NARODNE PODPORNE JEDNOTE loa 1108, Act of Oct. a, HIT, author!»«! on Juna 14, 1818. at spocial rato ol pootaga P rov id«*l fur Dunajski {socialisti v akciji Velike demonstracije aranžirane xa 1. maja Peritiaa, U|aéra Uradniški Is S|*evalškl »te 8667 8 Lawadalo An, GLASILO SLOVENSKE I Chicago, 111., torek, 18. aprüa (April 18), 1953. . M, 1»M. «t Um . Um AH •< ONCNM OÍ 6U* Subscription $6.00 Offtoa «I Publication: 8667 South Lawadalo An. Takpkoas, KockwaU 6906 STEV.—NUMBER 76 so Komentarji «a* dogodkom in Bfpisiaa»m»— ix Nemčije, utfni "munšajn", ki "¿ili Hitlerjevi pristaši, fcTvedo, kje se Jih drii i običajnimi poale-i Nemški fašisti bodo L-ili na grmadah vso «¿¡¿no literaturo v Nem-« pravi, vse knjige, ka-avtorji so iidje, socialisti ¿Bti, celo Remarquova ojM dela. • visoko kulturno in civih-¡90 delo je prepuščeno fa-študentom, ki so ntj-^jni. Študentje morsjo ntja zbrati m heretične „ tega dne bo gorelo pet-fcttt velikih grmad pred' (tdesetimi univerzami in d višjimi šolami v Nem-'o pomeni, da se Nemčija tja pomakne tristo let na-tmni vek, ko so plamtele ne le pregrešnih knjig, tudi grmade z ljudmi. zagospodarijo pijanci je težko družini; pijanci ¿bijejo in pomandrsjo. S je, da pijanci navadno MOSKOKU PNCES PROTI SA-B0TA2MK0R Sovjeti zaključili svojo evidenco. Monkhouae, glavni angleški obtoženec, se Je zarekel Moskva, 17. apr. — Glavni to-žitelj Višinskij, ki zastopa sovje-te v procesu proti osemnajstim sabotažnikom in vohunom, je včeraj sumiral dokazilni material sovjetov proti obtožencem. V svojem dolgem govoru je Višinskij dejal, da v očeh tožitelj-stva zaslužijo obtoženi ruski nameščenci elektrarskega trusta večjo kazen kot pa nameščenci tujezemske |vrdke. S tem je hotel reči, naj bi sovjetsko sodišče milejše postopalo s obtoženimi Angleži kakor z domačimi obtoženci. Višinskij je imenoval Thom-tona vojaškega vohuna, ki pa ne bi bil toliko škodoval, de bi ne imel ruskih zaveznikov. Na dolgo in široko je Višinskij tolmačil razliko med sovjetskimi in angleškimi zakoni glede podkupo- ' Dunaj, 17. apr. — Socialistična stranka v Avstriji je sinoči zaključila svojo dvadnevno konferenco na Dunaju. Ob koncu je sprejela resolucijo, s katero poziva vse avstrijske državljane, ki so proti fašizmu, naj sodelu-i jejo s socialisti za obrano mokratične konstitucije. Resolucija se glasi, da je politični položaj v avstrijski republiki silno resen in zavedni de-1 lavci naj bodo pripravljeni m vse eventualnosti. Sprejet je bil program za ve like demonstracije na delavski praznik 1. maja, ki se imajo vr ¿iti pod geslom "V boj za demokracijo". Koifmiei v Mi Mil zaradi Javnih M Voditelji unij obiskali Rooaevel-ta. Predsednik priporočil kongresu refinanciranje dolgov na stanovanja KLIKE GOLJUFIJE Z RELIEFOM OMOTE Velik odziv zakon- kongres tudi sebe. Hitler zahte- vanja in sabotaže; iz tega je li- mon ostati absoluten jr štiri leta. Ce ostane K) leto dni — ne bo od ie nič ostalo. IM teden je bil veli! tsden in v Rimu so bile velike ceremonije pod lo roko fašizma. Bili so soki gostje: dva Hitlerje- vajal, kako slabo raiumejo na| Angleškem, da je v Sovjetski u-niji sabotist proti državi veliko] večji zločinec kot kje drugje. Med razpravo, ki je potekla vi ■oboto, je bil zaslišan Allan[ Monkhouse, ki je glavni angleški obtoženec. Monkhouse, ki jej pri angleški podružnici Metropo-litan-Vickers v Moskvi la šefa inženirjev, govori dobro ruski, | Waahington, D. C. — William Green, predsednik Ameriške delavske federacije, in več drugih voditeljev delavskih unij je v petek obiskalo predsednika Roo-sevelta s pozivom, naj se.čim prej potrudi, da začne federalna vlada z obširnimi javnimi deli, ki bodo uposlila veliko število brezposelnih delavcev. Predlo^ žili so mu več načrtov za bogdna izdanja od tri do šest milijiuA potihni it l'ii|H*n in Goe-i —-----• --, — — - -, w w ... w «v« ......,, ■ Nemčije in kancelar| toda med pričanjem je parkratj dolarjev in ga trrgirali, naj pri- is Avstrije. Gostje so prosil, da ime nekatere svoje iz- abno k retal i med Vatika- v Muuaollnijeya. palačo — gatje med brati ; vse jej itako. Papež je osebno Papena in Dollfus^ v kapeli. Vsi so bratje ok| tu. je Papen povedal, da se loma strinja z Mussolini-fkde revizije mirovnih Muusolini je objavil v katerem se norčuje iz itente in Papen je rekel, doti podpiše ta članek. je pa rekel, da je nen^4 Hzem dobil inspiracije iz Hitlerjeva zmaga bi ne »toda, če bi Mussolinl m krega vzgleda z ricinovim «o se imeli velikonočni Rimu. Vsi bratski in rti: Mussolini, Papen, . Dollfu« in papež. Vsi ii trenutne moči, ki sloni ■"fcni Hili in sirovem te- lo mu dovolili, nato je izjavil, da on smatra ves ta proces ia^irtt- kotno omreženje nameščencev Metropolitan^Vickers Blectrical Co., sloneče na terorizmu policije/' Nadaljeval je, da govori iz lastne izkušnje, kajti njega je sovjetska policija ispralevala neprestano osemnajst ur. Na to izjavo je tožiteljstvo_________ predložilo policijske zapisnike, iz jev pomoči katerih je bilo razvidno, da je policijsko zasliševanje Monkhousa trajalo 12 ur in 30 minut in v tem času je bilo več presledkov za obede in druge potrebe. Višinskij je ponovno zahteVal, naj Monkhouse pojasni, kje je dobil "neprestanih 18 ur", nakar je poroči kongresu zakon minimal ne mesde za vso republiko. Roosevelt jih je poslušal in dejal, da že dela na nekih načr» tih in bo še delal. Dan poprej je predsednik priporočil kongresu, naj sprejme načrt federalnega refinanciranja dolgov na hišah v mestih. To je nekaj sličnega, kar je teden dni prej priporočal za farmarje. V načrtu sta dve milijardi dplar za zadolžene hišne posestnike v mestih; ts pomoč se obeta v obliki posojil, ki jih bodo dajala nova federalna kreditna društva (building and loan associatione). Za ustanovitev sistema teh društev bo vlad$ prispevala 200 milijonov dolarjev iz sklada korporacije za flipuič- Na tisoče in tisoče dolarjev Izdanih za "reveže", ki delajo ali imajo denar v bankah. Prejemniki troše denar za luk-aurije Chicago. — Cikaška "Tribune" je objavila dolgo poročilo, v katerem je razgaljenih cela viv sta primerov sleparije z reliefom za brezposelne. Na pomožni listi je krdelo ljudi, ki imajo službe, hiše ali drugo imetje ali gotovino v bankah, kljub temu redno prejemajo reliefne nakaznice za blago od pomožne komisije. Pri sleparijah pomagajo tudi trgovci. Business je business I Reliefne nakaznice veljajo le za najnujše potrebščine, toda "reveži" jih rabijo za nakup luksu-rij, ki jih trgovci dajejo drage volje. Naveden je primer, ko je trgovec prodal na tako nakaznico pijačo in razne dellkatese za party", zapisal pa je, da je prodal šunko, moko, sladkor, fižol in druge dovoljene reči. Omenjen je slučaj "reveža", ki Se piše Joseph Križ. Naslov 3010 Central Park ave. Ta mož ima itàlno delo in večkrat zaaliži čez $90 tedensko. Od pomožne komisije je pa prejemal mesečno $18.00 vrednosti grocerij in mle ka kot brezposelni delavec. Takih slučajev je cela vrsta. Neka ženska, ki tudi prejema pomoč od pomožne komisije, je zadnje dni vložila tožbo za ločitev od svojega moža in plačala je odvetniku v gotovini $160 za stroška tožbe. Preiskave glede poddbnlh sleparij so vedno v teku, ampak teh slučajev je toliko, da ne bodo nikdar vsi preiskani. Hitler je bedak> pravi Einstein Avstrijaki fanatik al je vtepel v glavo nekaj Bruselj, Belgija, 17. apr. — Profesor Albert Einstein, znani nemški učenjak, si je začaano o-mislil avoj dom v samotni vili na belgijskem obrežju. Ko so ga te dni vprašali, kaj misli o Hitlerju, je dejal, da Hitler ni noben velikan, temveč bedak, ki si je nekaj vtepel v glavo in idaj je prisiljen slediti temu. Vprašan, če la svoje znanst-vene pridobitve kaj dolguje univerzam v Nemčiji, je Einstein odgovoril, da ni nikdar študiral v Nemčiji. Tam je bil le član pruske akademije znanosti. Horaorjov roži» «ftha po brozpooolaih Napad na breaposelne je bfcnla-■ niran v Sprlngfleldu. Telegrafska kontpanlja sodelovala v zaroti MacDonald odpotoval v Ameriko London, 17. apr. — Ministr-ski predsednik Ramsay MacDonald je v soboto odpotoval s štabom tajnikov in svetovalcev na parnlku Berengarlji v Združene države, kjer bo konferiral s predsednikom Rooseveltom o ekonomskih in razorožitvenih problemih. obtoženec odgovoril, da nI imel no rekonstrukcijo. Ta društva bo ure pri sebi, torej ne ve koliko časa je trajalo izpraševanje pred policijo. eltov program pobija^, ■J* je z delavskega stali-9 P>*kav. Delavci bodo ki dobe kakšno pomoč « pomoč pride do njih — 81 koncu nobena pomoč. S «amo vlečejo in varajo I ■»vada. 1 ; j* «prejel zakon šest-Mdnevnika. To bl 1 konkretna pomoč, ki « **»<-gla, dani se dobro d» krajši delovnik "»»nj za*lufcka. V to- * bil° prostora za okrog «Jonov brez|HMtelnih, ki * <*ol*r, nobenega za-Toda š»*Hturnik je ■ Koosevelt ktkr*n*ga je sprejel ¿J* ga j,, "modifici-°*lodajalci kriče,*da si t, u«tM __ in ^ C4* ,jlh mori P»»toh- 72»* *daj raz-,¿«1*0 industrij in de-^ »xvMi,da nazadnje nič \ n rien Evhaija famar)av «ttav< Ijaaa y No. DakoH Državna milica preprečila izgon farmarja Is klfte do izdala bonde, ki jih upniki lahko zamenjajo za vknjižbe na hišah. Vlada bo jamčila za obresti od bondov, ne bo pa garantirala glavnic. Bondi bodo nosili 4% obresti, dočim imajo dolžniki plačevati kreditnim društvom 5% obresti. Nižja zbornica je sprejela Roo-seveltov načrt za refinanciranje farmskih dolgov brez spremembe. v ne-1 ga ne ma- Blaaarck, North Dakota. ■ Dva miličnika v družbi državnega adjutanta sta te dni preprečila izgon farmarske družine iz hiše, ki je bila prodana zaradi zapadlega dolga. Adjutant je opozoril šerifa, ki je hotel izvršiti evfkcijski nalog, da je gover-ner države North Dakote raz-1 glasil moratorij za evikcije in državna milica mora paziti, da se kaj takega ne zgodi. Duhoven ustrelil tata Temuco, Chile, 17. apr.—Juan| Yunger, 60-letni duhoven, je včeraj tekel za tatom, ki je ukra-del razpelo v cerkvi. Ker ga nll mogel dohiteti, je potegnil revolver iz žepa in uatrelU tatu. I Faiietično gibanje v Novi Zelandiji Auckland, N. Z., 17. apr. — Tu ae je ustanovila fašistična stranka, ki naznanja, da bo vodila boj za odpravo parlamentar nega sistema v Novi Zelandiji. Norman Thomas okrsden za ko. koši New York. — Normsnu Tha kraja stane $440. Vlak odide v petek g večer ob 6:30. Velike delegacije bodo prišle tudi iz Masaachuaettaa, New Jeraeyja in Iz južnih držav, kjer je aktivnih več organizatorjev. Vas delo za sprejem in oskrbo delegacije. rokah delavskih organizacij v Washingtons V k on venčnem odboru sodelujejo unije In socialisti. Predsednik odbora Je Charles Rdwsrd Russell, znan socialistični voditelj pred vojno. Za kongres se je Izrskla tudi Liga za neodvisno politično alu cijo, kateri načeluje profesor John Dewey. Uradniki rasnih veteranskih orgsnlzadj pričakujejo večjo delegacijo vojnih veteranov. Od populističnega gibanja pred 60 leti še ni bilo nobeno zborovanje tako reprezentativno kot bo U kongres, ki bo prava mešanica pojmov In t (Dalja ss 8. »trasi.) PROSVBTX PROSVETA tli k enm<;htbw*ent di.uiix) ik .astkiha NASOUNK r«Dro«M« «OHHíTI Oreas a# •»< ** SmMmI eaaafl» Glasovi iz naselbin Zanimive Ii raznih krajev M(n«ilu: ra Mnrlaaa ****** OI: ««., Is S—*" M " aa t*»-*"®* "JZ uu II M m " L***» |7 M u^^WU-H^I-1^ gy|M(Srt^i* ml«) '•» S'-aiaa i..«»« chu—ui aaá ca«sis MÍ» Chi«.«» •»<* ClmTo I'M p« faar. •wnuiM Hi« r* r—* -lUkovUi M M c«M orta^ r> will» AdvrrlUin« r»U« Hrlt>u «rili »"t U Miif Sulv« ■lih ■ IWta« l u vat, kar Ima PICOHVKTA I417 M Sa. l.aw»Sala • MKMIiKK «K Tli K KEMBUTKP PM«« Datum v .Ai«i»aiu. Vtim0t lM«r«b II. |f Sil. |Mri«f vat<«a Hnroa M Mal«*« P®* ».mi, da vam Ja a U-m MroJaioa. ronaOta >' «aa» IUI na uatavl. Saturnom poU*U Domač drobiž Hiša zgorela East Worcester, N. V. — Slovenskemu farmarju Petru Rode-tu v Decaturju, N. Y., je zgorela hiša in »hramba s precejšnjo zalogo ajde in ovsa. Z nesrečnim rojakom sočustvuje vsa okolica. Clevelandske banke Cleveland. — Pred nekaj dnevi so imeli odborniki raznih slovenskih podpornih društev v Cleveland u te drugi sestanek v Domu glede društvenega denarja, ki je "zmrznjen" v domači banki North American Trust Čo. Na tisoče dolarjev je "zmrznjenih". Navzoča sta bila tudi predsednik Seliškar in tajnik Jak-šič prizadete banke, ki sta odbornikom povedala, da za enkrat drugega ne kaže kakor "potrpeti in upati, da se razmere v splošnem izboljšajo". llmrl v starem kraju Cleveland. — Agpes fcagar je prejela vest Iz starega kraja, da je umrl njen stric Matevž Opeka v HivČku pri Cerknici v sts-rosti 75 let V Ameriki zapušča odraslega sina in hčer. Oropanec moral molčati Chicago. — John Bogunovič, 2905 K. % st., je bil zadnji pc tek zvečer na ulici oropan za $18. Dva bandita, ki sta ga o brala, sta mu zapovedala, da ne sme 24 ur nikomur povedati ropu. Mož Je res molčal do sobote večera In šele potem je prijavil zadevo policiji. Protesti proti obsodbi mladega zamorca Birmingham, Aln. — Gover-ner države Alabame je prejel ve liko število protestov z vseh stra ni Amerike in tudi iz Evrope proti obsodbi mladega zamorca Hay,wooda Pattersona na drugi obravnavi, ki st! je pred par dne vi zaključila v Decaturju. MihI-narodna delavska obramba je nu znanlla, da bo vložila pri z i v proti obsodbi pri državnem vrhovnem sodišču. Priziv bo baziran nn dejstvu, da nI bil noben član porote, ki Je spoznala Patterso-na krivim vzllc predloženi evlden c| o neddolžnostl žrtve, zamorec Obravnava proti drugemu zamorskemu fantu Charlesu VVeemsu, ki je bil z drugimi sed mirni fanti spoznan krivim posilstva dveh belopoltnih deklet in obsojen na smrt na prvi obravnavi, ho bo otvorlla 17. aprl In. Zagovorniki zdaj zahtevajo premostitev obravnave v Birmin ghan* mini- Governor podpUal ink on Albany. N. V. — Z governor Jevlm podpisom dveh predlog Je drŽav s New York dobila zakon za minimalno plačo. Zakon vsaj kolikor se delavk ttč«. ima •aba. Po tem zakonu bo drša-v s ustanovila komisije aa določanje minimalnih plač v vsak industriji. Podjetni k. ki se bo dršal navodil komisijo, bo INNlvrttn kasni. ¿Ki«. minimalne me«de za muak«\ je zakon bolj |>opus!iJtv lMoča k* objavo lm«»n podjetnikov. ki ne plašajejo minimalne Plače Tak ukan aa delavkej .¿ju še Ima dršava Massachusetts, ki je v tej krizi spoznal«. vaaj pa delavci, da je le krt »s papirja, ker se i »od jetnik I pošvlšgajo na — moralni pritisk. Prireditev kluba št. 11 JBZ Bridgeport. O.—Na 29. aprila zvečer bo prireditev kluba It. 11 v dvorani na Boydsvillu, Bridgeport. To bo obenem prva maj-niška slavnost Na programu bo-deta dva igrokaza v angleškem jeziku. "Dr. Cut" je zelo ame-šen igrokaz dveh zamorcev, ki bosta Louis Gorenc ml. in Frank ttaskovich. "Runaways" je igrokaz dveh žensk, obe še mladi, ki sta hoteli pobegniti od svojih soprogov, nazadnje se pa z železniške postaje vrneta domov. V igrokazu bosta Margaret 8noy in Vera Hribernik. Med igrokazi bosta dve deklamaciji. "Brotherhood" bo deklami ral Joaeph Snoy ml., "Man^Making" pa PhU ip Snoy. Govor pred in po i-grah v obeh jezikih. Po sporedu bo plesna zabava, na kateri bo grala prava domača godba, taco da se bo vse zavrtelo. Ker naš klub je vedno skušal zadovoljiti svoje posetnike s svo-imi priredbami, zato bo tudi sedaj. Vstopnina, ker je silna depresija, bo samo 26c za moške n 16c za ženske. Ker bo to obenem majska proslava, se vabi vse rojake od blizu in daleč, da se priredbe udeleže. Ker bo drugi dan konferenca soc. klubov in društev Prosvetne matice, bo za oddaljene preskrbljeno prenoči-iče, da se bodo drugi dan udeležili konference. Torej ne prezrite 29. aprila ob 7:30 zvečer. Društvo 640 8NPJ se tudi pripravlja, da priredi igro 10. junija. lie tako naprej! "Pojdi-j mo roka v roki in naredili bomo uspeh. V tej okolici so zadnje tedne pri več rovih rudarji izvolili svoje zaupnike pri tehtnici. To* bo dobro, ker to jim postava dovo-juje, kajti so jih kar na debelo goljufali. Rovov je Še vedno ne-kaj zaprtih v tej okolici, drugi pa obratujejo 2—S dni na teden. Delavec ne zasluži še za najve-ijje potrebe. Tovarne, največje U. S. S. v tej okolici, so še vedno zaprte, druge pa še polovico (asa ne obratujejo. Pivo je prišlo, ampak kupcev ni. Pivcev dosti, le smola je, ker kreda ne šteje. Tukaj obstoja Belmont Coun ty Political liga. Izdala se za nestrankarsko, ampak ozadje te 11 ge je demokratična stranka. Zadnje volitve so to pokazale in se marsikdo sedaj pritožuje, ker ni dobil "job". Ko bi bila Liga za delavske interese, bi povedala: Volite soc. listo. Tega niso storili. 2e vedo, zakaj ne. Ker so večinoma inozemcl včlanjeni, je čas, da se pove na prihodnji konvenciji, da se smernice preurede v prid delavski stvari, aH naj se pa pove jasno, da so demokratje. Poroča v alec, nja delovnim masam, ker je kapitalizem doigral svojo zgodovinsko nalogo. Za delavstvo je edino upanje v klicu mednarodnega delavskega praznika, v Prvem maju, ki kliče vse zatirane k vstaje» iju, k delu za zgraditev nove družbe. v kateri bo delavec uiival aad svo-jega dela in prišel do avojih pravic. Socialistični zbor "Sava" vas vabi, da se pridružite temi) klicu po osvobojen ju in praznujete Prvi maj na njenem kon certu. Naj bo to tudi vaš naj večji praznik, dan vseh zatira nih, katerih je bodočnost. Poleg lepega programa klasičnih domaČih in delavskih pesmi bo mo slišali tudi par dobrih govor-nikov v angleškem in sloven skem jeziku. Nabavite vstopnice v predprodaji, ker s tem prihra nite 26 centov. Vsi na plan 1 maja! Vsi na koncert "Save" \ nedeljo pred mednarodnim delavskim praznikom.—X. Y. "Veriga" v Mllwaukeeju Milwaukee, Wis. — Tukajšnji pivovarne so se in se še vedn< pripravljajo, da izdelajo dovol dobrega piva za vse zahteveJ Mnogo delavcev je še dobilo radi tega delo, mnogo pa jih je, ki zaman čakajo pred pivovarnami, kljub temu pa zrejo z večjim zaupanjem v to spomlad kot so V prejšnje tri. Pevsko In dramsko društva Slovenskega doma uprizori zani4 mivo igro "Veriga," ki je krneča ka trldejanka, v S. S. Turn dvoi rani dne 23. aprila. Popoldanski program se začne ob 2. popoldne; večerni pa ob 7:90, Slične igre že nI bilo 16 let tukaj. Smeha bo dovolj za vse, posebno pa bo o-bilo smeha, ko bo Marko, premožen kmet, prinesel staro verigo, ki je bila že 13 let zgubljena, in pove, da jo je našel pri sosedu Mejaču, ki je tudi pre možen kmet. Kako in zakaj je prišla veriga tja 4jt vae drugo, boste zvedeli na dan uprizoritve. Zato pa nikar ne zamudite, am» pak pridite vsi, ako se hočete pošteno zabavati dne 28. aprija. Vstopnina samo 30 centov pri Članih, pri vratih pa 35 centov. Prigrizek bo brezplačen. Frank Peritz. Delavci in delavke! Majaki glas naa kliče! ColMnwood, Oblo. — Pregled po vsem krščanskem svetu je poln tragičnih prizorov, ki n^m jih dajeta zaveznika — krščanstvo in kapitalizem. V Italiji in Nemčiji grozoviti fašizem. Pod papeževim črnim plaščem izrabljajo cerkev, kjer sklepajo po- ♦Savi. Praznujte Prvi maj na nem" koncertu Chicago.—Mednarodni dolav-^ skitpraznlk Prvi maj, simbol de-lavškega vstajenja, bo letos socialistični pevski zbor "Sava"| pragnoval s koncertom. Vrši se v nfcieljo dne 80. aprila ob 3. popolne v CSPS dvorani, lit« W. p8 st. (HI k ar si Je mednarodno delavstvo izbralo prvi majnik za svol praanlk, je klic delavskih maa po osvoboditvi z vsakim letom močnejši. Polom kapltali| zma» ki vidi avojo rešitev v fa-šizniu, je temu klicu dal novel nujftostl. katere se ne sme izogniti noben delavec. Bslj kot kdaj prej Ječi v verigah kapitalistične aušnoeti. Bolj kot kdaj prej je tlačen v bedo mlierije in po-manjkanja. Bolj kot kdaj prej potrebuje izhoda ia raavalin sedanje d ruš bo. ki mu na daje niti toliko pravic In prilike do gole eksistence kot jo ja imel njegov razredni prsdnik, telesni sušenj. Klic po vstajenju, klic Prvega maja. je letos poeabno aa sme-riškl proletariat panambnejši kot kdaj prej v zgodovini delav-skega gibanja. Blaanl kapitalizem v svoji oslepeli otrmeiostl peha naštete milijone v vedno večjo miaarijo in algam<> propast. Armada breapoatlnlh in brezpravnih suftnjav aa je v e-nem letu skoraj In [kljub "novemu dilu" ni na ob-nana. kibi ni»il delavstva vsaj aekaj upanja po itMjšaaJu razmer Pa tudi kadar pride do gospodar skega preokmta, ne ba to prtna» slo nikakega trajnega laboljša- godbe za mor jen je ljudstva, «t si šeli miru. Tukaj v Ameriki, kjer vlada demokracija, si je pa oltar zlatega teleta pridobil vsa h red siva kot orožje, da nas tira v dolino solz. Druge pomoči ni, kot da eden mora htginiti. Ali kapitalizem, ki ne more več prodajati naših produktov, ali pa naj dopustimo, da pokonča naše lastno delo. Upam, da situacija še ni brezupna, kajti garancija za vstajenj* človeštva je delavsko gibanje, kateremu je cilj socialistična uredba. Kapitalizem oborožu-je armade za novo klanje, delav« sko gibanje pa se bori «a svetov-» ni mir in za zgradbo društva narodov, v kateri ne bo več izkoriščanja in vzrokov za vojno. Ddavci in delavke!! Prvi maj se nam bliža, praznik zavednega delavstva, katero si išče tudi pot v boljšo človeško družbo. Majski glas nas kliče, da se oborožimo S' to delavsko literaturo in da vsak delavec vsaj eno-majsko iz-dajo zanese v hišo tovariša, katera je zamrežena od kapitalističnega časopisja. Brošura "Majski glas" stane 20c in se jo dobi pri klubih JSZ ali pa pri Prole tarcu. Majski glas, 3-689 W. 36 st., Chicago, Dl.—A« Slcaptn. .) Bojazen prod znanjem Bear Creek, Mont. — Za izobražene ljudi jaz ne smatram samo tiste, ki pridejo k sosedu v vas, snamejo klobuk z glave in imajo pravilno hlače zapete ter dostojno govorijo. We. Treba je tudi več znanja o socialni, e-konomski in delavski politiki, in za to dela Prosveta na vso moč. A vi nasprotniki obveznega dnevnika Prosvete se pa tega znanja bojite. Fred Raaboraehek. ' O smrti F. Sviglja Milwaukee, Wis. — Dne 27. marca se je nenadoma pojavila novica o smrti Frank Sviglja. Pokojnik je bil ves dan norma-len ter se ni pri njem opazilo nobenih nenavadnih nagibov, kateri bi ga mogoče momentalno vlekli iz njegovega položaja. Cel popoldan sta bila pri njertt njegov brat Louis in svakinja Mary •Zajec, s katerima se je pogovarjal mirno kakor j« bila njegova navada. Ko sta omenjena odšla, je J>a prišlo nepričakovano. Ko se je vrnil njegov sin iz dole, je našel v kleti avojega očeta mrtvega. Ves prestrašen je klical sosede. Pokojnik je bil brez dela še skoro dve leti in se je bal, da z "new dealom" ne bo nič ter je obupaval dan na dan brez pritožb. Posebno ga je potrla smrt Franka Ambroša. Od tega dneva ae je vedno bal, da bi tudi njega zgrabila kruta bolezen in ga u-morila. Strah pred boleznijo, ne-skočna brezposelnost in samopo-nos so ga prignali k temu, da se mu,je omračil um ter vee končal na ialost svojih, za katere je uattfo skrbel kot zvesti soprog, brat in oče. Naj počiva v miru! Poročevalec. Serif Browning Hobftwon vi okraju Franklin, Illinois, ki je aretiral žnpana v Zeiglerju in namenjal policijo s svojimi po-bdjniiii. Serif je aovralen pro-greaivni rudarski uniji. Prvomajska proslava Gprlinvile, IH — Vsi tukajš nji socialistični klubi in v okraju Maooupin, ki so zborovali v CarUnviUu, 111., dne 2. marca, so zaključili, da proalaviJoPrvi maj, pratnik vsega zavednega delavstva, v nedeljo dne 30. apr1'* na Fair Gr'oundu v Carlinvillu, III. SImpatičarji in somišljeniki, ne prsirite tega vabila. Priliko boste Imeli slišati več dobrih govornikov, med njimi tudi mrs. Wieek, predsednica Ženske pomožne akcije od Progressive M. 6f A. Ona je večletna Članica aacialistične stranke in boritelji-iu izboljšanje sedanjega kri- «iga sistema. Ako bo dovolj , bo ves program objavljen Sadnji teden v aprilu. Upati je, da bo udeležba velika. I*ala Mahkovtz. O "nepolitičnih" prijateljih We* Allla. Wh. - Potrebno Je, da al tudi nepolitične ljudi o-gledamo nekoliko od bližje. Nekoč je dejal socialistični govornik. da Človek postane nestran-kar šele kadar ga pokrije zemelj. ska plast. Toda samo v Ameriki je milijone takih, ki grmijo proti '(nepolitično" za nekaj vzvišene ga inoaravnega. Ljudje te vrste smatrajo današnjo grozno mize-rijo delavstva za nepolitični po-ijav. Toda, ali ni kapitalistična .politika povzročila armade razcapanih, kateri so izdelovali najboljše dbleke? Drugi popet gradili tftodferna stanovanja, toda primorani ao sedaj šivati v nezdravih brlogih! Nadalje taki katerih hrbti ao pripognjeni od napornega dela pri napolnjevanju živiljakih skladišč — sedaj stradajo! Samo potom kapitalistične po-j litike je bilo mogoče upeljati si stem, kateri je oropal delavstvo za njegov pravični del produkcije, in ves ta rop leži sedaj shrambah, medtem ko delavstvo strada. Kapitalistična politika je odgovorna, da je delavstvo razi cepljeno, da se grize med seboj medtem ko povzročitelj ostane nedotaknjen. Tak je torej si-stem, katerega "nestrankarji" pokrivajo z nepolitičnim plaščem. "Čemu se kapitalistično časopisje toliko poteguje za svoje "nestrankarske" kandidate v šoi-ske odbore? Ali jim je vzgoja mladine res pri srcu? Vdliko-mestno kapitalistično časopisje je last velikih korpor^cij; Ta korporacije ne izdajajo čaaopisja za poduk v korist mladine, ampak za profit. Zato je teh kor-poracij dolžnost, da imajo svoje hlapce v šolskih odborih. Sveta dolžnost teh hlapcev pa je, da se mladina potem vzgaja v kapitalističnem duhu, da si mladina vzame k srcu vso kapitalistično zgradbo, predvsem pa kapital! stično Časopisje. S tem si po* tem pridobijo velikansko števl lo čitateljev-naročnikov, potem tudi velikanske oglase, in glavni cilj — velikanske proflte. Aml pak v času šolskih volitev jto "či sti nestrankarji." Delovno ljudstvo bi morale vendar že spoznati hinavščiao kapitalističnega čaaopisja. Moralo bi spoznati, da kar kapitalisti čno časopisja priporoča, je škod ljivo delavstvu. Kadar bo delav stvo spoznalo, da je njih rešitev v tisti stranki, to je socialistični stranki, katero kapitalistično časopisje toliko sovraži, potem šele lahko pričakujemo boljšo bodočnost.—Fr. Matkovich. TOREK, Ig ^J novitev katoli^^j bi z roko v rotil J«vci pomagala "ooutitf l jo, zatreti socialistj^J nistično ter strokov* J gibanje v Nemčiji ln J lahko pride. In uko u svet preimenitno troiv J »olinija, Hitlerja in »kega nezmotljive»! imenitna kombinacija ki rala odpreti zalima* J najbolj prepričanim 2 de je pa peške nepristnS vičnosti in človekoljubno« • s s Naj nobeden zaveden/ ne obupuje zaradi žalosta ložaja v Nemčiji, Italiji j god, kjer fašizem dviga I virja svojo ostudno gks bena stvar ni večna in tu zem ni. In ta zapreka, | vrgla na pot, ki vodi 1 j en ju delavstva vsega n prej ali slej poteptani in delavska ideja bo tm la svojo zmagovito pot šizmu bo ostal zgolj ne} grd spomin. Fašizem j začasnega, prehoden p« atvarjen po povojnih p skih razmerah in po ven miru in ni mu usojeno -IJaha je ostala obljuba. Aa-Clija in Rusija. Dolar bolje kot n ič. a al dovolj. ,. Hitler je poelal v Rim svoja zaupnika Goeringa in von Pape-na, da mu Izpoalujeta pri papežu cerkveni blagoslov, da mu bo na ta način zagotovljena moralna opora rimske cerkve pri preganjanju in zatiranju delavskega ribanja v Nemčiji. Papež, ki je podelil svoj blagoslov Mussolini-ju. ga bo najbrž drage volje dal politiki, bodisi pri podpornih o* tudi njegovemu učencu Hitlerju WWcUah. unijah, vsakdanjih *J Je cerkev zmerom radodarna s blagoslovi, če jih iščejo sovražniki delavstva. In še ne samo Magoelov. še pomoč pri ustanav-1 Jan ju nove narod no-katoliške stranke bo lahko dobil Hitler od Rima. Kajti kolikor je rat vidno iz časopisdih poročil, se papslev tajnik ogreva za s s * Ko je prišlo v javnod, bili tajniki drufttev SNB hiu ovadeni pri zvenih Ifeniških oblasteh v On kot komunisti, 'je Ameri movina obljubila "pod? trebne korake," da se ia nuncianti. K temu je ni silil, možno pa je, da se; da sum ne bi padel nanjo, njen krožek? JVell, mi že precej časa rezultatov 1 Ijene "preiskave," ali do zaman. Očividno je ostal pri prazni obljubi. Zah zlomek ve. Ai so de mogoče preblizu? .., e s s Človeku se zdi nekan da A. D., odkar je bili] kopravnosti predstavljen nosti kot zavajalka in m naroda, več ne ve kaj | "solidnih in zanesljivih" I Cesa je zmanjkalo: aapel Čana? s s s Kapitalistična Angliji hudo razburila zaradi jj proti šestim njenim dl nom v Moskvi. Zakaj? ' angleški kapitalistični vk teri se je udinjal bivši a McDonald, toliko za teh I žavljanov? Kaj ie! A« Angleži, katere so obtoil «.sabotaže, čije cilj j«I čenje nekaterih temelji vjetskih industrij, so od trtogočne angleške firat, pBlitan-Vickers Co., ksta Sovjeti proti sovjetski; naperjenih aktivnosti ogenj v strehi! In isto' burjenje in kričanje vi kapitalističnem taboru!» bili obtoženi Angleži vadni delsvci, bi se ps ška kapitalistična javw nfč ne razburjala. e s s A. D. odgovarja krit seveltovegs pogoziJevs «rama, ds je en dolar' boljši kot nič. Drži. I« larja bi bila boljša kot« tako dalje. In če bi bili f pošteno plačani, Mmii no dvignila nakupna nor škega prebivalstva, m kljub vsemu krpanju 1 nhitracije dežela lese bo lezla navzdol in bo naraščala vse < se velike glsve v Wa ne bodo zbrihtale, ds dele, da en dolar je « ampak ne-dovolj!^ Tose UBTNK Naročnik. U Salle, ^ meriš ki kongras torjev (U vsake drf^j; in (dsne*) 436 V^g ji sbomici. skupaj Plača «aatef**1' kov js bila p» (pasdeednik predsedmk niij< 000), pUČ« med katerim» s» T" tajnik in bUg»J»¿< p. po $16.000 ns^ aednik Ross***1 kim zaits! i gresa vse f P^ eednlk sodišča imal»^i nltegaPod.^F d n 11 Ú 11!» a«*» •"»•a* * «n n POŽARU Itd. Poslanec Mohorič jenaštel ODHOB^^1," ' _ dokaj številk, ki so vlado bolele. ■|POD Proračun finančnega ministru ~TTtni imajo za pa je bil seveda od skupščine o- P^L^s Akode dobren. 360 ™____Požigalca sta ae osma izdala . li'.iii 24 marca 1063,— Lani oktobra meseca je nad Ijubljan», „„ . -------«alt Sa v io smo že poročali oLasjo Mali Orehek v novomeški P Rakitni pod Krimom, okolici ugorela zidanica posest-f«izno nekaj podrobno- Lika Alojzija Vidica iz Zajčje-u.na h je ugotovila uradna ga vrha. Ogenj je zajel tudi hi-I J1 ki j« ugotovila, da |o in zidanico posestnice Marije 'S* nad 300,000 Din. Segove, tako da so skoro do kra-je nastal dne 17. t. m. ja pogorela tri poslopja in da je ooldnevs v vasici Boršt, bilo preeej škode. Takrat sta «hiše in koče krite pove- bila požiga osumljena posestnik ELtmo Požar je izbruhnil Vidic sam in njegov svak .Josip licu posestnika Ivana Inti- Lojk. Ker pa ni bilo dokazov, jločan veter je ogenj raz- st* bila rešena vsake preiskave, «ter raznašal gorečo i lamo Zdaj pa sta se Loj k in Vidic zaLi tako da je bilo v nekaj radi nekega dolga sprla — in v -tai, 6 različnih objektov v tem prepiru se je razvozljala Imih Vsi ti objekti so po- skrivnost tega požara. Lojk jte gin osem družin je ostalo bil Vidicu dolžan 3000 Din, Vi-Jtrehe in živeža. Rešili ao dic pa je spet dolgoval svoji ta--i-tivmo, pohištvo in krma šči 8000 Din. Vidic je stalno ter-jim je vsa pogorela. Najhuje jal Lojka za denar, ta pa mu ga iJkodovani: Ivan Intihar, ki ni mogel plačati. Nazadnje je JTpogorel kozolec s krmo' in Vidic Lojka tožil. Ko je pred ne-jjem, Ivan Petrovčič, ki so kaj dnevi moral zaradi tega pred potforeli gospodarski objek- novomeškega sodnika in spoznal, Jinez Kovačič, ki je izgubil da bo moral dolg na vsak način in gospodarske objekte, Ma- plačati, se imi je razvozljal je-Ormekova, ki je izgubila hi- zik in izpovedal je, da ga je lani I vsa gospodarska poslopja, Vidic najel, naj zažge zidanico, jt Tavželj, ki so mu pogo-j da bi tako prišel Vidic do zava-gospodarska poslopja in hi- varovalnine. Za plačilo mu je ob-diljf so utrpeli precejšnjo ljubil izbrisanje dolga. In tako tudi Lovrenc Kržič, Jože je Lojk z Vidicem polil zidanicb in Martin Bežsj. Uradna z bencinom in zažgal. Dogovorila je ugotovila 300,000 ia sta se tudi, kako Be bosta ob Ikode, toda če upoštevamo, požaru obnašala, da bosta nam-|j« s požarom uničena eksi- reč prav pridno, a navidezno sar osmih družin, potem je mo gasila. Sodišče je seveda tar k mnogo, večja in jo je koj odredilo aretacijo Lojka in težko označiti s številko. Vidica in sta bila oba na sodišču vani pa so bili le trije za kar odpeljana v zapore. ,kostne vsote od 4000 dolc|j|<|ovi Q Mo|kov|h «Dveh gVfl. tovlh" Ljubljanska revija "Beseda o sodobnih vprašanjih" poroča o knjigah Cankarjeve družbe zfc leto 1888. Oceno je napisal mla-c, . . . . idi prozaist Mirko Javornlk. V SlZUniU&'le Rožmančevo j^ Poveot, ki jo smatra za zelo slapa, zavetišču sv. Jožefal^ Spotjka ge nftd nekaterimi malenkostmi v Koledarju, ki ga .. ,,ipa vendar označi kot najboljši 50-letna brezp^ln2 J* takf° inja Katarina Krušičeva iz *** vasi in 84-letna občinska f0^* «J«*™ Preprosti, is lepi Terezija Kranjčeva s Te- jezik in, P0«^» važnost tega pri Celju, v Ljubljani Ema ?rveffa{ dela k riičeva, v Mostah pri Ljub- J« napisal izseljenec ter je izšlo Josip Kelbelj Pri nas. Ocenjevalec pohvali tu- di pravljice Hermine zur Mueh-i« Mohorič o državnem ien. Kakor je videti, se torej proračunu 0C€na v tej revijj zelo Paziikuj€ marca je v debati o od do kraja negativne, a beda- finančnega ministr-hto napisane "ocene" v "Sloven-iovoril tudi poslanec Ivan cu," pa čeprav sta si klerikalni ki je razlagal, da bi bil "Slovenec" in krščansko-"socia-un lahko Se manjši in da Mistična" "Beseda" precej sorod-™ biti. V svojem govoru na. (Toda "Slovenčeva" "ocena'' I"*'1 m'kaJ Podatkov, ki so Lam postane razumljiva, če po-;da J'h obeležimo. vemo, da jo je napisal kaplar «javi finančnega ministra dr. Joža Pogačnik, ki je sicei k> n J7(H) milijonov davč- sam napisal tudi nekaj pesmi, k! postankov, od katere vsote pa je tudi zelo blizu Mohorjevo na Slovenijo samo 30 družbe in zadnje čase menda ce-j to je komaj poldrugi lo urednik "Mladike," družinski «ak, da so v drugih revije, ki jo izdaja Mohorjeva J'na,h države davkoplače- družba in kamor piše isti Pogači JJ bolj pn treni in slabši nik nenavadno modre uvodno ■p kakor v Sloveniji. Ce bi članke. Biser teh uvodnih članki tudi v drugih pokraji- kov je pač uvodnik v raarčevo CE1- tako brezobzir- je tudi "znanstveni" mesečnik lx*>nove družbe "Car," v katerega pišejo predvsem višje glave klerikalne in katoliške slovenske inteligence. V novi »številki tega 4*Caaa" (v katerem razpravljajo tudi o Čudežih in podobnih bajkah) je ,:kak(,r v Sloveniji, bi bili l gotovo znatno •vplačani zaostali dav-^vljaju dveletni donos ^direktnih davkov. To je šte-' "a resno misliti, 'stalno dejstvo je, da ,JrTn!l- f1a '"io že lani zni-Ipr»»rjif un Za milijarde, ni-"^Ju 'lati davkoplače niti ene olajšave. Ne sa-^ baš nasprotno: ' " 1 celo vrsto «a. 12 in ,,HV"čin, da «hm. f'"unc' v "vno-iit:^ m"ram tudi, da M.?1 m ,,>tU d,r*ktnf ^minirani za 14J> mili. «u t °r v UL L1 *teVil" ¿ 2 Kri*' P«da. uilut-I* naj prinese dr-1 " '» 10 milijonov Hn-z drakonič- I ' ' l* t'^' ne bo mogo- |JT *ri t drtavnL ^ U u+<**> leto __ " Pričakovalo 627 v. od državnih 141* w'Vr * ta pod-" -".'ijonov iUte-k«maj 8 od-J»ne vsote. '»1 m, to» I številko "Mladike." Tamkaj pi-> še o brezposelnosti, ki so jo zs* krivili ljudje, Bog ps jo je uporabil za bič, da nas privede k seji. Sicer ps — k temu uvodni-cu se mogoče še povrnemo, če jei sploh vreden naše pozornosti. Ton iko samo mimogrede; lažje Je namreč presoditi pisanje tega ali onega, če spoznaš njegovo du-i ševno revščino.) Enakih misli a "Slovencem glede knjig Cankarjeve družbe Zgoraj na levi: bsloo ja Ptscsrda. Na šssbI: profesor PlecaH (tretji od leve). Hpodsj: stadion v (¿rsnt parku, ae-daleč od prostorov svetov, as rasMtsve, Is ksteregs ss Plesard dvig. ali v »trstosfero prihodnje (Nadaljevanja s I« strsai.) poselnlm v 8pringfie»du. Koncentrirana Je bila vas državna policija na strateglčnih mestih. Pod vodstvom šerifov rasnih o-k rajev je napravila pobuno na pohodnike. V 8pr!n|rflcldu samem so prijsll vsakega elabše o-blečenoga tujca in ga pognali is mesta. Državna policija je ustavila tudi vsak avto, ki Je vozil v mesto. Pri tem napadu Je sodelovala tudi telegrafaka družba. Eno-atavno nI dostavila brzojavov, ki so jih poslali voditelji pohod-nlkov drug drugemu. Blooming-tonška falanga Je prejela falal-clran telegram. Originalni brzo-jav se Je glasil: "Nadaljujte z pohodom takoj", doatavljenl telegram pa se Je glasil: 'TočakaJ-te, dokler ne prejmete nadalj-nih instrukcij." Par dni pred tem pohodom so čikaškl šidje priredili velike de-monstraclje proti fašističnemu terorizmu v Nemčiji In perseku-cijl Judov. Na teh demonstracl-Jah Je govoril tudi governor Homer, ki Je žigosal HlterJev režim strahovlade. Istočasno pa so oblasti v Sprlngfleldu nedvo-mno z njegovo sankcijo delale načrte sa razbitje brezposelnih pohodnikov. Strahovlada v Nem. |čljl je obsojanja vredna, udriha-nje po brezpoeelnih, ki nI bilo slučajno, ampak dobro planirano |po državnih oblastih — vso to ima pa sankcijo "liberalnega" governerja. Doputaciji brezposelnih, ki mu I je predložila spomenico, v kato-rt ao zshteve po boljši oakrbl za bedne, brezposelnostno zavarovanje itd., ni dal nobene obljube, kar je končno vseeno. V zadnji kampanji" je tako dobro hllnil skrb sa brezposelne in zatirane, Ids*so ga delovne mass pričele smatrati za Iskrenega prijatelja, ki bo storil zanje vas, ko pride v govemerskl urad. Njegov re-|žlm pa repki no Izgublja "Hberel-no" mssko in Horner ss bolj in bolj kale, da Je le hlapec mogoč-nih korporaclj In illlnolake plu-tokraclje. | Ali mm sodišče prisilit! človeka k operaciji? New York. — Prizlvno sodišče v Brooklynu se bo v kratkem bavilo z vprsšsnjem, če sme prisiliti mater, ds pusti svojemu otroku (stakniti oko In gs s tem rešiti smrti. Mstl v Um slučaju js Helsns Vsako, ki Ims dvelot-no hčerko, ksters ims izrastek pod očssom. Izrastek se liri In zdravnik Je dognal, da dete u-mne, ko Izrastek doseže moAga-ne. Odstraniti Izrastek in rešiti dete pa pomeni, ds je trebs odstraniti oko. Mati pa pravi, da rajll vidi svojegs otroks mrtve-gs, kakor ds M ostal brez očesa. Očs js tudi legs mnenja Kdor zsntks, da je mogoča e-Inskoet med ljudmi, ssmo doks-zuje, da ae boji te enakosti; I tem pa seveda ne dokatuJe, da je boljši od drugih. M 1 'ga se smatra. Potem je bilo dolgo, dolgo časa vse prazno v meni, do dam-*, do te ure. V naši hiAi v trgu se je nastanil mlad človek Odprl je trgovino in zadovoljna sem, da je vsaj en človek naletel v naši hiši na srečo, če je to sreča, da dobro trguje. Mlad človek! Pri tel je, razpostavil svoje blago, osvojil si ljudi, da vsi drugi kramarji kar besne od za- 'ciej, Marta, ta človek je zajel moje misli in z*lo mnogo mislim nanj. Spoznala ga boš, ko pride* na praznike domov. Ponudil mi je prijateljstvo. Mislim, da je iricren. Hudoben gotovo ni, ker sem «a spregledala koj v začetku. Bil je nekajkrat pri nas. O marsičem sva govorila, opisal mi je svoje življenje. Spoznala sem, da še nobena ženska ni imela trajnega vpliys nanj. Bog ve, ali Je mrzel do žensk, ali si ne zna osvojiti ženskega srca ali pa je doživel že hudo razočaranje, da se boji ljubezni. Dobro vem, da to nt mož, ki je junak mojih sanj; toda je li mogoče vse to doseči, kar si človek želi? Ni, saj je sto drugih stvari na »vetu, na katere se je treba ozirati. Zato bom tudi o stvari razrahljala in če mislim na že-nitev — Da, vidiš, to je čudno: kadarkoli sem ljubila, nisem nikdar pomislila na ženitev, zdaj pa mi-Alim in če mislim nanj, vidim zakon, ki si ga predstavljam čisto po svoje. Včasi se ga tudi bojim, kajti skk nitl pogodbo z nekim človekom za vse življenje, se pravi zvezati dvoje usod v eno in je to strašno lep čin. Bog ve# zakaj mora tako biti? Ali bi ne bilo lepše ljubiti se brez dokumentov . . . Toda kaj pišem! Saj je tako ukazano in se ne da drugače urediti. Marta, tako sem razdvojena te dni. Premišljujem, vdajam se ničvrednemu poglabljanju, hotela bi ta kos življenja, ki mi je namenjen, pregledati od začetka do konca, toda kaj, ko pa vsakdo na svoj način gleda. Eno pa le je: Vsaj za začetek in konec veš, kakšna sta, sredina, vsebina pa je tako različna: nekdo odtrga cvet, drugi plevel, a tretji samo tmjevo vejico. Kaj je namenilo življenje meni? Novic nI, vse je tako zaspano pri nas, nič se ne gane; ne grem nikamor, pa ml tudi ni za družbo. Sicer pa boš čez nekaj dni doma! Te poljublja Tvoja Ana. 8 Justin je že zaklenil trgovino. Zadnja vrata Je pustil odklenjena, ker še vedno kdo pride, da kupi to in ono. Vsak dan je do poznega večera ostajal v trgovini in pripravljal za prihodnji dan. Dela se pač nikoli ne zmanjka pri takem poslu. Nasekal je sladkorja in ga stehtal v zavojčkih [)o četrt in pol kilograma, treba je odmeriti v vrečke čaja, cimeta, popra, paprike, nekaj kosov pralnega mila je moral zaviti v papir, da bo v soboto pred prazniki, ko bo mnogo opravka, vse pri roki, premeril je nekaj kosov blaga, pregledal vse predale, če bi bilo treba kaj novega naročiti, računal po svojih poslovnih knjigah. Tako mu je večer hitro minil. Vedno bolj ugleden je postajal. Znal je kot malokateri in Če je zašel slučajno v večjo družbo, Je plačal ves zapitek, ker je vedel, da so obresti tega zapravka dobro naložene v besedi, ki Jo imajo o njem. Ce je bilo treba dati za novo bandero v cerkvi, je odrinil desetak, če pa so Sokoli zbirali za prireditev, je tudi njim dal desetak. Saj ni dal rad ne tem ne onim, toda treba je, kajti zamera pomeni izgubo! de tega mu je treba, ko sicer z malenkostjo tako stvsr prepreči. Materi je za obresti poslal bla- ga za celotno obleko, očetu škatlo braziljk, denarja vrniti pa le ni mogel. Bil je sam s seboj zadovoljen; denar je imel in tako je z njegovo močjo rastel tudi ugled. Ko je podaril nekoč precej blaga za božičnico Ciril-Metodove družbe, so trški veljaki prav resno govorili, da bi ne bilo napak, če bi se tako vnet in podjeten mož, kakršen je bai Justin, izvolil v občinski odbor, zlasti ker je še liberalec povrh! Vsekakor je dobro, če se ga že ko j zdaj zgrabi, zakaj mlad človek rad uvihne. Ce ga pridobe nasprotniki, bi ga bilo škodni V Dolinarjevi hiši je, stavimo, da bo hiša kmalu njegova, potem pa je stvar v redu, kajti posestnik in trgovec je le sila, ki jo je treba ceniti. Justin sam se ni gnal za takimi stvarmi. Ce je tako, pa tudi prav, škodovalo mu ne bo, prej koristilo. Vzel si je vajenca, da je tako vse malenkosti; tehtanje, zavijanje, čiščenje prevzel fante, ki je bil sprva neroden, da je Justin že kar obupaval, a se je naposled le priva^ dil in je bil še celo zelo priden. Da, Justin in Ana ... Tole njuno poznanstvo se je že precej daleč razpletlo, a če se je že razpletalo, vendar še ni dobilo nikakih povsem določenih oblik. Ne, v njunih pismih, ki sta si jih pisarila, je bilo mnogo lepih besed o sreči in usodi, čebljala sta o pomladi in rožah ter govorila z vzvišenim zanosom o globinah, ki sta jih morda slutila, in je bilo to razmerje romantično, zakaj pisma so vedno mikavnejša od izgovorjene besede. S hrepenenjem sta jih pričakovala v upanju, da je mogoče med vsemi temi vrsticami le skrita ona beseda, ki sta se ji oba izogibala, četudi je bila v kakšnem stavku samo prikrita in zataknjena, nikoli pa tako očitna, da "bi človek od radosti kriknil in si položil pismo na srce. Podčrtavala sta si prijateljstvo, o katerem je Ana napisala mnogo strani. Vsa njena pisma so bila zajeta v neko ubranost in strnje-nost ter pisana z lahkoto, kar je gotovo izviralo iz češčega razglabljanja. Justin je, dasfjih je z veseljem prebiral, mnogokrat izgubil nit in smisel njenih napisanih dognanj ter se zelo mučil, ko ji je odgovarjal. Cešče je iskal v knjigah primernih besed, iz romanov si jih izpisoval, da je potem po svoje zložil pismo. Zato so bila vsa njegova pisma včasi zagonetna in dvoumna ter je tako oba vedno bolj podžigalo, da sta v vsakem pismu pričakovala razo-letja. V nekem pismu je Ana povedala: •— Človek išče kakor plaha ptica. Mnogokrat ne ve, v katero smer bi pričel iskati, samo sluti včasi, da je tamkaj kraj morja morda vendarle človek, ki bi mu bil kakor vejica, na kateri bi se spočil sredi svojega poleta. Prijatelj, odgovorite mi, pišite mi, morda pa v teh pismih iščeva drug drugega in je tole, kar je v meni, mogoče zaradi tega, ker se poznava tako rekoč samo po besedah, ki si jih piševa ... ? Justin je nekajkrat prebral to pismo in ko ga Je doumel tako, da se v Ani lomi srce, napisal: — Da, človek išče kakor plaha ptica. (Zelo rad je ponavljal njene besede.) Rad bi Vam povedal čisto resnico, ki je v meni, toda duša je kakor nebo, včasi prelestno v solnčnem ognju, potem slikovito, če se pasejo po njem beli tropi oblačkov, in strahotno, kadar mogočni bliski ližejo njegov obok. (To je prepisal is romana: "Die Liebe zwischen Felsen.") In tako je tudi z menoj. Ne vem, kako bi Vam to razodel. Za gotovo se iščeva in se bova našla. (To je kesneje prečrtal.) Poznava pa se res samo po besedah. Zunaj je tako lepo. Snežinke padajo z neba in se vrte pred oknom, misli pa beže in tavajo po samoti ... _(Dalj« prihodnji«.) Bič itd črnimi ženami H o ko oroinikl p kolonijah l:»il ju je jo Ifuhetrm Opisuje rfr. Kalph Klber Placc nam prlpovtilu ji» o Mi "rlviliaaclji" v Afriki, o "čuvarjih rr*ln in miru", ki sirovo »rahljajo d«>me/inkp, lsrotaiK> Jim na milost In nemilo«!. Knakomrrnl udarci tolkačev rita spremljajo menjajoč« se petje črnih žen in deklet. (M ranega jutrs do pozn«tra veiVrtt neutrudno vlačijo nioije težke košare is polja V vasi., Južno ml Kis Kurima pa do Kia Cu*aman-ca d«alajo domačini na vse pre-tege, na severu portugalske Gvineje pa spravljajo rilevo žetev. Potno v noč gore ognji v taboriščih. V k r učit h nede moški In popravljajo svoje poljsko o-rodje. Kakor da bi se nikdar ne utrudile, pojo žensk«* z zvenečimi in veselimi glasovi, in ritem tolkačev udarjs brez pristanka. Tsko trlo nmo * še navadili nepreatanegM takt« pridnega dela. da smo a« kar sdrsnill. ko Je nekrga več« ra prenehalo menjajoč« se petj«- «klavnih len, in Je |**«em tolkao p^Umn vila strašno delo. Sicer pa nit ta dogodek ni šel belim kolonij skim oblastnikom do živega Zanje je pač glavno to, da ima jo zanesljive orožnike-čuvarje pot funtov ««vitek. Dw« ako niste popolnoms «adovilja Povsem razumljivo je, da je zaostalost ljudi vedno več škodovala skupnosti kot ji Je mogla koristiti razumnost; kljub temu pa mnogi še vedno streme, da bi ljudje ostali omejeni, ker se je zaostalost vedno lažje eksploati-rala kot razumnost. Pet. funtov itarege KntwH Burloy Jo toliko kot 40 vitkov sa kajenje eii p» N «a žvečenje. Pošljite tS cesto» g* ml PoilJIte so ctvwi. /L^ brusa en poekttila tok vas gotovo p repriés. INDEPENDENT TW GROWERS ASSOCIAI McCkrsBUf. Fr TISKARNA S.N.P SPREJEMA VSA ▼ fakariko obrt tpadajoca Tiska vabila sa veselice fn shode, vizitnice, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem. slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jezika !■ VOD8TVO TISKARNE APELIRA na 8. N. P. J„ DA TI8KOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vas pojaenila dajo vešetvo Uaksree £