obišče v kratkem kneza Bismarcka, Zatrjuje se, da ta poset nima politiškega pomena, temveč zgolj zasebni prijateljski.
Italija. — Znane so sleparije, katere so se svojedobno odkrile pri rimski banki. Vršile so se preiskave, ki pa niso imele pozitivnega rezultata. Pri sleparijah' prizadete so bile višje glave, vsled česar so celo stvar veČ ali manj potlačili. Tedaj je bil ministerski predsednik Griolitti Ta je takrat skrbel za to, da resnica ni prišla na dan. Griolitti je pal in naslednik njegov je postal Crispi, nasprotnik njegov. Opozicijonalci niso pozabili sleparij pri rimski baoki in drezali so vedno vlado, da naj gleda na to, da pride resnica na dan Posebno so ti-Šali na to, da Giolitti, ki mora zadevo natanko poznati, stvar pojasni, oziroma se opraviči Pritiskali so toliko časa na Gio-litija, da je obljubil razae spise, ki pojasnjujejo omenjeni škandal, izročiti poslanski zbornici, ki naj iz njih razvidi celo sleparstvo. Ti spisi so se izročili posebni komisiji, ki jih pregledala in se iz njih prepričala o nečuvenih rečeh. Pri sleparijah, zvršivših se pri rimski banki prizadete so skoro vse večje glave, v prvi vrsti Crispi, sedanji ministerski predsednik, njegova žena, razni bivši ministri in drugi. Ta razkritja Grio-littijeva napravila so strašao nevoljo mej italijanskim ljudstvom in splošno začudenje po vsej Evropi. Ni čuda torej, da stoji Italija na toli slabih finančnih nogah, če jo tirajo oni v propad, ki bi morali skrbeti za njeno blagostanje. Posledice, ki morejo nastati iz teh nečuvenih razkritij, so nepregledne. Nedvomno je, da se taki korumpirani državniki ne morejo vzdržati in, da morajo priti na krmilo pravičnejši možje. Kdo ve, če morebiti ta škandal ne bo provzročil pojava kake druge stranke v Italiji; kaj ko bi se jeli katoliki gibati, in možno je, da nastopijo republikanci. Prememba mora priti, če ne gre še to, kar se je še ohranilo pod nič in Italija naredi pravi „bankerot", to je gospodarski popolnoma propade. — Kralj je poslanske zbornice zasedanje začasno ustavil, da se malo stvar poleže. — Jedno je gotovo, da je Crispi nemogoč nadalje biti ministerski predsednik italijanski.
Vatikan in Turčija. — Turški sultan je dal papežu zagotovilo, da nikakor ne bode oviral papeževih cerkvenih prizadevanj na Jutro vem. Dalje se poroča, da bo dal po apo-stoljskem poslaniku v Carigradu vročiti sultanu bogato vezan izvod znane konstitucije glede vzhodnih cerkva.
Japan in Kitajsko. — Vojska mej tema dvema vzhodnima dižavama še ni končana. Japonci prodirajo zmagonosno dalje, četudi jih mraz, na katerega niso vajeni močno ovira. Kitajska si na vse moči prizadeva, da bi se sklenil mir, za katerega pa Japonci mnogo zahtevajo.
Azija. — Iz Armenije v Mali Aziji došla so zadnji čas strašna poročila o zdivjanosti krvoločnih Turčinov nad on-dotnimi raznimi naseljenci. Prav po receptu, kakor so svojedobno plenili ti divjaki po naših krajih spravili, so se zdaj na armenske naseljence. Poroča se, da so razdjali 48 vasij in pomorili do 10.000 Ijudij. Vseh teh strašnih djanj pa ni skušala turška vlada zaprečiti. Ali preslabotna ali pa brez dobre volje te nezaslišane surovosti ubraniti, je te hotela pred Evropo še prikriti. Izmislila si je v ondotnih krajih kolero in ni pustila Ijudij nikamor, da se ne bi izmišljena kolera razširila in tako resnica na dan prišla. Interesovane velevlasti Eusija, Anglija, Francija in Nemčija so to zadevo jele pre-tresavati v namen, da se zagotovi stalni mir v Armeniji. Najbolje bi bilo, da bi edna velevlastij prevzela celo deželo v oskrbo.
492