STOimtfcft
on širine

Mojim ljudstvam.

te SSorgdnge in SBien atu 15. SUlai
btdngen S9?'ir bie traurige Ueberaeugung auf,
bafj eine anard)ifd)e gactton, ficf) flii^enb auf
bie meift burcf) grembe irre gefii^rte afabe*
niifdje £egion unb eituelne 2lbtl)etlungen »on
ber getvo^nten Sreue geroi^enen Burger unb

1 rigodbe na Dunaji 15. dan veliciga
travna so me žalostno prepričale, de neka po¬
stavam protivna derlial — zanašaje se na veči¬
del od ptujcov zapeljano akademijsko kardelo
in na posamezne množice mestnjanov in na¬
rodne straže, ki so pozabile svojo navadno

9lationalgarben, SDlid) ber grei^eit ju l)an*

zvestobo — mi je s silo kotla prostovoljno rav¬

beln berauben molite, um fo bie iiber jene
»ereinjelte SlnmaflTungen getvtjj allgemettieni*
pbrten $Pro»injen unb bie gut gejtnnten Ž8e*
moljner Sžeiner Ste^benj <ju Fnecf>ten. (ES
blieb nur bie 2Bal)l, mit ber getreuen ©ar*
uifon uot^igenfallS mit ©eroalt ben SluSmeg
ju erjtbingen ober fiir ben Slugenblitf in ber
@tille in irgenb eine ber ©ottlob inege*
fammt 2)iir treu gebliebenen §5ro»inaen f?4>
auriicf ju jieljen.

Sie IJBaljl fonnte nid)t jroetfelljaft fepn,
3$ entfc^ieb fur bie frieblicbe unblu*
tige Sllternatioe, unb roanbte SDlicb in baS
au jeber 3?’t 9^i$ beivd&rt gefunbene ©e*
birgčlanb, mo 34) ®?id) aud> jugleid) ben
$}adjrid)ten »on ber Slrmee ndljerte, mel$e
fo tapfer fiir baS SSaterlanb ftctjt-

$tir ifl ber ©ebaufe fern, bie ©efc^en*
fe, mletje 34) 9)ieinem SBolfe in ben Wldrj*
tagen gemacbt t)abe,  unb beren naturlidje
^olgerungen aunidmeljmen ober fdjmdlern au
mollen; 34) merbe im ©egent^eile fortan
geneigt fepn, ben billigen ’2Bunfd)en $leiner
SSblfer im gefeplicben SBege ©el)br au
geben unb ben nationellen unb pro»tnjiellen
Sntereffen Diecpnung au tragen, nur muffen
foldje ftd) alS mir Hi ep allgemein berodl)*
ren, in legal er SžBeife »orgetragen, burcf)
ben 9?eid)Stag beratpen unb SRir aur ©anc*
tion unterlegt merben; niept aber mit bemaff«
neter £)anb »on (Einjelnen opne iOžanDat er*
fturmt merben mollen.

S)iejj molite id) $?etnen bur$ SJleine
Slbreife »on SGien in dng|tlitf)e ©pannung
»erfepten Sjolhrn au iprer allfeitigen $8e*
ruljigung fagen unb fie jugleid) erinnern,

nanje vzeti, de bi tako zatirala Moje zoper
tako samolastno prederznost gotovo nejevoljne
dežele in pa tudi dobromisleče prebivavce
Mojiga stolniga Dunajskiga mesta. V tacih
okoljšinah Mi je dvoje voliti ostalo: ali, če
bi potreba bilo, s pomočjo svojih zvestih vo¬
jakov Svojo voljo s silo dognati, ali pa za
nekej časa natihama se v eno ali drugo Svo¬
jih dežela podati, ktere so, hvala Bogu! vse
mi zveste ostale-

Nič se nisim premišljeval. Izvolil Sim
mirno in pa nekrivavo pot iz te zadrege, — in
podal Sim se v vselej zvesto Tirolsko deželo
zato, kjer Sim se ob enim tudi Svoji armadi
približal, ktera se na Laškim tako junaško
za domovino bojuje.

Nikdar ne mislim darov, ktere Sim Svo¬
jim ljudstvam mesca Sušca podelil, in pa iz
njih izvirajočih pravičnih nasledb nazaj vzeti
ali jih kej okrajšati — tega nikdar ne; mar¬
več bom vselej pripravljen, pravične vošila Svo¬
jih ljudstev po postavni poti vslišati in za
prid vsih narodov in dežela skerbeti; tode
take vošila se morajo skazati, de so zares
občinske, in morajo po postavni poti
oznanjene, v deržavnim zboru posvetovane in
Meni za poterjenje predpoložene biti; ne pa
de bi jih posamezni ljudje brez naročila in z
orožjem v roki s silo doseči hotli.

To Sim namenil, Svojim ljudstvam v to¬
lažbo povedati, ki so se silno prestrašile, ko
so zvedile, de Sim Dunaj zapustil, — opom¬
niti pa tudi hočem, de Sim z očetovsko Iju-

n>ie 34) <» »dterli^er £iebe iminer bereit
mar, unter SDleincn ®ot)neu auel) bie »erlo*
ren geglaubten guruifgefe&rten roieber auf*

beznijo vedno pripravljen bil, Svoje sinove,
ktere Sim že pogubljene mislil, zopet sprejeti,
ako so se k Meni nazaj vernili.

juneljmen.

3nnčbrucf atu 20. 2Hat 1848.

V Inšpruku 20. dan veliciga travna 1848.

/erMnunh

Ferdinand.