Št. 21. V Oorici, v soboto due 12. marca 1904. Letnik VI. Jzhaja vsa torek in soboto ob 11 üii predpoldne za incsto b-r oi, l\. uri 1 vip. za dcželo. Ako pade na ta dnrvt praam ik izide dan prej ob 6. zvečer. Staue po pošti prejeman ali v üoriei na doin poÄiljau celoletiio 8 'v, polletno 4 Kin cetrtU'lno 2 K. Prodajaso v Gorici v to- bakaniun Schwarz v äolskih ulicali, J el lor sit/, v Nuns.kih iilicah in L <¦- ban na Verdijuvmn tc^kališču po 8 vin. GORICA (Xjuiranjtt i/daiije.) Uredništvo in upravnLštvo se naliajata v , ulica VeUurini h. št. 9. Dopise jo nasloviti na uredništvo, oglase in naroČnino pa na upraviüälvo »Cioru-e«. Oglasi se računijo po petit- vrstah in siccr ako se tiskajo 1-krat po 12 vin., 2-krat po 1Ü vin., 3-krat po 8 vin. Ako se veckrat tiskajo, raču- nijo se po pogodbi. Izdajutolj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič). Našeljudsko šolstvo. l. Šolstvo je zelo važon činitolj v sno- vanju človeške družbe, zl.. jo umljivo, da mu posvetjjo vlada in drugi mero- dajni činitelji v deželi voliko pozornost. Umljivo je torej, da se tudi mi bavimo semtertje s tem važnim vpraäanjom. Naäe občinstvo. bode gotovo najbolj zanimala iinanena »Iran in uredba tega vpraäanja v deželi, zato je hočemo v prvi vrsti od te strani nekoliko pojasniti. Vsi stroški za vzdrževanje Ijudskib šol v pokneženi groi'ovini goriäko-gradiäki znaäali so 1. 1903 okroglih 840.000 K, katerim je pa äe dodati izdalek za pen- zijaki zalog, ki je pobral v isti dobi 46.000 K. Če piimerjamo te izdatke z onimi lanskega leta, ki so znašali za vse ljud- sko šolstvo 797.000 K in za penzijski zalog 42.000 K, razvidimo takoj, da je potrebsčina poskočila v teku jednega leta za 47.000 K. Fo posameznih okrajih ae razdele ti stroški tako-le: tolminski okraj je iz- dal v pokritje vseh tozadevnih polreb- ščin 115.000 K, goriška okolica 239.000 K, sežanski okraj 112.000 K, Furlanija 271.000 K in goriško mesto 103.000 K. Z ozirom na prejänje leto so po- raale potrebščine v tolminskem okraja za 15.000 K, v goriäki okolici za 4.000 K, v sežanskem okraju za 1000 K, v Furlaniji za 20.000 K in v mestu za 2000 K, dočim je znaäal večji izdatek za pen- zijski zalog ö.OOO K. Viäji potrošek na Tolminskem iz- vira od zidanja novih šolskih poslopij; v ta namen se je namreč potrosilo I. 1902 okroglih 4.500 K, 1. 1903 pa 20.800 K. Druge prernembe za različne äolske potrebščine so take, da ae ko- nečno pobotajo in ostaja skupni potrošek skoro isti kakor I. 1902. Izdatni povišek stroškov vFurlaniji ima svoj izvor tudi večinoma v zidanju novih poslopij; za to bo izdali ltalijani 1. 1902 le 19.000 K, a 1. 1903 pa 38.000 K. Sploh je ta rubrika, namreč gradba novih poslopij, zelo občutljiva toliko za skupno deželo, kakor za posamezne okraje, izvzemäi goriäko mesto, kateroje potrosilo I. 1903 v ta namen le 2.800 K, dočim znaäa vos tozadevni postroš^k okroglih 110.000 K, v letu 1902 pa 74.000 K. Znano jc, da doprinaäa dežela v pokritje äolskib atroškov 250.000 K (za leto 1903 že 25.* 000 K) in akrbi za po- kritje peruijskega zaloga, pri vsern tem inorajo pokriti okraji okroglih 585.000 K, kateri potroäek se razdeli na posam<»zne okraje tako-le: tolminski okraj 87 000 K, goriSka okolica 168.000 K, Sežana 74.500 K, Furlanija 184 000 K in Gorica 72.500 K. V pokritje teh stroSkov mora na- lagati tolminski okraj 70%, goriäka oko- lica 69%, Furlttnija 42% doklade na vse izravne davke, dočim nalaga sežanski okraj 75% doklade na realni davek in 100% na obrtnino in rentnino, a gorisko mesto pokrije vse svoje tozadevne stroäke z malimi odstotki vaeh dohodkov. Kakor znano, ni takega razmerja glede vzdrževanja ljudskih äol ir pokritja njenih potrebSčin nikjer drugod v Av- 8triji, kakor pri nas. Povsod drugod sma- trajo ljudsko äolstvo kot deželno zadevo, za katero skrbi dežela ter krije vse to- zadevne potrebščitie iz deželnega zalog«; le pri nas se je navalila ta butara na ramena posameznih okrajev, kateri gi- nevajo pod njo. Posebno hudo so priza- deti naši trije slovenski okraji, kakor je razvidno iz predstoječih podatkov. Posledice tega razmerja so za naše slo- vensko ljudstvo neznoane in pouzroču- jejo v prvi vrsti, da gredo naši poHeatniki pod zlo. Če pomislimo, da plačujejo kranj- ski posestniki, ki so dosli nižje obdačeni z zemljiškim davkom nego naäi, le 40% na vse izravne davke za vse deželne potrebščine, za ljudsko šolstvo, ra de- želne ceste, za deželni zalog in za bolni- ške stroäke, a pri naH od 69 do 75% oziroma 100% samo za potrebäcine i ljudske sole, je zgornja trditev pač opra- vičena. | Čim bolj se kdo uglobi v te po- ' podatke, tem bolj se prepriča, da je za- stopnikom slovenskega ljudstva vedno gtremiti za tem, da pridemo v deželi do deželnega äolskega zaloga, t. j. da pre- vzame dežela tudi pri nas kakor drugod akrb za vse potrebščine ljudskega äolstva. S tem bi odvalili lep del bremena za šolske potrebščine z ramen naäega tr- pina-kmota, in to tudi za slučaj, du bi se Bprejel in sankcijoniral novi zakon o povišanju učiteljskih ptač. Seveda se protivi temu v prvi vr- sti goriško mesto, ki bi inoralo vslcd take uredbe nekaj več doprinaäati v ta namen. Skrbeti bi bilo pa za to, da se odpro mestni upravi novi viri dohodkov in tako omogoči, da slopi glavno mesto naže poknežene grofovine v kolo drugih glavnih provincijalnih mest, kar se tiče donosa za vzdrževanje ljudskih sol v celi deželi. I A ternu stremljenju se protivijo in se bodo prolivili tudi ljudski zastopniki iz Furlanije, dasi ni to nikako opravi- | čeno. Furlanija bi ne imela od tega ni- kake äkode. O posledicah deželnega äolskega za- loga za posamezne okraje in goriako mesto in o drugih razmerah našega ljud- skega šolstva prihodnjič. Narodi in države in njih sta lišče nasproti Rusiji. (Konec.) Nemčija hoče tudi le od daleč kot neutralen opazovalec gledati na rusko- ; japonsko vojsko ; uredila pa si je tudi I ona vse tako, da bi brez vsakih žrtev in brez vsakega truda tudi sama imela kaj koristi od te vojske. Kolikor v večji ne- i varnosti bi se nahajala Rusija, toliko več dobička bi spravila rada Nemöija od nje v svoj žep. Pri vsem tem pa bi se pri- kazovala Rusom kot njih prijateljica. Angleäka in Severna Amerika da- jati že zdaj spoznati, da bi ne smela Ru- sija; ako tudi izide iz te vojske popol- noma kot zmagovalka, imeti od nje ni- kakega dobička in da bi se ji moralo tako goditi, kakor Be ji je godilo na be- rolinskem kongresu. Zdaj se pa ti dve državi navzlic njuni nevtralnosti trudita, da bi spravili Rusiji kolikor mogoče več polen pod noge, dočim skušati Japoncem pri Tsaki priliki iti na roke. Angleäka namreö žuga Tarčiji, ako bi dovolila ruskim ladijam prehod skozi Dardanele. Gelo y Sueškem kanalu ne bi smela Rusija imeti istih pravic, kakor jih imajo druge države in ki so ustanovljene po mednarodnih pogodbah. Angleäka je že med bursko vojako in posebno pa Že po dokončani ti vojski, intrigirala v Vshodni Aziji in v Turčiji na razne načine proti Rusom. To je de- lalu tudi med macedonskim vstankom in celo med samimi vstaši. Angleška je de- lala vedno na to, da bi bila Rusija na dveh 8traneh hkratu zapletena v vojsko, na Baikanu namreč in na Skrajnem vstoku. S tem je hotela Angleäka doseči, da bode morala Rusija svoje moči ce- piti ter postati slabotna, vsled Cesar bi se potem na Baikanu vredile zadeve brez te poglavitne slovanske države, katera naj bi bila na Skrajnem vstoku poražena. V ti igri pa je imela svoje prste, kolikor na Baikanu, tolikor tudi na Skrajnem vatoku brezdvomno tudi Rooseveltova politika. Kar Be tiče Avstrije, se more njena politika nasproti Rusiji äele pokazati, in ako znamenja ne varajo, ponudila se ji bode že v najkrajäem času prilika, da prestane v tem pogledu svojo skušnjo. Ako bi pa Avstrija te skušnje ne pre- slala, in bi se ne skazala kot zvesti prislaä Rusije, potem bi se znala izcimiti za njo največja nevarnost. Gros Goluchowski se nahaja zdaj res v resnem položaju, v ka- koršnem se ni nahajal Se noben njegovih prednikov. Prestati mora skužnjo v smeri, ki je popolnoma nasprotna tradicijam prejänjih voditeljev naše zunanje politike. Tudi druge manjäe neslovanske dr- žave, posebno pa severne, so se izrekle za nevtralnost. To pa nima nobenega po- eebnega pomena, in je prav za prav vsa j ta neutralnost naperjena le proti Rusiji. Slovanstvu nasprotne države si znajo že pomagati in najdejo tudi gotovo način, ' na kateri bodo navzlic svoji nevtralnosti J prav lahko äkodovale Rusiji, oziroma po- magale Japoncem. Od slovanskih manjäih , držav pa ni nobena tako zaslepljena, da bi se izrekla za Japonce, ali pa kar na- ! ravnoat demonstrirala proti Rusiji. Le ! na Poljskem obdeluje nekatero časopisje ljudstvo in inteligenco ter zapeljuje k sovraätvu do Rusov. Poljaki pa, ÜTeci na Nemäkem, priäli so v zadnjih dvajsetih letih do drugačnega in boljäega spo- znanja. Nasprotno ima pa židovstvo na ruske in avstrijake Poljake toliko upliva, da jih lehko zavede do Rusom sovražnih demonatracij. Neruski Slovani naj vendar zasledujejo pisavo Slovanstvu nasprotnih LISTEK. ! Svoji k svojim. Češki: Kaiolina Svfetla (Dalje.) Novi gospodar je bil atrojar. Oženil se je pred kratkim in torej imel äe maj- hne otroke, ki še niso hodili v šolo. V njegovih äolskih letih se ni bilo ukazano hoditi v solo do določene dobe in hodil je samo v nižje razrede. Njegovo znanje je bilo zato nepopolno, öe izvzamemo ono, kar se je tikalo njegove obrti. Ni znal pismenega jezika, v njegovi hiäi se l> je govorilo le ono narečje, ki so ga ra- i bili ljudje v Neusbergu in v okolici. Bilo je zelo razlidno od pravilne nemäcine. Tako se je čulo večkrat tudi v Gi- belicah, kamor je vodila cesta iz Neus- berga. Tako so govorili ljudje, ki so ho- dili tarn skozi v svet po delu in zaslužku, ali pa so imeli delo v tvornici. Včasih se je obrnil kakäen tak tudi v prodajal- ! nico Kotnikovo po kruh, da bi prinesel kaj otrokom domov. Pri tej priliki je vjel j Julij marsikako besedo od njih, pa tudi i cele rečenice (stavke). In te so mu olaj- i ševale vsaj nekoliko obcövanje z novimi 8oučenci — sicer bi pač ne bil vedel, kaj mu je storiti. I Ko je videla gospa Dora, da se njen Bin more — kolikor toliko — aporaz- umeti se svojimi sedanjimi domačini, je bila vsa blažena. „Glej" — reče mu — „zdaj vidiš, da ni tako hudo s to nemščino, kakor si mislil in da ti nisem napravila Bog zna kake muke, ko sem te pripeljala v nemäko äole, kakor dokazuje to naä učitelj. Ali spoznala sem takoj, kaj misli, če pravi: da se more učiti nemščino le na podlagi materinega jezika. On sain teje hotel učiti nemščino, in za to se je toliko srdil, da sem bila kot gluha pri tem. Ni mi bilo za one forinte, ki bi jih bil morda zahteval na mesec; če jih morejo dati drugi, bi jih bila mogla dati tndi jaz 2a te. Ali vratar me je opomnil, da zna sicer učitelj dobro nemäöino ; ali da je ne izrekuje in ne naglaäa prav, kot pravi Nemci. Pri vsaki besedi — pravi — se mu vidi, da je Čeh ; gospodje buholterji, da Be mu vedno smejejo, ka- dar raorajo govoriti ž njim, kako čudno zavija nemačino. Zato se nikar ne boj Sole, nego äe veseli se, da se naučiš tü ono, kar bi se ne bil naučil v kakem čeakem meatu, ali v kaki drugi Soli". Ta materina tolažba je Julija zelo okrepčala in oavežila. In pričakoval je že bolj smelo Sole. Vendar pa je le po- navljal materi: „Ali to je vse nekaj dru- zega — govoriti zasebno med ljudmi, ki so mi prijateljski naklonjeni, ali pa v Soli javno med trumo tujih paglavcev. Ti se mi bodo posmehovali in ae bodo gotovo veselili, če najdejo le male po- greäke pri svojem souöencu". Ali airomaku Juliju ae je zgodilo Se veliko huje, nego je mislil. V äoli je priäel med ätevilo petdesetih mladičev ; ti bo imeli povsem druge nravi in obi- čaje, nego je bilo v skromnih očaakih , Gibelicah. Njegovi sedanji součenci so bili večinoma sinovi bogatih trgovcev in obrtnikov. Ponaäali so se z irnetjem svo- jih roditeljev in s poätovanjem, ki so ga uživali radi tega. Šteli so se za nekake denarne plemiče, in gledali so s pomilo- vanjem ali pa oäabnim posmehom na vsiljivca, ubozega ceäkega pekovega sina. Ta je bil kot nekak postreäöek v svoji obleki, ki mu jo je bil zaäil cibeliäki krojač. Njegovo ponižno vedenje se je spremenilo v bojazljivo omahovanje, in to je vedno bolj raatlo; Baj ni razumel nobene beaede t pismenem nemäkem je- ziku, ki so ga govorili med seboj, in nobenega stavka, ki ga je govoril učitelj na odru. In zaradi tega ae mu je zdelo, da je priäel kar mahoma med Halijane ali Francoze. V njegovem razredu so prebrali najprej äolaki red, urnik in zapisnik knjig, katere naj iraajo dijaki (učenci). Pove- dali so jim: kako naj ae vedejo na ulici do občinstva, pa v družini do gospodar- jev, jeden do druzega itd. Vsi so pazljivo posluäali in pridno zapisovali, kar sejim je zdelo potrebno. Samo Jalij je le po- sluSal; ali ni vedel prav, kaj naj kupi, niti tega, kdaj naj pride Bpet v Solo in kaj naj prinese za prve ure. Kar krö ga je dražil v grlu, in le z največjim trudoin se je vzdržal, da ni zaplakal. (Dalje pride.) listov glede balkanskih zadev in zapazili bodo, zakaj se sovražniki Slovanstva tako vesele, da jo Kusija ravno sedaj zapletena v vojsko na Daljnem vstoku. Sovražniki Slovanstva, katerih je, kakor vidimo, vse polno in ki so tudi jako močni, računijo zdaj z vso gotovostjo, da se razdeli zdaj Turčija brez in proti volji Rusije in da je priSla ravno zdaj prava prilika, da se zapode Turki iz Evrope tako, kakor se bode zdelo sovražnikom Slovanstva. Pri- prave za to delajo se na več krajih. To je čitati tudi po raznih liatih. In ravno iz tega se raorajo zdaj prepričati vsi neruski slovanski narodi, kako slabo so sodili o Rusiji, o ruski vladi in o ruskem narodu in v kaki ne- varnosti bi se vsi manjäi slovanski na- rodi nahajali, ako bi bila Rosija pora- žena v sedanji vojski ali pa tudi v kaki drugi vojski, ki bi se äe lahko izcimila. Če niso bili neruski slovanski narodi, ne izvzemši Poljake, še nikdar poprej o tern prepričani, prepričajo se naj pa vsaj zdaj, da je jedino le obstanek Rusije, pravimo jedino le obstanek, ako jira Ru- sija v pozitivnem pogledu tudi nič ne pomaga, objednem tudi njih obstanek. To je glavni poduk, katerega naj si vsi neruski slovanski narodi že pri za- četku rusko- japonske vojske globoko ohranijo v svojem srcu. Slovane bi mo- rala od slej prevevati vsa druga slo- vanska zavednost, nego jih je doslej. Dopisi. Iz Doruberga. — Železničarji so začeli zopet štrajkati. Stroj, ki vozi zem- ljo za nasip, počiva že kake ätiri dni. Pa tudi Rudinovi delavci in voz- niki so se uprli, češ, da se ne splača voziti za tako beraško dnino. Bo treba povižati, da pojde zopet vsaj nekaj na- prej. Pa tudi naš postajenačelnik g. Ma- rinka štrajka, pa na tale način : Kadar vlak pridrdra na postajo in kdo slučajno §e išče lista, ga ne dobi, ako je „klerikalec". Tako se je godilo nekomu, ki je Marinki za god prepeval. — Če pa je „liberalec", se načelnik ne- koliko časa brani, potem pa zamiži in se uda. Kaj takega, pravijp, se je godilo 26. februvarja t. 1. C Mirinka, ako je to res, zahte- vamo od Vas, da ste do vsih jednako pravični, da promet ne trpi. Vedite, da ni ljudstvo, naj si bo že „liberalno" ali ..klerikalno", radi Vas tukaj, ampak ste Vi radi ljudstva, da mu pravično po- strežete. Ako pa „klerikalcev" ne morete trpeti, potem pa ne pomaga nobena „žanba", kakor da si pomagate iz Dorn- berga. Verjemite, nobeden se ne bode za Vami jokal, k večjemu kaka „napred- njaška" reva se bo malce kislo držala. Pa tudi to ni lepo in častno za Vas, da blago za državno železnico iz vagonov izkladate. Tako delo opravljajo navadno takozvani „fakini", ne pa po- stajenačelniki. Držite torej kaj na svojo cast in pnstite kako kronico tudi drugim zaslu- žiti, ki so morda bolj potrebni kakor Vi. Iz Oseka. — Dne 10. t. m. ob 5. uri 27 minut zjutraj čuli smo tukaj ka- kih 5 sekund trajajoč valovit potres. Smer mu je morala biti od jugovshoda. Druge nesreče ni bilo, nego da so vrata močno zaropotala in da smo se vsled tega vzbu- dili iz spanja. Tudi petelin ga je moral občutiti, kajti hitro na to je začel na vso nioč peti, kakor da bi hotel na ko- rajžo klicati! Nekateri trdijo, da so ga čuli tudi prejänji večer okoli 10. ure. V pondeljek pokopali smo 17- letnoga mladeniča Jožef* Grudna z Vi- tovelj. Umrl je za jetiko. Pred kakimi šostimi meseci pokopali smo njegovega starejšega brata, ki je umrl za isto bo- leznijo. Sploh pa ni jetika tu nenavadna bolezen. V šolskih sobah so postavili hi- gijenične pljuvalnike in po stenah nabili velike napise : „Ne pljuvajte po tleh" ! Ali bo to zabranilo jetiko?! Državni zbor. Državnozbornki položaj je skrajno kritičen. Nekateri menijo, da ae bliža sedanjemu državnemu zboru celo konec. Kakor sovino Čivkanje na strehi, pod katero se nahaja kak bolnik, tako zveni pisava dunajske židinje „Neue Fr. Presse", ki prrrokuje že v najbližjem času smrt sedanjemu parlaraenta, češ, da je dr. Körber popolnoma obupal nad njegovim okrevanjem. V torek bila je torej seja. Govoril je najprej ministerski predsednik dr. Kör- bor, ali ne tako samozavestno, kakor je bila do zdaj njegova navada. V svojem govoru spominjal se je dr. Körber naj- prej rusko-japonsko vojske, povdarjajoč nevtralnost naše države nasproti vojsku- jočima se državama. üotaknil se je po- tern razmer na Baikanu ter izrazil nado, da se bodo sklerijene reforme v Mace- doniji izvršile mirnim potom. Označil je kot neosnovane vse govorice o mobili- zaciji naäih vojnih krdel Ako bo Avstrija mobilizirala, povedala bo to — tako je re- kel dr. Körber — že naprej svojim na- rodom. Ti izjavi pa je sledila med po- slanci veselost. Nato je dr. Körber ome- njal trgovinske pogodbe, katere bodeti morali v najbližjem času sklepati av- 8trijska in ogrska vlada, ki sta v tem pogledu mej seboj popolnoma sporazum- Ijeni z drugimi državaini, kakor z Italijo itd. Nato je naznanil dr. Körber zbor- nici, da ji naučni minister Še v isti seji predloži zakonski naört glede ustanovitve samostalne italijanske pravne akademije v Roveretu na Tirolskem. Vlada je priäla namreč do prepričanja, da je omenjeno mesto pač najprimernejäi kraj -n usta- novitev takega uönega zavoda. Roveret je narnreč čisto italijansko mesio in je tudi čisto italijanska njegova okolica. Ako bi se omen"^1 akademija ustano- vila v kakem drugem mestu, ki ne leži na čisto italijanskem ozemlju, bi bila s tem užaljena druga narodnost, in ponav- Ijali bi se brez dvoma dogodki slični nnim, ki so se dogajali v Inomostu. Dr. Körber je skušal potolažiti ltalijane, ki so hoteli po vsi aili imeti pravno aka- demijo v Trstu s tem, da se bodo nji- hovi sinovi v Roveretu bolj mirno učili, nego v kakem drugem mestu. Imenoval je razna vseučilišča, kakor v Göttingenu, v Gothi, v Pisi, ki so jako zaslovela, če- tudi so meateca, v katerih se nahajajo, jako majhna. Nato se je dr. Körber do- taknil državnozborskega pr^računa in proračunskega provizorija ter rekel, da ne amatra vlada ne za zaupnico in tadi ne za nezaupnico, ako bi ju zbornica ne hotela vzeti v pretresovanje. Ravno isto staliače zavzema vlada tudi glede zakonskega načrta o dovolitvi vojaških novincev. Vendar je pa povdarjal, da bi bilo umestno, ako bi zborniea posebno zadnji zakonski načrt resno pretreso- vala in to posebno zaradi opasnih zuna- njih političnih odnošajev, na katere mora biti naäa država pripravljena, in o kn- terih se danes vendar ne more z goto- vostjo trditi, da se bodo miruim potom razvili. Opominjal je zbornico, naj se loti dela in naj opusti nerodnostne pre- pire, ki so na kvar uspešnemu razvoju državnih koristi. Potem je predložil zbor- nici več vladnih predlogov in zakonskih naörtov. Poslanec dr. Krarnaf je med bur- nim ugovarjanjem Vsenemcev predlagal, naj se otvori debata o dr. Körberjeveni govoru. Ta predlog je bil vsprejet, vsled Cesar so Vbenomci besno razsajali. Oehi kakor Nemci interpelirali so vlado za- radi praških izprodov ter slavili v tem pogledu tudi nekaj nujnih predlogov. Po- leg tega imajo Čehi pripravljenih 3e ka- kih 170 drugih nujnih predlogov, kar do- kazuje, da ne raislijo nikakor opustiti obstrukcije. To je bilo v torek. V sredo pa je dr. Körber odgovar- jal na interpelacije zaradi izgredov v Pragi. Čehi so »ned njegovim govorom burno kričali, dočim so bili Nemci ž njim jako zadovoljni in so mu tudi ploskali. Med drugim je rekel dr. Körb^r, da je takozvani „bumelil že več desetletij udo- mačen na nemäkih vseučiliščih in ni bil tudi od državnih oblastnij prepovedan. Tudi ako bi se na ceäkih visokih äolah udomačile slične navade, bi gotovo vlada ne delala v tem oziru zaprek. Minister krivi nekatere češke časopise, da ho pre- bivalstvo hujskali proti nemškim dijakom. Minister odvrača od sebe trditev poslanca Baxe, ki mu v svoji interpelaciji očita, da je on, minister, provzročitelj izgredov. Minister omenja dalje, da vlada spoštuje v ustavi zajamčeno pravo državljanov in se vzdržuje vsakega policijskega nad- zorstva. Toda neki drugi faktor je tu, ki prevzemlje ulogo varuha, namreč tero- rizem. Terorizem bo uničil pri prebival stvu zmisel o veljavi zakona. Narodno- stni terorizem in državljanska svoboda sta si tako velika nasprotnika, da bo morala vlada äe odlocnejäe storiti svojo dolžnost ter povsod in nasproti vsakemu varovati zakon in javni red. Ko je dr. Körber äe na neko drugo interpelacijo odgovoril, in je bil odklo- njen predlog poslanca Kaftana, naj se tudi o tem odgovoru otvori debata, prešla je zbornica k razpravi o nujnem pred • logu poslanca $ilenyja glede izgredov v Iglavi o priliki sokolske slavnosti, ki je bila dne 18. avgnsta 1902. Vaa to raz- pravo pa so napolnili praški izgredi. Čehi so zvračali krivdo na praških izgredih nu Nemce, Nemci na Čohe. Posl. Fressl, ki je govoril H ure v če^kem jeziku, je rmdaljeval istega v nemökem, da ga je mogel dr. Körbor razumeti, ko ^a je hudo napadal. Mod tern govorom kakor tudi med onim posl. Silenyja, ki je Nemcem očital nasilstvo nasproti češkim delavcem, so Nemci hudo razsajali. Nh koncu sojo je na predlog posl. Dyka izvolila zbornica grajalno komisijo, ki se ima bavitt z žaljivimi izrazi, katere je rabil poslanec Iro v torkovi seji na- sproti češkemu narodu, V sredo so začeli Čehi z najhujäo tehniško obstrukcijo. Oni obstruirajo zdaj namreč na ta način, da zahtevajo po do- slovnom prečitanjem posameznih peticij po dve glasovanji, eno, da naj se vräi tajna seja, drugo, da naj se peticije pro- tokolirajo. Ko so Čehi začeli tako delatl, je posl. Herzog zaklical na galerijo : „Ubijle Čehe na ulici"! Podpredsednik dr. Kaiser je pozval sicor posl. Morzoga k redu, pa se Herzog za ta klic prav nič ni zmenil ter je ponavljal svoj klic. Gla- sovanja, kakor smo jih poproj omenili, napolnila so skoro vso sojo. Zraven p» so padale kakor od radikalne Čožke strani, kakor tudi od strani Nemcev na. posamezne poslance tako grdc psovkt, ki bi no delale časti niti najzadnji bez- nici. V ti seji se jo oglasil k be9edi tudi novoizvoljeni češki poslanec grot" Stern- berg. Gros Sternberg bil je izvoljon v znamenju protiobstrukcijske agitacije na češkem, in so takrat posebno vladni listi veliko važnost polagali na njegovo iz- volitev. V četrtek pa je tudi on odobraval obstrukcijo ter se popolnoma podvrgel vodatvn čei5kegrt kluba. Zaradi tega ga pa zdaj nemSki listi in posebno pa vladni hudo napadajo. V li seji so podali češki poslanci hud protest proti postopanju rektorja dunajsko univerze napram do godkom v Pragi, ker je popolnoma odo- braval izzivanje nemških „buršov", iz- zivanje, katero je provzrocilo praäke iz- gpede. Politiöni pregled. Ogrsko. Na Ogrskom dogodil so je velik čadež. Opoxicija in grof Tisza sta se po- botala. Opozicija je namreč izjavila, da odnoha z obstrukcijo in da bodo gla- sovala za zakonaki načrt glede vojaških novincev. Grof Tizsa pa je dal besodo, da odtogne svoj predlog glede spremembe državnozborskega opravilnika. Vsled tega ustvarjen je na Ogrskem ves drugačen politiški položaj. Ali bo imel ta preobrat kaj upliva tudi na naše parlamentarno razmore, ne more se danes še soditi. Rusko-japonska vojska. Iz bojišča ni zadnje dni nikakih pozitivnih poročil. Zato so pa priäli an- gleäki listi v zadrego tor polnijo svoja predala s samimi izmišljotinami. Pripo- vedujpjo namreč o zopelnih napadih Ja- poncev na Port-Artur. Natanjčnejšega o njih pa no vedo ni<5 povadati, ker jih sploh ni bilo. Tudi pripovedujejo o neki bitki, ki bi se bila vršila na odprlem inorja mod onimi japonakimi vojnimi Iadijami, ki so bombardirale v nftdeljo Vladivostok in med ru^kimi ladijami, ki so prod par tedni zapustile Vladivostok, o katerih se pa ne ve, kje se sedaj na- hajajo. An«leäki liati pravijo, da so bile v omenjeni bitki ruske ladije uničene, japonske pa hudo poäkodovane. 0 vsem torn pa ni nič znanoga ne v Petrogradu in tudi v Tokiju no. Potemtakein ae je ta bitka vräüa lo v možganih angležkih časnikarjov. Tudi o apopadih med Kuai in Japonci na kopnem vedo angleäki listi mnogo pripovedovati, ne da bi zanje kaj vedeli v Petrogradu ali pa v Tokiju. An- gleäki švindlerji hočejo pač svoje čita- telje farbati, in tega jim ne more nikdo zabraniti. Sodeč po vseh poročilih, katera prinašajo ruski listi in ki ao ae izkazala do zdaj kot najzaneslivejäa, preälo bo äe veš tednov, predno pride do kake bitko. Vse vesti, ki se priobčujejo danes o raznih izkrcanjih Japoncev na raznih krajih Koreje, se jutri preklicujejo, kakor tudi si nasprotujojo poročila v zadevi gibanja ruskih vojnih ßet. Občinstvo hoče nekaj čitati in listi morajo občinstvo za- dovoljiti ter mu nuditi laž, ko nimajo na razpolago resnice. Posebno je to lahek posel pri sodanji vojski, ki ae bije tako daloč od nas in pa pri tako čudnih ime- nih inest in krajev koreanskih, katere časnikarji kar sproti kujejo in si jih iz- miäljujejo in katere zamam iščoš na zemljevidu. ¦ ¦ General Huk, eden najznamenitejäih ruskih generalov topniätva, je izjavil, da za Port-Artur ni nikake nevarnosti tudi v slučaju, ako bi ga Japonei oblegali. Utrdbe so iz zemlje in belona, pojedina sovražna krogla zamore odkräiti k ve- čemu kak manji kos; no, taka poSkodo- vanja niao vredna, da se jih omenja. Sicer je trdnjava z vsem dobro preskrb- Ijona za eno leto. Vsi vladni uradniki dobe za čas obleganja dvojno plačo. Domače in razne novice. Viuorejci, pozor! — Ponavljamo, kar srao žo zadnjič pisali pod torn zgla- vjftm, tor vabimo vse razunane, neodviane in v resnici napredne vinorejce, naj si za časa naročijo potrebnega vitrijola in žvepla pri „Goriški zvezi" notom svojih posojilnic, oziroma potom „Centralne po- sojilnice" v Gorici. Posojilnic^ in zadruge naj gredo svojim članom na roko s torn, da jim niznanijo to vabilo in da spre- jemajo naročila, katera naj poäljejo v do- ločenem ča3u „Goriški zvezi". Z zadovo- Ijstvom morerno zabeležiti, da dosedanji oglasi so nas razveselili in da skupna naročba je zagotovljena. Nazi vinograd- niki pospeäujejo le svojo korist, ako si združeni v večji množini in . po nizkih cenah priskrbijo dobrega blaga, ki je dan- danes neobhodno potrebno vsakemu vi- nogradniku. Besoda na korist ,,Solskemu Domu". — Prvo nedoljo po veliki noei priredi ženski oddelek „Šolakega Üoma" voliko besedo z raznovrstnim sporedom, ki obota glede na prirejajočo odbornice kakor glede na mnogoštevilno sodelujoče moči zopet lep užitek slovftnskemu ob- činatvu v Gorici. Priprave za to besedo so že delj časa vržijo, in zdi se nam po- trebno, že danes opozoriti nanjo naäe čitatelje. Mladi gozdar. — Izviren roman. Spisal Soäki Črnošoloc. Tiskala in založila „Narodna tiskarna" v Gorici. 112 stranij. Gena 80 h. — Tako so imenuje ponatis daljšega listka, ki je izhajal v „Gorici" in je, kakor smo slišali, čitateljem splošno ugajal. Pisatelj je prepustil vse, kar sö skupi za to delo „Šolskemu Domu" z naročilom, naj je pošljemo nekaterim znanim rodoljubom na ogled, a v ostalem naj tiskarna založnica poskrbi razpe- čavanje. Na ogled poslanim iztisom smo priložili poštno položnio „Š. Doma1*. Kdor ne rnara knjige obdržati, naj zapiže na zavitek: retour Gorica, pa naj jo oddä pošti, po kateri jo je prijel. Knjige se dobiva v „Narodni tiskarni" po 80 h iztis, po pošti 10 h več. Z ozirom na do- brodelni namen sprejemajo se tudi pre- plačila. Rojaki, sezite po mičnem berilu ! Goriškl odsck c. kr. kmetijske družbe. — V torek je izvolil goriäki od- sok c kr. kmetijske družbe izmed svoje srede 10 članov v osrednji odbor ime- novane družbe. Volitev je bila jako burna. Vršila se je v znamenju najbrezob- zirnejSega terorizma in samovolje. Slo- vcnskih članov, ki so plačali udnino za lolo 1904 in ki so vsled tega bili opra- vičoni izvräevati svojo volilno pravico, bilo je ta dan v Gorici 90. Pripustilo se jih je k volitvi pa samo 6ti, dočim se je 24 članom pristop k volitvi zabranil, ker niao imeli in niso sploh mogli dobiti neke pnscbne bele izkaznice, neke novotarije, popolnoma neutemeljene v pravilih, ka- toro si je dr. Pajor izmislil, da je one- mogočil zmago Slovencem. Sploh se je postopanje dr. Pajerja pri ti volitvi mo- ralo gabiti vsakernu, ki ima v sebi le iskrico poätenja. Vrhunec brezobzirnosti •n samovolje pa je dosegel dr. Pajer s tem, da je brez izkaznico glasoval v irnenu slovenske kmetijske sole za laäke kandi- diite, dočim nista dva mestna policaja, stoječa ob uhodu v vežo, slovenskim članorn dovolila niti uhoda v dvorano, kor niso imeli posohne bele izkaznice, č) v lludijužni (pol. okraj Tolmin) je razpisano. Letna plača 400 K, uradni pavžal 100 K in letni pavšal 140 K za lokalno doatavljanje poötnih posiljatev. Prošnje v teku 3 tednov na poätno in brzojavno vodatvo v Tratu. Vsled prlkrivaujanezakonske^a poroda in ker jo aumijo, da je svoje dete umorila, bila je 7. t. m. aretovana neka J. D. iz občine Ajbe in oddana v kanalski zapor. Izgredi na duaajskem vseučilišču — V četrtek so bili na dunajakem vse- učilišču hudi izgredi, najbrže pod utisom l'amozne rektorjeve proklamacije. Nemci so napadli Čehe in druge alovanake di- jake. Ko je priäel bosanski polk mimo vaeučilišča, ao nacijonalci začeli peti „Wacht am Rhein". Ker se je bilo bati naslednji dan äe hujših izgredov, in ker vlada med dijaki sploh velikanaka raz- burjenoat, je dunajako vaeučiliače na nedoločen čas zaprto in odložene ao tudi promocije, ki so se imele vräiti te dni. Včeraj so bili na dunajskem vse- učilišču zopet veliki izgredi. Nemški di- jaki so namreč zasedli rampo v velikem Stevilu in niso pustili nanjo tudi slo- vanakih dijakov in italijanskih, ki so se se slovanskimi zjedinili. Nemskih dijakov je bilo seveda dvakrat toliko kakor ne- nemäkih. Hkratu je nastal med dijaki hud pretep. Palice so padale po glavah, klo- buki in čepice so zletale po zraku in vihtele 80 ae pesti, da je bilo groza. Ko- nečno ae je podrla rampina ograja. Do- tično kamenje rabilo je potem dijakom za orožje v boju. Policija je še le po dolgem času ločila nemške dijake od ne- nemSkih. Ranjenih je bilo 24 dijakov, med temi so bili 4 težko ranjeni. Zaprli so vaeh skupaj 13, a 12 ao jih izpustili in le jednega Čeha pridržali, o katerern trdijo, da je nekega dijaka z nožem ranil. Izgredi v Pragi. — Predrznoat Nemcev, ki imajo za seboj vedno vladni aparat, postaja na vaeh koncib in krajih naže države vedno večja. Povaod in kjer le morejo ižčejo prilike, kako bi krvavo žalili nenemäke narode in poaebno pa naa Slovane. Videli smo to večkrat v Ljubljani, v čisto slovenakem meatu, kjer ao Nemci le naseljenci, privandrani tja s trebuhom za kruhom. Vidimo to več- krat tudi v naših primorakih mestih, v Trstu in Gorici, kjer naatopajo tako, ka- kor bi bil ves avet njihov in kakor da ao vsi drugi ljudje le nekako njim po- drojeno inferijorno pleme. Te dni pa so nastopili v Pragi tako izzivajoče, tako predrzno, da so zaslažili, da bi jim pra- äki Gehi rea dali lekcijo, katero bi pom- niii vse svoje žive dni. V nedeljo ao ae namreč Setali ceäki tehniki v Črnoavile- nih čepicah in alovanakih kokardah ter češki narodni delavci z rdeče belimi na- gelji in alovanskimi trobojnicami po Pre- kopih v Pragi. Kar pridejo iz nemäke kazine nemäki „buräi" in se začnejo tudi oni izzivalno sprehajati po trgu. Čehi ao nemäke „buräe" pozvali na red in jim rekli, naj nikakor ne izzivajo. „Buräi" pa teh opominov niao hoteli ališati in postajali so vedno bolj arogantni. Zaradi tega ao jih pa Čehi obkolili in naatala je velika zmeänjava. Ali hkratu atala je policija na atrant nemških „buršev" ter jih liki angelj varuh začela braniti. Ko ao pod varstvom policije nemški „burši" priäli pred kazino, začeli so na akrajno izzivajoč način peti nnmško peaem „Die Wacht am Rhein". Seveda ni mogla če- äka množica mirno prenašati takega ne- sramnega izzivanja od atrani Nemcev na laatnih domačih tleh. Zagnala se je torej proti „buräem" ter jih zapodila v kazino. Tu je pa nastopila policija 8 aurovo silo proti žaljeni čeaki množici, pri kateri je dospela ogorčenost do vrhunca. Kmalu na to pa ao prišle policiji na pomoö tri 8totnije lovcev in jeden oddelek dragon- cev. Vojaki so imeli nabasane puäke, ter je imel vsak se 100 patron pri sebi. Ko je to množica opazila, se je mirno raz- 51a. Ko je bilo tam toliko vojaštva, so prihajali „buräi" iz kazine na prag in so takorekoč pod varatvom bajonetov zasmehovali narod. Pri njih je bil tudi rektor nemške univerze. In zdaj, ko so nemäki predrzneži v češki Pragi nesramno izzivali in žalili češki narod, zdaj pra- vimo, so Nemci v državnem zboru za- čeli javkati in vpiti nad krivicami, ki ae gode Nemcem v Pragi, in dr. Koerber jim je že obljubil, da hoöe varovati nemäke dijake, torej one, ki so provzro- čili izgrede. — Nemäki listi pa polnijo svoja predala s članki, ki na najne- aramnejäi način blatijo vea ceäki narod. Kam pridemo, <5e pojde to tako dalje ? Saj ni vendar izkljuöeno, da tudi nai Slovane mine potrpežljivoat. ¦ V Pragi se ponavljajo izgredi dan na dan. Nemäki dijaki ne nehajo izzivati ceäkega prebivalatva in ao nekako ohrab- Ijeni po odgovoru min. preda. dr. Körberja na tozadevne interpelacije. Zaprli ata ae v Pragi nemško in češko vi»eučiliače. V četrtek bile so demonstrate po raznih meatih na Češkem, in sicer po nekaterih mestih, kjer žive Nemci v večini. Tam so namreč Nemci demonstrirali proti Čehom, tako n. pr. v Litomericah in v Homo torn ter drugih nemških mestih. Simpatye Slovencev za Rusijo. — Občinski svet ljubljanski je na predlog župana Ivana Hribarja odposlal na pe- trograjski dvor nastopno brzojavko : „Ob- Činski svet deželnega glavnega mesta Ljubljane daja izraza želji, da Bog ohrani Rusijo, kakor zaščitnico krščanstva in Slovanatva, pred vsemi nevarnostmi in da na rusko orožje na daljnem Vztoku pripne lovor zmage". Iz „Slovenca" pa poanemljomo, da je alovenako delavstvo v Ljubljani potom „Katoliäkega delavskega dru«itva" poslalo ruskemu narodu v ruäcini aeatavljeno izjavo, s katero želi ruskemu orožju slavno zmago na korist vsega Slovan- atva. Tudi mej damami v Ljubljani je ži- vahna agitacija za tako izjavo. SlednjiÖ poroča „Slovenec", da tudi županije ljub- Ijanake okolice pripravljajo nekaj sličnega. Zemljevid evropske Turčije, ; Bolgarije in Vzhodne Humelije. — Te dni je izdala tvrdka Ed. Hölzel na [ Dunaju IV/2 Luisengasae 5 prav lep in 1 natančen zemljevid evropake Turöije, Bolgarije in Vzhodne Rumelije a posebnim I ozirom na one okraje v Macedoniji, v [ katerih je vataja najbolj razširjena. Bal- ' kanako vpraäanje je atopilo sicer zadnje ! dni zaradi rusko-japonske vojske nekoliko I v ozadje, ali že danea je gotovo, da se začne to vpraäanje že letos reäevati ter da naatane na Balkanu bojni plamen. Zaradi tega pa je omenjeni zemljevid, I ki atane 3 krone, priporočljiv za vae one, j ki bi hoteli pozljivo zasledovati dogodke na Balkanu. Zemljevid je napravil A. 1 Klement. Zahvala. Najiskreneje se znlivaJjujem za izkazano sočutje povodom bolezni in smrti preljubljene svoje soproge oziroma m&tere Julijane Lokar, preč. domačemu duhovniku in preč, g. Alfonzu Blažko, župniku v Mirniku, sorodnikom, sosedoin in prijateljem, cenjenim doniu- čim pevcem za žalostinke, sploh vsem, ki so prihiteli od blizu in daleč spreinJjati blago pokojnico k z&anjemu počitku. — Bog povrni ! V Lokavcu, 9. marca 1904. Josip Lokar, soprog. Izvrsten okus dobi kava, j \ ako ji primešate ft J V Vydrove zitne j j - - - kave. - - - i Pokusite ! Poštnao kg- po- | šiljka 4 K 50 h franco. j \ Vydrova tovarna žltne 0» kave Praga VIII. 1 |?n|Q|/j| Spoiniiijajte se o vsaki I lUjaill. priliki Mšoi8kega doma". V pitturni Seitre-ove ti- hkarne uaaproti ae*"1 nisi'.s. k. 1L* v GoriH, He prudaja po zuiiani «wni 2 K 60 viu. Veliki ted en ali Velika noč, splsal prof. A. Maruilc. Kujigu se pošilja po pošti po povzetju. Kdor pa denar že z uaro6iloiuposlje,prideue naj še 20 vin. za poato. Cipj k UK veletržca z vini v Gorici, Passaggt'o Ed- ling št 5, V. Municipio št i in 5. priporoöata svojo zalogfo iz- bornih örnih in belih vin iz najboljših istrskih, vipav- skih in briskiJi kletij. Prodajat?Ei od 56 1. naprej. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 GO11ICA Via Giardino 8 priporoča pristna bela ^mtry brimkih, dal- fn črna wina tS/ffftm matinskih in Iz vipavskih, "iffift^ istar«kih w I - fuHan&kih, ^w nogradow. Dostavlja no. brošure, cenike, vabila, račune, itd. ©©©©©©©©©©©©©©©©©©I®©©©® Pismena naročila tiskovin se izvrše z obratno pošto; — vsa drug-a v najkrajšem času. = ~^^^^ir* -^i^^^^ -^m^mm^ wm ¦^iv^^rr -^^^^^ ^^^^^^ Safljarsko in vinarsko ütoIIto ( za. JSrda v Qoriei I Prodaja naravne in prstne brJHkc pridelke po ziiierniii I ecuah. I Zaloga pristnih vin: I burgundeca, rizlinga, modre ^ frankinje in drugih. [ DKSKUTNA VINA. * Sedež društva je: Gorica, ulica Barzellini št. 20. f CnOfttiliia „f i?i Kagfurj«u tik nove postaje na Blančah, toči vedno naravna doma- ča črna in bela vina. jKuhinja je prcskrb- Ijena vedno z gorkimi in mrzlimi jedili. Ceixe zmcrne. Priporoča se zaobilen obisk iz mesta in dežele. A. Krušič trgovec in krojuski 111 oj Hier Gorica, nlica Crins. Verfli st. 33 naznanja slav. občinstvu, ^h jo dobil ravnokar sveae an- gli'hko in iwstrijsko bingo raznih vrsl v veliki izbori za bližajnčo spomladno sezono. Izdclok iz liistnega I blaga jaJiLČiin. Jakob Miklus, trgovec z le.som in opeko, zaloga vsakovrstnega trdega in mehkega koroškega in kranjskega leaa ter pohiStva, v Pevmi, za Soškm mostom, p. Gorica, priporoča p. n. obcinstvu svojo bogato zalogo, ter na novo otvor- jeno podružnico na voglu priSedSi od Soäkega moHta proti Gorici v hiSi g. Fo- garja h. žt. 42. V delavnici so izdelujejo v.sa v sodarsko in kolarsko stroko spadajoča dela, in postrefcba z lesom po najnižji ceni. — Krojaška zadruga Qoriea, G[osposka ulica 7, naznanja, da prodaja oblaöila za dame in gospode, perkale, Zephyr in drugo manifakturno blago posebno za spomladni in Ietni 6as, blago vseh kakovosti in po najnizje mogočih konkurenč- nih in stalnih cenah. Yzorci najnovejše izbere se na zahtevanje pošiljajo brezplač- no in poštnine prosto. zs pri svetem Antonu Padovansl^^^J^^ NOVA ZALOGA cerkvenih oblek in nabožnih stvari. Trst, Via Muda vecchia št. 2 (za mestno hiSo) Dobi se bogata izbira pianet, dalmatik, pluvial, humeral, roketov kvadratov, kolarjev Leo, prsnikov, misalov, brevirjev, ritualov, diurnov in neštevilno nabožnih različno fino vezanih knjig, svečnikov, križev, svetiliiic, kelihov, ciborjev se srebrno kupo. Jedina zalogra za celo Primorje kipov o vsakovrstni velikosti in kvaliteti, umetniško delo v romaiiskem kartonu, priporočljivih posebno za vlažne cerkve. Zaloga sveč iz öistega öebolnega voska kakor tudi mešane sveče I. in II. vrste, podob, vencev, križčev in svetinj vsakovrstnih. Lastna izdelovalnica palm iz umctnih cvetlic in vsakovrstnih drugih del spadajočih k bogočastju, izvršijo se vezenja (ricami) najfinejša za zastave, pregrinjala i. dr. Popravlja so vsakovrstne stvari za cono, >/^-^%-~~^^--wa—\-^s. —**-—w^-v>^w—^^-v pri Kojej je izkljuöena vaaka konkurenca. Naročitve se izvršijo točno in hitro. DC Ob nedeljah in praznikih je prodajalnica zaprta. '"^^f Z odličnlni spoštovanjem AntQn j_ Vogri6.