POŠTNINA PLAČANA IZHAJA DVAKRAT MESEČNO. UREDNISVO IN UPRAVA V TRSTU, UL. RUGGERO MANNA ST. 29. TELEFON 27—947. CENA: POSAMEZNA ŠTEVILKA 15,— LIR, 6 DIN. NAROČNINA: LETNA 350,— LIR, 85,— DIN; POLLETNA 180— LIR, 45,— DIN. ČEKOVNI RAČUN »LJUDSKA ZALOŽBA TRST. ŠTEV. 11546. — CENE OGLASOV: ZA VSAK MM VIŠINE V ŠIRINI STOLPCA 40,— LIR. Leto II. št. 17 'Ivst 30. aprila 1948 Cena lir 15 Izpodjedanje temeljev neodvisnosti STO-ja Italija spet deli drobtinice tržaškim podjetnikom, delavcem in nameščencem, drobtinice, ki padajo z mize benečanskih in genove-ških trgovcev ter milanskih in tu-ninskih industrijcev. Tržaško cjo-sPodarstvo se mora zadovoljiti z ostanki, ki mu jih prisoja Rim v okviru trgovinskih pogodb, ki jih is Italija sklenila s tujimi državami- V Rimu določajo kontingente ki naj pripadejo tržaškim trgov-Cem in določati kontingente zuna-n?e trgovine majhnemu ozemlju, ki živi od dela za inozemstvo — industrijskega, t^gvvskp-posredb-vaine g a in od tranzitne trgovi-ne — pravi imeti v rokah vse njegovo gospodarstvo. To pomeni dejansko tiho vabi-i° tržaške Trgovinske zbornice tržaškim trgovcem, naj vložijo Prošnjo, da se jim v okviru kontingentov, določenih v Rimu v trgovini z raznimi evropskimi državami (Jugoslavijo, Poljsko, Ho-tandijon, Belgijo, Švedsko, Spa-nijo, Francijo in Biconijo) izdajo uvozna in izvozna dovoljenja. Angloameriška vojaška uprava se torej ni zadovoljila z nedavnim valutnim sporazumom, ki ga je Ban. Airey sklenil v Rimu in ki ^PravVja STO za nedoločen čas v Popoino odvisnost od rimske devizne politike, temveč je šla še dalje, Tržačanom postaja čedalje _°lj jasno, kako usodna je za tržaško gospodarstvo valutna odvis-n°st od Italije. . Za čem stremi Italija s tem, da 'je «Velikodušno» odstopila nekaj Poslov Tržačanom? Rada bi si Pridobila — z oporo Angloameri-oanov in v trenutku, ko Trst ne more izpregovoriti ne po svojem lzvoIjenem predstavništvu ne po guvernerju — pravico, da bi na Mednarodnih, gospodarskih poga-mnjih predstavljala tržaško gospodarstvo. (Potem bi šla še ko-rQk naprej: hotela bi dobiti v ro-ke Zaščito koristi STO-ja v ino-Zernstvu, to se pravi prevzeti nje-d°vo diplomatsko zastopstvo). Takšna gospodarska politika si-stematično izpodjeda temelje go-sPodarske in politične neodvisnoti STO-ja, zajamčene Z mirovno po-8°dbo, ki jo je priznalo 21 držav? yfcalcsnega dvoma ni, da je an-9l°ameriška VU s takšnim rav-Uanjeni daleč prekoračila področ-j® 2aupne uprave STO-ja in zašla . Zelnik Varnostnega sveta Orga-vizacije združenih narodov, zaš-Cltrrica neodvisnosti STO-ja. j Tržaški gdspodarski krogi — se-uanje voastvo Trgovinske zborni- he opravičuje zbornico, da go-Tl v njihovem imenu — se do- re zavedajo, da vodi ta pot pod ' spodarski jarem države, ki je iet dušila vsako njihovo avto nornn0 pobudo. Iz njihovih vrst Š ovinizem v Trstu Meka tržaška turistična in reklam- a8encija je odklonila naročilo J1«-«6«« zagrebškega velesejma balepenje propagandnih lepa-v v tramvajskih vozovih in izjavi-’ da bi naročilo sprejela le pod 8°jem, ko bi se z lepaka odstra-a jugoslovanska zastava in ko bi *ePak sestavljen izključno v ita-p)anskem jeziku. Značilno je, da je av *o podjetje, ki se sicer štej: resne poslovne ustanove že več-st.a‘ Služilo pri trgovskih in turi« I ‘C.nil1 odnosih med Trstom in za-nes^m lepe denarce. Trst je pač da-1^. Pod nacionalističnim terorjem, e v kali zaduši vsako pobudo za toe C tavitev gospodarskih o "nošoz ^ Trstom in Jugoslavijo. naj r Sm° že Pri poglavju sejmov U , navedtmo še en primer naciona-’anstDe nestrPnosti- Organizatorji mile^.6 razs*ave so po Trstu dali na-Bazo mklamni lepak, na katerem si,0 rn° Prikazujejo številno inozem-nik Ude,ežbo z zastavami posam-z-kj . av- Lepilo se še ni pod lepa-«m]a°*>ro Posušilo, ko so duhoviti Plaka,en*^*” z Akvedota že pričeli s slov- °v brisati sovjetske in jugo- anske zastave. se čujejo vse odločnejši protesti proti takšni politiki, ki jim onemogoča, da bi branili koristi tržaškega gospodarstva doma in na tujem. Trst ima dovolj sposobnih ljudi, z gospodarsko in politično rutino, ki temeljito poznajo zunanji gospodarski svet in zlasti Podonavje in bodo umeli braniti ko. risii Trsta v odnosih z inozemstvom. Zaradi tega odklanjajo tržaški gospodarski krogi vsako va-ruštvo, toliko bolj pa varuštvo tiste države, ki je ne samo v zadnjih 25 letih, temveč tudi stoletja pcprej — vi mislih imamo Benečane — delala na to, da uniči njegovo trgovino. VU naj resničnim predstavnikom Tržaškega gospodarstva in prebivalstva končno omogoči, da pridejo do besede in da sami navežejo neposredno gospodarske stike z Zunanjim svetom. To pravico jim priznava tudi mirovna pogodba. POLJSKA INDUSTRIJA BOMBAŽA Lansko leto ni poljska industrija utegnila doseči svoj produkcijski plan, pač pa so letos v prvem tro. mesečju poljske predilnice prekoračile plan za 4 odstotke, tkalnice pa za 5 odstotkov. Industrija je proizvedla 81 milijonov m bombažnih tkanin, t. j. skoraj 4 milijone m več, kakor je bilo predvideno. Proti visokim davkom Na pobudo akcijskega odbora tržaških obdavčencev so se 25. aprila v Trstu prvič sestali obrtniki, mali in srednji 'trgovci ter kmetje. V živahni diskusiji so- razpravljali o naraščajočem davčnem pritisku, s katerim se morajo boriti obrt, trgovina in kmetijstvo. Nepravični kriterij pri obdavčenju, kompliciranost davčne birokracije in nepremišljeno trošenje javnega denarja za brezplodne investicije so glavni vzroki, ki so dovedli do današnjega težkega stanja skoraj vseh slojev tržaškega prebivalstva. Z oviranjem trgovine z državami tržaškega zaledja pa se je položaj še poslabšal.. Na koncu zborovanja so udeleženci odobrili resolucijo na naslov vojaške uprave, v kateri zahtevajo ukinitev ukaza št. 4 o pobiranju davkov, posebno pa ukinitev odredbe o plačilu davkov za preteklo leto. Izdali naj bi se novi predpisi, po katerih bi se ugotavljale davčne osnove na podlagi stvarnega dohodka davkoplačevalca, ne pa na osnovi uradne odmere. V pričakovanju novih predpisov naj se ustavi plačilo prvega davčnega obroka za leto 1948. To prvo zborovanje davkoplače-valcev je imelo velik odmev v tržaških gospodarskih krogih, a tudi v državnih in občinskih uradih. Nadaljnji razvoj davčnega vprašanja bo gotovo dokazal, da je skupno in složno reševanje vseh perečih problemov edino sredstvo za dosego pozitivnih rezultatov. (Glej tudi poročile na 4. str.) Vrata so odprta zapadni trgovini Iz članka o madžarskem triletnem načrtu, ki ga je napisal Andor Bersi za časopis «Forum», objavljamo njegove misli o zunanji trgovini v Podonavju. Pred drugo svetovno vojno so podonavske države izmenjavale svoje blago predvsem z nepodonavskimi državami. V letu 1929. je obseg trgovine s temi dosegel pri uvozu skoraj 33,6% in pri izvozu 36,2% celotne izmenjave blaga. Ta odvisnost je z vsakim letom naraščala, tako da je leta 1937. trgovina z Nemčijo, zahodnimi in čezmorskimi državami dosegla skoraj 75% vse zunanje trgovine. Delež samo Nemčije v zunanji trgovini s podonavskimi državami je pred drugo svetovno vojno prekoračil 30%. Danes je nastal povsem nov položaj. Podonavske države delajo na to, da bi 75% njihove zunanje trgovine prevzela Sovjetska zveza. V svojem govoru o petletnem planu je češkoslovaški ministrski predsednik Gott-wald poudaril, da želi Češkoslovaška letno izvoziti za 15 milijard kron blaga v države z načrtnim gospodarstvom. Danes še vedno gre večji del češkoslovaškega izvoza na zahod in samo 25% v vzhodne in jugovzhodne države. Trgovinske pogodbe, ki so bile sklenjene z Jugoslavijo, Bolgarijo, Poljsko, Sovjetsko zvezo in Madžarsko in ki predvidevajo izmenjavo blaga za 10 milijard kron, bodo v marsičem izpremenile dosedanje stanje. Ostale podonavske države razvijajo zunanjo trgovino v istem smislu. To ne pomeni, da želijo podonavske države vzpostaviti avtarkijo Podonavskega bazena; prav tano šo nasprotne carinski zvezi. Vse te države želijo tesno gospodarsko povezanost s Sovjetsko zvezo, toda obenem puščajo odprta vrata trgovini z zahodnimi in čezmorskimi državami. Države z načrtnim gospodarstvom žele povečati predvsem medsebojno trgovino. Zbližanje in gospodarsko sodelovanje demokratskih držav je mogoče in potrebno, toda to še ne pomeni ustvarjanja gospodarskega bloka med podonavskimi državami. Madžarska je zdaj na poti h gospodarskemu sodelovanju s sosednimi državami, ne da bi žrtvovala svojo gospodarsko neodvisnost. Tri letni načrt Madžarske bo preusme- ril zunanjo trgovino v tem smislu. V letu 1939. je uvoz Madžarske iz jugovzhodnih držav znašal samo 24% vsega uvoza, izvoz te države le 11,32 vsega izvoza. Zunanja trgovina s Sovjetsko zvezo je bila popolnoma zanemarjena. Triletni plan stremi za tem, da se pojača delež držav z načrtnim gospodarstvom v zunanji tr-go^jni z Madžarsko za 50%. Ta preusmeritev se že kaže na podatkih o zunanji trgovini za leto 1947. V prvih 11 mesecih preteklega leta je delež Sovjetske zveze v zunanji trgovini z Madžarsko znašal 10,5%, delež Češkoslovaške 11% in Jugoslavije 8%. Uvoz iz držav z načrtnim gospodarstvom v vzhodni in jugovzhodni Evropi je dosegel v tem času 38%, izvoz pa 40%. Pre-teklega leta je Madžarska podpisala trgovinske pogodbe s Sovjetsko zvezo, Poljsko, Bolgarijo in Češkoslovaško. Z Jugoslavijo je bila sklenjena trgovinska pogodba glede aluminija in investicij. Trgovinske pogodbe med Madžarsko in vsemi drža-. vami vzhodne in jugovzhodne Evrope predvidevajo izmenjavo blaga v vrednosti 1 milijarde 80 milijonov goldinarjev za tekoče leto. To predstavlja 52%. vrednosti (2 milijardi 100 milijonov gold.) trgovine v prvem letu triletnega plana. Iz tega izvaja Andor Berei zaključek, da države z načrtnim gospodarstvom lahko dobavljajo Madžarski brez posebi.ih težav vse surovine, ki jih potrebuje; ta uvoz Madžarska lahko plača predvsem z izvozom svojih industrijskih izdelkov. Izkušnja je pokazala, da industrializacija teh držav ne ovira izvoza madžarske tekstilne industrije in da bo še povečala povpraševanje po izdelkih madžarske težke in strojne industrije. —o— Med Trstom in Češkoslovaško Od 28. marca do 3. aprila je Češkoslovaška uvozila iz Trsta po železnici čez Breslav 218 vagonov mineralnega olja, bombaža, melase, pomarančnega soka, pomaranč in lanu; čez Devinsko Ves 33 vagonov in čez Horni Dvorište 1 vagon blaga. Cez Trst je Češkoslovaška izvozila 132 vagonov raznega blaga in industrijskih izdelkov. Avtonomija pomorske uprave Proti italijanskemu upravnemu sistemu Tristranski predlog za priključitev Trsta k Italiji je vznemiril prave Tržačane — za razliko od mnog.h priseljencev za časa italijanske vladavine — ker bi Trst poleg politične neodvisnosti, ki je Sto-ju zajamčena v tržaškem štatutu, zgubili vsako možnost za lastne gospodarske pobime m samoniklo gospodarsko iz-ž.vljanje. Saj pomeni 25-Ietno bivanje pod Lanjo postopno likvidacijo ne samo politične uprave, temveč tudi gospodarske avtonomije. Tristranski predlog je v Trstu pogrel stare razprave o nedostatkih italijanskega upravnega sistema, ki je morda prikladen za Italijo in italijanske razmere, toda nikakor ne za Trst, ki se je razvil politično in gospodarsko navezan na Podonavje. Ta ima povsem različne politične, gospodarske in socialne tradicije. Prav strintna uporaba italijanskega upravnega sistema, in to s pomočjo uvoženega uradn.štva iz Italije, ki ni razumelo tržaške duše, je bila vzrok velikega dela nezadovoljstva v Trstu. (Socialno plat — predvsem vprašanje izpodrivanja uradništva — puščamo ob strani). Centralistično urejena Italija in v centralist čnem duhu vzgojeno urad-nišfvo nista mogla imeti razumevanja za tržaške posebnosti, kakor so se raz vi e v teku stOietij na poli-tično-upravnem in gospodarskem področju. Poglejmo n. pr. pomorsko upravo! I V tem pogledu je bil Trst pod Avstrije tako avtonomen, da je pomorska uprava v Trstu nosila celo naslov «pomorske vlade». Ta je bila sicer podrejena ministrstvu za trgovino na Dunaju, toda njena oblast je bila zelo obsežna. Teritorialno je njegovo področje obsegalo vso «avstrijsko» obal (od Gradeža do Boke Kotorske), samo «ogrska» (hrvatska) obal je spadala pod področje reške pomorske vlade. Učinkovito morsko službo je pospeševala enotna organizacija in koordinacija vseh njenih panog, to je trgovinske mornarice, pristaniških del, .uprave svetilnikov in zdravstvene službe. Za vsa ta področja je bila namreč pristojna pomorska vlada, ki je izvajala svojo oblast po lušk.h poglavarstvih (kapitanatih), deputacijah, agenci-in ekspoziturah. Italijanska uprava je to enotno pomorsko organizacijo razbila z odlokom 20. decembra 1923. S tem je bila razdeljena italijanska obala, ki jo je dotlej upravljala neposredno osred- n ja uprava (Ammistrazione cen- trale v ministrstvu za trgo- vinsko mornarico), na 7 « po- morskih ravnateljev#. Tem so bili podrejeni: a) luško poglavarstvo (capitaneria di porto), pomorski okrožni uradi (uffici circondariali maritimi), krajevni pomorski uradi (uffici locali marittimi) in obalne delegacije (delegazioni di spiaggia). Tudi Trst je dobil svoje pomorsko ravnateljstvo. Toda pristojnost pomorskih ravnateljev je bila zelo omejena. Pomorska uprava je bila poleg tega razdeljena med več ministrstev. Pomorska ravnateljstva so bila pristojna samo v zadevah trgovinske mornarice; pristaniška dela so prešla v pristojnost ministrstva za javna dela (Genio civile), zdravstvena služba v pristojnost prefekture, uprava pomorskih svetilnikov pa v pristojnost ministrstva za vojno mornarico. (Tržaški svetilniki so bili podrejeni vojaškemu poveljstvu v Benetkah). Jasno je, da ni po uveljavljanju takšnega ustroja italijanske pomorske uprave in uporabi centralističnega upravnega sistema v Trstu ostalo nič od nekdanje avtonomne pomorske uprave. Glede vseh količkaj važnih vprašanj so vedno odločala ministrstva v Rimu, kar je seveda povzročalo veliko zamudo časa in zapostavljanje tržaških koristi. Zadnja reorganizacija luške uprave, ki jo je izvedla ZVU (z ukazom z dne 11. sept. 1947 in 10 jan. 1948) odkriva težnjo za delno koncentracijo pomorske uprave. Posli pomorske narave, ki so bili pod Ita- lijo razdeljeni med razna ministrstva (za trgovinsko *firnarico, ozi-oziroma promet, za javna dela, korporacije in finance) so bili združeni in izročeni «pristaniškemu ravnatelju» (Director of the Port), ki zavzema položaj nekakšnega ministra; vendar je zdravstvena siužba ostala še vedno izven njegove pristojnosti. Uprava Javnih skladišč je podrejena pristaniškemu ravnatelju. Luško poglavarstvo je njegov izvršni organ. Tržačani so izdelali že več 'načrtov za reorganizacijo pomorske uprave, ki bi najbolj ustrezali domačim razmeram in bi se dali izvesti, ko bi želje prebivalstva lahko prišle do izraza po parlamentarnem predstavništvu. Priključitve Trsta k Italiji pa bi pomenila povrnitev stare italijanske uprave in italijanskega uradništva, ki je leta 1918. izpodrinilo domači živelj. L. T. Nova uprava Javnih skladišč Generalni ravnatelj za civilne zadeve pri vojni upravi v Trstu je postavil nov upravni odbor Javnim skladiščem v tržaški luki. Nov odlok ni prinesel bistvenih sprememb. Zamenjan je bil predvsem predsednik — do zdaj je bil na čelu upravnega odbora podpolkovnik G. S. Caittick; razmerje med vojaškimi in civilniitli osebami je ostalo enako kakor doslej, 8:1. Med predstavniki gospodarskih krcgov ni nobenega Slovenca. Te dni je v Aleksandriji zasedal Mednarodni posvetovalni komite za bombaž, ki ima sedež v VVashingto-nu in v katerem je zastopano 16 držav. Udeleženci so se obvezali, da bodo njihove države vsak mesec pošiljale poročila o proizvodnji m potrošnji komiteju v Washingtonu, ki bo objavljal mesečno in trimesečno statistiko. Za predsednika je bil sz-voljen Američan White. Komite se je sestal v trenutku, ko se je med kupci vnela ostra konkurenca za bombaž, kar je potisnilo cene navzgor. Tako je na pr. bombaž kvotiral v New Yorku 12. marca 33,50 stotink dol. za funt, dne 26. marca 35,73 in 15. aprila že 38,67. Proti koncu februarja so cene egipt-skega in sudanskega bombaža poskočile za 20 odstotkov proti koncu marca za skoro prav toliko. Med deželami izvoznicami je tie-nutno v najboljšem položaju Egipt, ki ima v zalogi okoli 400.000 hal bombaža. Ker ima egiptski bombaž zelo dolga vlakna je toliko bolj cenjen v mednarodni trgovini. Doslej so bili Angleži glavni kupci egipt-skega bombaža, za njimi Francozi, Cehi, Italijani itd. V začetku marca pa je Sovjetska zveza sklenila pogodbo za 38.000 ton egiptskega bombaža; v zameno bo Egiptu dobavila 234.000 ton kmetijskih izdelkov. V zadnjem času se Sovjetska zveza menda pogaja za nakup nadaljnjih 80.000 ton egiptskega bombaža, ki ga bo plačala z izvozom premoga, mineralnih olj, lesa, žita in umetnih gnojil. Nastop Sovjetske zveze na tem področju, kjer je imela Anglija skoro monopol, je zbudil veliko pozornost v Londonu in Ameriki, Anglija, ki jo je skok cene egiptskega bombaža posebno zadel — saj je prizadel njen izvoz tkanin — je poskušala pritisniti na Egipčane z grožnjo, da se bo sploh odpovedala nakupovanju bombaža v Egiptu. S tem je izzvala v začetku aprila samo 5 odstotno znižanje egiptskega bombaža. Računajoč na novega močnega odjemalca — Sovjetsko zvezo, se Egipčani niso mnogo zmenili na pri isk iz Londona. Dokler je imela Anglija v zalogi velike količine surovega bombaža, ki ga je nakupila v času bolje ko- Prav tako ni zastopana v odboru organizacija pristaniških delavcev. Upravni odbor je bil imenovan v skladu z ukazom o preustroju ZVU (10. jan. 1948), po katerem sestavljajo upravni odbor Javnih skladišč predsednik in 5 članov, ki jih imenuje ZVU, 2 oficirja kot predstavnika ameriške (TRUST) in angleške vojske (Betfor) ter po 1 predstavnik brodarjev, trgovcev, špediterjev in industrijcev, ki ga predlaga Trgovinska zbornica v Trstu. V novem upravnem odboru so: predsednik pcdpolk. N. T. BEARD — — ravnatelj za gospodarski razvoj, člani: podpolk. S. W. Riger — načelnik oadelka za industrijo, podpol. J. OSMON — namestnik načelnika oddelka za finance, podpolk. F. A. — načelnik oddelka za delo, podpolk. L. C. PANNEL — ravnatelj železnic, podpolk. D. I. OYSTER v zastopstvu TRUST, major R. B. GIBSON v zastopstvu BETFOR, LEOPOLDO TOLENTINO MUELER — predstavnik trgovcev, MICHELE TERRILE — predstavnik brodolastnikov, KARLO WAGNER — predstavnik industrijcev. Na podlagi madžarsko-jugoslovan-ske trgovinske pogodbe, sklenjene 18. marca, bo Jugoslavija dobavljala Madžarski železno rudo, les in druge surovine, medtem ko bo uvažala iz Madžarske železne in jeklene plošče, ognjestalni material, električni material, kemične proizvode ter stroje. njunkture, je svoji industriji lahko nudila bombaž po nižjih cenah, kakor so bile na mednarodnem trgu. Toda te zaloge so pošle in Komisija za surovi bombaž (Row Cotton Commissioni, ki nakazuje industrijcem surovino, je objavila, da bo odšle) lahko dobavljala bombaž samo po cenah, ki so v veljavi na svetovnem tržišču. Konkurenčna sila angleških tkanin je bila s tem prizadeta. Sam ministrski predsednik Attlee je sprejel predstavnike angleške bombažne industrije in jih pozval, naj pospešijo proizvodnjo bombažnih tkanin, da bi na ta način pripomogli k povečanju izvoza in zboljšanju trgovinske bilance. Konkurenca med ameriškim in egiptskim bombažem Egiptski bombaž je bil doslej dražji od ameriškega tudi zaradi tega, ker so mnoge dežele, ki ne razpolagajo z dolarji kupovale na egipt-skem tržišču velike količine bombaža. V prvih treh mesecih izvajanja Marshallovega plana bodo izvozili iz Amerike v Evropo znatne količine ameriškega bombaža. Tako pojde 202.000 bal bombaža v Veliko Britanijo, 172.000 v Francijo, 123.000 v Italijo, 88.000 v države Beneluksa in 75.000 bal v Zapadno Nemčijo. Vsied teh pošiljk iz Amerike jt po angleških računih zelo verjetno, da bodo Egipčani primorani znižati cene svojega bombaža. Novo konjunkturo bi izrabila posebno angleška tekstilna industrija, ki bi lahko kupovala egiptski bombaž po nižjih cenah. Kljub veliki proizvodnji (nad 2,5 milijona ton letno), se niso ZDA doslej tako močno uveljavljale v Evropi, medtem jto je egiptski bonp baž zavzemal odlično mesto ne toliko zaradi količine proizvodnje (povprečno okoli 400.000 ton letno) kolikor zaradi kakovosti proizvoda. Egiptski bombaž bolje kakovosti (z dolgimi vlakni) kupujejo tudi ZDA, in sicer letno okoli 90.000 bal. Nedavna uvedba nove takse v Egiptu na izvoz egiptskega bombaža ki znaša 0,045 dolarja na funt, bo ovirala tudi ameriške nakupe. ZDA bodo rajši kupovale bombaž slabše kakovosti v Braziliji, Ostra konkurenca na bombažnem trgu Vsedržavni proračun FLRJ 1948 Politika zdravega realizma Pred Ljudsko skupščino v Beogradu sta pomočnik finančnega ministra Obren Blagojevič in predsednik Gospodarskega , sveta in Zvezne planske komisije Bpris Kidrič podala poročilo o vsedržavnem proračunu za l. 1948. Za bolje razumevanje podatkov, ki jih navajamo, poudarjamo, da združuje jugoslovanski proračun prav za prav dva proračuna, finančnega in gospodarskega. V socializiranem gospodarstvu nastopa država kot «gospodar», koi lastnik državnih podjetij in posestev, z druge strani pa kot varuh javnega reda, zaščitnik socialnih interesov državljanov, branitelj državnih interesov doma in 'ra tujem, pospeševatelj ljudske prosvete itd., to ‘se pravi, da država opravlja poleg upravnih poslov tudi narodno-gcspodarske. Tako je tudi v Ljudski skupščini jto-moč- nik finančnega ministra poročal o finančni strani vsedržavnega proračuna, medtem ko je predsednik Gospodarskega sveta in Zvezne planske komisije razložil gospo darsko plat, dosežene uspehe v narodnem gos odarstvu, v industrijski in kmetijski proizvodnji in trgovini ter postavil gospodarski plan za bodočnost. Poleg tega ne smemo prezreti okolnosti, da vsedržavni proračun vsebuje zvezni proračun, to je proračun osrednje zvezne državne uprrave, ki je skupna vsem državljanom, in proračune posameznih ljudskih republik, ki sestavljajo FLRJ. Poročili sta vemo zrcalo finančnega in gospodarskega stanja FRLJ in javen dokument uspehov ogromnih naporov mlade države, ki na strašnih vojnih razvalinah gradi svoj dem s čudovito vztrajnostjo in neizmernim požrtvova-njem državljanov iz lastnih sil za dobro lastnih državljanov in utrditev mednarodnega miru. Ti u-spehi morajo veseliti vse njene so- Po predlogu vsedržavnega proračuna za 1. 1948 bodo imeli izdatki naslednjo strukturo, v primeri s proračunom za 1. 1947.: sede, posebno nas Tržačane, ki se zavedamo, da bi gospodarski napredek FLRJ ugodno vplival nc razvoj tržaškega gospodarstva, ki je tesno povezano z gospodarstvi držav v zaledju, zlasti Jugoslavije. V tej zvezi naj še naglasimo, da je iz ekspozeja Borisa Kidriča tudi jasno razvidno, da graditelji novega jugoslovanskega gospodarstva niti zdaleč ne mislijo utesniti gospodarskega razvoja v ozke meje avtarkije, temveč da nameravajo še bolj razviti zunanjo trgovino. To je gospodarska polit,ka zdravega realizma. Splošni državni proračun za l. 1947, ki je predvideval 85.976 milijonov din izdatkov in prav toliko dohodkov, je bil zaključen s prebitkom okrog, 7,5 milijarde din. proračun za leto 1948. predvideva 124,8 izdatkov in enako svoto dohodkov. Povečanje v primeri z lanskim letom znaša torej 82,2 otiSiOtitu. inves.Uje uOcto znašale 66,6 milijard din nasproti 38,66 milijarde din v preteklem letum Samo v zveznem sektorju bodo znašale investicije v industri ji, elektrogospodarstvu 20,3 milijarde din, v transportu in zvezah 6,44, v gradbeni stroki 5,1, v kmetijstvu in gozdarstvul,5 ter v trgovini in ostalem 0,7 milijard din, Znatni izdatki so predvideni za prosveto in 'zdravstvo. Izdatki za narodno obrambo so se sicer zvišali za okrog 35 odstotkov v primeri z dejanskimi izdatki v letu 19Ì7., vendar pa se bo ods.otno, t. j. v razmerju s splošno vsoto izdatkov po proračunu zmanjšali za 3 4 odstotke v primerjavi s preteklim letom, ker predstavljajo le 13,7 odst. skupnih izdatkov, medtem ko je odstotek v preteklem letu znašal 14,4 odst. Proračun 1948 milijonov din 1. Investicije za kapitalno . graditev in financiranje gospodarstva 45.150 2. Investicije za družbeni standard 13.674 3. Prosveta in ljudska kultura 6,818 4. Socialno-zdravstvena zaščita 13,534 5. Narodna obramba 16,500 6. Državna uprava 13,077 7. Državne rezerve, dotacije 11.074 Proračun din. Povišanja v primeri z 1. 1947 Skupaj 124,841 % milj. d. % 36,17 35,817 . 26 10,45 7,905 72,9 5,4 3,447 97,8 14,64 13,07 10,35 9,92 18,546 12,167 9,955 3,151 37,8 33,6 31,3 251,4 100 85,976 45,2 46 milijard (36,86%) 7,5 milijarde (6,01%) 9,58 milijarde (6,01%) 822 milijonov 13,78 milijarde (11,04%) 13,77 milijarde (11,03%) 4 milijarde (3,21%) Med dohodki navajamo: davek na promet proizvodov znižanje stroškov proizvodnje davek na promet proizv. iz svobod. prometa dobiček državnih gospodarskih podjetij dohodnina dohodki socialnega zavarovanja dohodki od reparacij Skupaj znašajo dohodki po' predlogu proračuna za 1. 1948 124 milijonov to se pravi, da so izdatki popolnoma kriti. Iz poročila predsednika gospodarskega sveta Borisa Kidriča o razvoja planskega gospodarstva v 1-1948 v zvezi s predlogom o vsedržavnem proračunu navajamo samo glavne podatke. Narodni dohodek povečan Jugoslovanski narodni dohodek se bo v letu 1948 dvignil na 191,9 milijard din (132,9 milijarde v. 1, 1947). Odstotek povečanja pro- računa (45,2%) se na tak način strinja s povečanjem narodnega dohodka (44,4%). Lanski proračun je zajel 64% narodnega dohodka, medtem ko zajema letošnji proračun 65% nar, dohodka. Dvig narodnega dohodka izvira iz velikega dviga proizvodnje v industriji , ki bo za 61% večja kakor v preteklem letu. Da gre za realne in dosegljive rezultate, je pokazalo izvajanje letnega plana v prvem četrtletju 1948, v katerem je bil plan industrijske proizvodnje izveden že 10 odstotno. Proizvodnja v gozdarstvu in lesni industriji n. pr. je bila v prvem četrtletju 1948 prekoračena za 73% v primeri s proizvodnjo v prvem četrtletju 1947. Značilen je tudi porast izvoza. V prvem četrtletju 1948 je znašal jugoslovanski izvoz 695 milijonov din, v istem razdobju 1948 pa se je izvoz povzpel na 5 milijard din, to se pravi, da je bil 7 krat večji kakor v prvem tromesečju v 1. 1947. VELIKE MOŽNOSTI JUGOSLOVANSKE INDUSTRIJE Vrsta uspehov, ki so jih dosegli v j prvem planskem letu, je odkrila za mnoge nepričakovane možnosti. Jugoslovanska industrija lahko izdela najmodernejša proizvajalna sredstva; to je najmočnejša stran, po- membna rezerva in izhodiščna točka jugoslovanskega gospodarstva. Prav zaradi tega imajo v planskem letu 1948 nekatere panoge industrije hitrejši tempo dviga, ker bodo s tem pi avočasno izkoristili te rezervne možnosti. Tako so v letu 1946 jugoslovanski premogovniki proizvedli 40,2% premoga v primeri s proizvodnjo, ki je predvidena za 1. 1951., v 1. 1947. j^ ta odstotek znašal 56,3% v letu 1948 pa bo dosegel že 73,5%. Dvig med letom 1917 in 1948 bo znašal potemtakem 17;2%, medtem ko bo povprečni dvig. za naslednjo triletko znašal 8%. Podobno je z jeklom: 1. 1947 so proizvedli 40,9% v primeri s proizvodnjo določeno s planom za 1. 1951. V letu 1948 pa bo proizvodnja jekla" narasla v primeri z lanskim letom za 23,2%, in dosegla 64,1% v primeri s planom leta 1951. V naslednjih letih bo porast proizvodnje jekla znašal le 12% letno. Kapaciteta jugoslovanske industrije se je dejansko izkazala pri proizvodnji novih industrijskih izdelkov, ki jih Jugoslavija še nikdar ni doslej proizvajala. OSNOVNA VPRAŠANJA PLANSKEGA LETA 1948 V nadaljnjih izjavah je predsednik gospodarskega sveta obravnaval osnovna vprašanja, ki čakajo na rešitev v planskem letu 1948. Združiti bodo morali vse konstruktivne sile države za reševanje bistvenih tehničnih in gospodarskih vprašanj in pospeševati posebno znanstvo na vseh področjih gospodarske dejavnosti. Bistvenega pomena je vprašanje znižanja proizvodnih stroškov in prihranka materiala. Osnovno vprašanje je tudi dvig zunanje trgovine z istočasnim izboljšanjem življenjskega standarda. Letos se bo namreč zunanja trgovina dvignila visoko nad predvojno raven, pri tem pa bo potrebna velika planska disciplina glede kontingentov, transportnih sredstev, delovne sile itd. Pozornost bo treba polagati posebno pri izpopolnjevanju plačilnega sistema v odnosih z inozemstvom, da se ne bo več dogodilo, kakor je bilo to v lanskem ietu, da bo imela Jugoslavija v tujini uo 2/7 milijarde blaga, ki je ostalo cele mesece neplačano. Zunanja trgovina mora biti okrepljena s številnim kvalificiranim kadrom. Važno vprašanje je tudi mobilizacija okrog 100.000 delavcev. Mobilizacija delovne sile se ne bo. vršila s kapitalističnimi sistemi kakor s pavperizacijo in proletariza-cijo vasi ali z ekonomskim pritiskom na delavnega kmeta, temveč v skladu z novim družbenim in gospodarskim sistemom. DVIG KMETIJSTVA Veliko pažnjo posveča letošnji plan kmetijstvu. Industrializacija ne iTS preprečila dviga kmetijstva, nasprotno bo kmečka tehnizacija omogočala večji pridelek. ŽIVLJENJSKI STANDARD Končno se je Kidrič dotaknil tudi vprašanje življenjskega standarda in podčrtal, da bi bilo forsiranju predvsem proizvodnje potrošniškega blaga in zanemarjanje temeljne panoge jugoslovanske težke industrije, rudarstva, elektrifikacije itd., čista demagogija, ki bi pripeljala v slepo ulico, ker ne bi s tem ustvarili trdnih temeljev za trajni vzpon življenjskega standarda. Napačno je tudi naziranje, da so investicije vse in da se sme pozabiti na življenjski standard delovnega ljudstva. Vprašanje življenjske ravni je tesno povezano z ostalimi planskimi vprašanji. V 1. 1948. je zagotovljena ne samo bodočnost kapitalne graditve, temveč tudi bodočnost življenjskega standarda, saj bo odpadlo za široko potrošnjo 65,2% narodnega dohodka, na investicije pa 34,8%. Kljub temu da se v letu 1948. ne more še pričakovati bistveni dvig kmetijske proizvodnje, bo v tem " letu življenjski standard prehrane dosegel 102.28% v primeri s 100 v 1. 1939. V oblačilih bodo dosegli 102,19%, v obutvi 97.63%, v stanovanjih 102,38%, v razsvetljavi 30,71 odst., v oddihu in zdravljenju 132,07%, vse v primeri s 100 v letu 1039. Za dvig življenjskega standarda je predvsem potrebna večja zamenjava med industrijskimi in kmečkimi proizvodi. Kadri v držav ni in zadružni trgovini morajo postati dobri trgovci socialističnega kova. Komercialna Strah proizvodnje se mora izpopolniti, ker prav ta strahovito zaostaja za proizvodnjo samo. V skladiščih za industrije leži n. pr. še vedno za 1,5 milijarde din tekočega blaga, ki je namenjeno prodaji po vezanih cenah in obstoja celo nevarnost, da bo v posameznih panogah proizvodnje primanjkovalo skladiščnih prostorov. Nadaljevala se bo borba proti špekulaciji, kakor tudi borba proti birokratizmu države in zadružne trgovske mreže. Plansko leto 1948 bo leto velikih uspehov, a tudi leto velikanskih težav. V preteklem mesecu marcu so češkoslovaške železarne proizvedle 137.000 ton surovega železa. S tem so dosegli doslej največjo povojno mesečno proizvodnjo železa in prekoračili mesečni plan za 17,2%. Trst - umirajoče mesto Tega ne trdi naš list, ki je sedanjo pasivnost pristnih tržaških slojev nasproti šovinističnemu divjanju italijanskih nacionalistov nasproti slovenskim gospodarskim ustanovam označil kot znamenje neizogibnega gospodarskega samomora Trsta, temveč londonski «Times» v svojem dopisu iz Trsta. «Trst je umirajoče mesto, mesto majhne gospodarske vrednosti bodisi za Italijane bodisi za Jugoslovane. Bilo je zgrajeno kot izhodišče na morje avstroogrske monarhije, toda danes, po obsežnih iz-premembah, ki sta jih povzročili dve svetovni vojni, se je preživelo kot pomorsko in trgovinsko pristanišče». Dopisnik očividno razvija tezo rimske propagande, ki je opravičevala propadanje tržaškega gospodarstva in neuspehe Italijanske gospodarske politike s «tatalnim» dejstvom razpada Avstroogrske. Dalje navaja pisec, da bo tudi prehod h kolektivističnemu gospodarstvu v mnogih državah tržaškega zaledja neugodno vplival na tr-žašKO trgovino, češ da zunanja trgovina v državnem gospodarstvu ne potrebuje posrednikov, veletrgovcev, pomorskih agentov in javnih skladišč. Dopisnik sklepa po vsem tem, da v Trstu ne bo več zaslužka za tako veliko število prebivalcev. Res je, v Trstu ne bo več zaslužka za okoli 300.000 ljudi (uradno navajajo 272.000 prebivalcev, toda mnogo je neprijavljenih). Za časa Avstrije je Trst v polni konjunkturi dobro preživljal okoli 250 00 prebivalcev. Na tej višini se je prebivalstvo ohranilo tudi pod Italijo, toda življenjska raven je temu primerno padla m se je prilagodila ravni italijansk.h provincialnih mest. Za 300.000 ljudi v mestu s tako polomljenim gospodarstvom pač ne more biti kruha. Gotovo je najmanj 50.000 ljudi v Trstu preveč. Kaj naj počne Trst s sedanjim birokratskim aparatom, ki je samo zato tu, da tisoči in t.soči nameščencev iz časa fašističnega režima lahko opravičijo svojo eksistenco? Ko bi mesto ne biio umetno vzdrževano z raznimi pomožnimi akcijami in ko bi Italija ne imela interesa, da ostane tu masa teh nameščencev, bi se bilo prebivalstvo Trsta že davno prilagodilo dejanskim eksistenčnim možnostim. (Neki tržaški list navaja, da je okoli 13.000 «Tržačanov» šlo volit v Italijo in da ti ljudje s svojimi aruž.nami vred štejejo 40.000 duš). Da bo izprememba gospodarskega sistema v nekaterih državah tržaškega zaledja občutno prizadela tržaške gospodarstvo, ni res. Danes živi od jugoslovanske trgovine z Jugoslavijo neprimerno več tržaških trgovcev, industrijcev in obrtnikov ter pomorščakov, kakor preti vojne in to kljub temu, da se trgovina z Jugoslavijo umetno ovira. Jugoslavija kakor tudi druge države s socialističnim gospodarstvom v tržaškem zaledju stalno prožijo roko sporazuma in sodelovanja, toda današnji gospodarji Trsta jo odklanjajo iz političnih razlogov. Trst pod angloameriško vojno upravo si sam zapira pot v zaledje — in to ko angloameriške države vzdržujejo z državami kolektivističnega gospodarstva dobre trgovinske odnose — in del njegovega tiska ustvarja strupeno ozračje narodnostne nestrpnosti, ki je ugonobila že mnogo večja gospodarska središča kakor je Trst. Značilnosti Zagrebški velesejem ogledalo gospodarskega napredka FLRJ Velesejem v Zagrebu bo letos odprt od 8.—17. maja. Po številu udeležencev raznovrstnosti in množini blaga, kakor tudi po prostoru bo večji kakor je bil lanski. Na velesejmu se bodo že videli prvi uspehi petletnega plana. Izložbeni prostor, ki meri 20.000 kv. m, je bil povečan s paviljoni izven sejmišča, in sicer za industrijo motorjev, za tekstilno industrijo in kovinsko industrijo. Na ta način je bil razstavni prostor povečan za 2.000 kv. m. Na razstavi bodo sodelovale vse republike FLRJ. Eden najvažnejših paviljonov bo paviljon rudarstva in metalurgije. Bogato bo zastopana proizvodnja lesne industrije, celuloze in papirja. Velik del razstavnega prostora bo zavzemala lahka industrija: kovinar- ska in električna, testiina, kemična in grafična, industrija cementa, volne, konoplje, tobaka, kož in zdravilnih zelišč. Razstavljeni bodo tudi kmetijski proizvodi, kakor sadje, povrtnina, vino itd. V posebnem paviljonu bo tudi izložba turizma, po- morstva in domače obrti. Med tujimi državami bodo sodelovale 's kolektivnimi izložbami SZ, Poljska, CSR, Madžarska, Bolgarija in Albanija. Sovjetska zveza bo razstavila tudi avtomobile, motocikle, traktorje in druge poljedelske stroje, Dieselove motorje in električne stroje, ure in kronometre, proizvode nafte, izdelke iz umetnega gumija, medicinske instrumente itd. Iz Svice, Francije, Italije, Belgije, Nizozemske, Švedske in Trsta sodelujejo posamezni razstavljalci. Zagrebški velesejem bo pokazal velik napredek jugoslovanskega gospodarstva v treh letih svobode in po prvem letu petletke. Tudi letos se pričakuje obilen obisk. Lansko leto je obiskalo zagrebški velesejem 258.000 obiskovalcev. RAZSTAVA V BARIJU Od 4. do 20. septembra tega leta bodo priredili v Bariju običajno razstavo za Levant. Na razstavi bo le. tos zas.opana posebno italijanska industrija. angleškega proračuna za 1948 49 Minister Siafford Cripps je izjavil v poslanski zbornici, da je pri se, stavi preračuna imel namen pobijati inflacijo in pospešiti proizvodnjo. Zmanjšal je davek na dohodek, povečal razne posredne davke, kakor na tobak, pivo, vina in alkoholne pijače sploh itd. Tako je na pr. dosedanji davek na 1000 funtov dohodka znašal 299 funtov, poslej bo 265, Davek na buteljko whisky-ja je bil povišan za 2 šilinga 4 penijev, na tobak za 3/6 pri funtu (tako da bo škatla 20 cigaret stala 3/6 namest« 4 š.), na pivo za 1 peni pri »pintu« (izg. pajntu, t. j. 0,57 litra). Znižane so bile takse za razne prireditve, gledališčne in športne. Crippsova napoved »enkratnega odvzema kapitala« je naletela na oster odpor konservativcev, ki ne verjamejo, da gre za enkratni odvzem. Proračun predvideva 3 milijarde 765,300.000 funtov dohodkov in 2.975,679.000 izdatkov, prebitek znaša torej 789,621.000 funtov. Stroški za državno obrambo znašajo 692 milijonov 632 tisoč funtov, t, j. okoh četrtine vseh izdatkov. Po računu »Observerja« bo en funt, ki ga bodo Angleži plačah državi kot davek,, uporabila angleška vlada takole: za državno obrambo pojdejo 4 šil. 8 penijev, za prosveto, narodno zdravje in stanovanja 3/3, za obresti državnih dolgov 3/4, za državni prispevek za pocenitev živil 2/2, za pokojnine in družinske podpore 2/4. za vse ostalo (policijo, ceste, kmetijstvo, civilno letalstvo) 4/2. (Funt ima 20 šilingov, 1 šiling pa 12 penijev; funt obračunava Italija v mednarodni trgovini približno 1.840 lir). Tehnične novosti [ Podplati iz prožnega lesa Ameriški strokovni časopis «Chemical Engineering» poroča da so v Sovjetski zvezi s kemično obdelavo lesne mase uspeli izdelati nadomestilo za kožne podplate. Nova «koža» se bo dala uporabljati za notranje podplate; računajo, da bodo na ta način prihranili 3-5 milijonov kož letno. Izumitelj je čevljar A. Levigorovič, ki se je 4 leta trudil, da bi temu lesnemu izdelku dal potrebno prožnost. Delal je v osrednjem laboratoriju Sovjetskih proizvajalnih zadrug. V Aleksandriji so pričeli dela za razširitev in modernizacijo pristanišča. Gradili bodo med drugim novo veliko pomorsko potniško postajo. Predvidevajo, da bodo znašale celokupne investicije za izvedbo načrta okrog 2 miliona funtov šterlingov. Reka kot tranzitno pristanišče Dr. Ervin Tičac iz Beograda je v Avstrijskem društvu za proučevanje prometa na Dunaju predaval o Reki kot tranzitnem pristanišču. Dunajska revija »Verkehr« je priobčila izvleček iz tega predavanja in pripomnila, da je zbudilo veliko zanimanje v dunajskih strokovnih kro, gih. Predavatelj je poudaril, da se je Jugoslavija vedno zavedala koristi tranzitnega prometa. Pred marcem 1947 pa ni mogla nastopiti na srednjeevropskem trgu s svojim najpomembnejšim pristaniščem Reko, ker niso bili dani za to osnovni pogoji. Nemške čete so namreč pri umiku tako uničile reško pristanišče, da ni ostal niti meter pristaniške obale • uporaben. Po načrtu pristojnih jugoslovanskih oblastev, ki je bil sestavljen takoj po premirju, bi moralo biti prisianišče V dveh letih že toliko obnovljeno, da ne bi zadostovalo samo potrebam jugoslovanskega prometa, temveč v veliki meri tudi tranzitnemu prometu sosedrjih držav. Le požrtvovalnemu delu se je treba zahvaliti, da so popravila že pred določenim rokom toliko napredovala, da so Jugoslovani lahko pristopili pridobivanju prometa čez Reko iž Srednje Evrope, že leta 1947 je promet v reškem pristanišču dosegel 1,700.000 ton, t. j. obseg, ki je skoro enak največjemu prometu, ki ga je Reka sploh kdaj dosegla. Tranzitni promet 'je znašal okoli 10.000 ton mesečno. Približno polovico tega odpade na masovno blago — fosfate, rude, sol, les itd., preostanek pa na najrazličnejše blago, kakor tobak, sladkor, bombaž, kemične proizvode in železne izdelke, papir, steklo, keramiko, avtomobile, stroje in kožo. Čeprav je bilo samo pol pristanišča obnovljenega, lahko v reškem pristanišču pristane in izkrcava blago 14 10.000 tonskih parnikov v istem času. Pristanišče razpolaga z zadostnim številom navadnih žerjavov in nedavno je bilo nabavljenih več plovnih dvigal z nosilnostjo 60 do 100 ton. Skladišča so bila popravljena ali pa na novo zgrajena. Površina prvo. razrednih, večinoma 4-nadstropmh skladišč, obsega nad 95.000 kv. metrov, površina lop 60.000 kv. m, nepokritega skladiščnega prostora pa okoli 300.000 kv. m. Za promet z lesom je posebno preskrbljeno na Sušaku, ki je zdaj združen z Reko. Sušak se je 20 let bavil predvsem s trgovino z " lesom in pristanišče razpolaga z izvežba-nim delavstvom; danes je na Sušaku vskladiščenega okoli 50.000 kub. m lesa jugoslovanskega in tujega izvora. S temeljito organizacijo dela se je posrečilo dvigniti za 25 odstotkov storilnost pri nalaganju m razlaganju blaga v pristanišču. Poleg prog čez Jesenice in St. llj-St. Peter-Reka je treba omeniti tudi progo čez Zagreb, ki bo še pridobila, ko bo v najkrajšem času dograjen most pri Gyekenyesu. Izdelani so že načrti za gradnjo obsežne ranžirne pos. aje, kakor tudi za moderniziranje in elektrifikacijo proge, pa tudi za gradnjo novih delnic proge. PARITETA MED REKO IN TRSTOM' Glede tarifne politike poudarja dr. Tičac, da je bila reška tarifa po vojni izdelana med prvimi. Uprava jugoslovanskih državnih železnic se je pri izdelavi reške tarife ravnala po načelu, da je treba na železnici preprečiti konkurenco med severnimi jadranskimi pristanišči. Tako so bile na mednarodnih konferencah v Opatiji in Pragi češkoslovaška, re1 ška tarifa in poznej madžarska in avstrijska reška tarifa izdelane na osnovi paritete s Trstom. Vse železniške uprave so že pred vojno dovolj jasno uvidele, da nespametna konkurenca na dolgi rok nikomur n? koristi. Nesoglasje med železniškim! upravami, ki niso bistvene narave, bodo v kratkem prebrodena, in to precej pod vplivom pritiska pristanišč na Severnem in Vzhodnem mob ju, ki se že zdaj čedalje bolj občut'. Tarife se bodo izpopolnile in razširile na novo blago, tako da bodo ustrezale sedanjim potrebam. Tarife za preklad na R?ki se srn kajo med 50 in 80 din pri neposrednem in med. 130 in 180 din za torto pri posrednem prekladu. Treba posebno poudariti, da sa v teh tarifnih postavkah vključene vse pristaniške manipulacije, od razkladanja z vagona do nalaganja na ladjo, ali narobe, od razlaganja z ladje do nalaganja na železniški voz. Te postavke vključujejo tudi ležarino za tedne in stroške vseh spremnih listin, kakor voznega lista itd. Takšne enotne postavke olajšujejo ka'ku'a-cijo špediterjem. Za določevanje teh postavk sta pristojna samo Generalno ravnateljstvo za mednarodne prevozništvo v Beogradu, Preduzeče za medjunarodnu ekspediciju »Trans-jug« v Beogradu in njegova zastopstva na Reki, v Pragi in Budimpešti-Stroški za preklad se poravnavaj0 v kliringu. STANJE JUGOSLOVANSKE MORNARICE Po vojni je Jugoslaviji ostalo sa/ mo okoli 250.000 ton ladjevja. Zdaj se trgovinska mornarica naglo izp°" polnjuje. Jugoslavija je naročila vet ladij na Norveškem in Holandskem-Na Reki gradijo zdaj 4 motorne ladje s povprečno tonažo 4.000 ton. Ju' goslovanske ladje vzdržujejo naslednje proge med Reko in inozemstvom. 1. Z Grčijo in Turčijo ena prog3’ 2. proga do Cipra, Sirije, Palestine in Egipta. Na obeh progah odhajata parnika trikrat tedensko; promet Jugoslavije s temi deželami pa je tak° velik, da je treba včasih postav^1 na te proge še po eno ali dve ladji- 3. Proga v Severno Afriko, Rotterdam, London in Goeteborg: 4. proga v Črno morje; 5. proga v Severno Ameriko. Poleg tega jè treba omeniti še Pot' niški progi v Avstralijo in juzn° Ameriko, na katerih vozi «Partizanka». Med inozemskimi progami so najvažnejše: Holandska, ki vzdržuj0 «Koninklijke Hollandische Storm' boot Maatschappij» (Amsterdam), 3 odhodom vsake tri tedne iz RoUer dama in Amsterdama in z vmesnid1 pristajanjem v raznih sredozemsk* ^ykah ter na Reki; poleg tega ve” že «Svenska Lloyd» Reko z Goet° borgom, Malmoejem in Stockh0' mom. Tudi skandinavske ladje, ^ imajo za izhodišče Trst, plovejo 1,3 Bližnji vzhod, Grčijo in Turčijo Reko. V zadnjem času se Jugoslavi)3 pogaja tudi z drugimi inozemskih11 plovnimi podjetji, da bi njihove la<* je privabila na Reko in vzpostavi*3 zveze z Daljnjim vzhodom, Južn° Ameriko in Avstralijo, s preklad0111 v Suezu, Aleksandriji, Rotterdaih*1 in Amsterdamu, Razvoj slovenskega strokovnega Šolstva v Trstu Slovenci še vedno niso enakopravni Vprašanje ustanovitve slovenske trgovske šole v Trstu je bilo aktUelno že mnogo let pred prvo svetovno vojno. To vprašanje se je postavljalo že leta 1900 med trgovskim naraščajem v Trstu, ki je bil takrat organiziran v «Zvezi trgovskih pomočnikov». Ker so pa tedanji glavni voditelji zveze kmalu postali iz pomočnikov samostojni trgovci in se ne bi m cigli več tako uspešno uveljavljati v organizaciji za pomočnike, so leta 1091, iz «Zveze trgovskih pomočnikov:i) ustanovili «Trgovsko izobraževalno društvo». To društvo ni samo prirejalo večernih tečajev in raznih predavanj, temveč je začelo tudi izdajati posebno strokovno glasilo za trgovce «Trgovski list», ki je dosegel do- 2000 naročnikov. Toda glavna želja no-vega društva je bila od vsega začetka, da bi se ustanovila trgovska šola, in ta načrt se je tudi kaj kmalu uresničil. . Ker so se «Tržaška posojilnica in hranilnica», «Trgovsko-obrtna zadruga v Trstu» in «Jadranska banka» izjavile pripravljene prevzeti stroške za vzdrževanje šole, je pripravljalni odbor v tem srni-slu sestavil organizacijski statut, ki ga je «Trgovsko izobraževalno društvo» obenem z učnim načrtom leta 1910 predložilo pristojni oblasti. Po posredovanju tedanjega državnega poslanca dr. Otokarja Rybara je naučno ministrstvo z odlokom od 13. avgusta 1910 do volilo ustanovitev slovenske trgovske šole. O tem je bilo «Trgovsko izobraževalno društvo» obveščeno in konstituiral je šolski kurato-rij za dobo 1910-1913. Učni načrt Trgovske šole se je ujemal v bistvu z normalnim učnim načrtom za dvorazredne trgovske šole. Obsegal je poleg splošnih predmetov, še trgovsko računstvo, trgovinstvo in meniško travo, dopisoval je, knjigovodstvo, blacioznanstvo, stenografijo in neobvezno strojepisje. Šolska prabila so predvidevala Poleg dvorazredne trgovske šole še trgovsko nadaljevalno šolo in Posebne trgovske tečaje. Trgovska nadaljevalna šola se je pozne- 25 je «Trgovsko izobraževalno društvo» vložilo prošnjo za otvoritev zasebne trgovske šole, ki je po daljših peripetijah končno srečno dospela na pristojno mesto. Toda prošnji je bila po ustnem sporočilu odbita, češ da je že dovolj preskrbljeno za trgovski pouk. Radi tega je Trgovsko izobraževalno društvo nadaljevalo s svojim skromnim trgovskim tečajem v.se do leta 1928. Tega leta ;e bilo društvo- razpuščeno in vsled tega je moral' prenenati tudi tečaj. Z razpustom izobraževalnega društva je prenehala tudi Trgovska in obrtna nadaljevalna šola, ki je bila ustanovljena leta 1912 in je bila namenjena slovenskim trgovskim in obrtniškim vajencem. Pripomniti moramo, da je l. 1928 bila razpuščena Zadružna zveza in s tem so prenehali še zadnji ostanki strokovnega šolstva t. j. zadružni tečaji, To stanje brez slovenskega strokovnega šolstva je ostalo vse do leta 1945, ko je ZVU ustanovila petrazredno Slovensko trgovsko akademijo v. šolskem letu 1945-46 so se na Trgovsko akademijo- lahko vpsali poleg učencev s tremi razredi gimnazije in nižjim tečajnim izpitom, tudi učenci, ki so končali nižjo strokovno šolo s posebno prošnjo na prosvetni oddelek ZVU. Takih učencev z nižjo strokovno šolo je bilo v prvem šolskem letu skoraj polovico. Danes se na Slovensko- trgovsko akademijo sprejemajo samo učenci s tremi razredi gimnazije in nižjim tečajnim izpitom. Učni načrt slovenske Trgovske akademije je obsežen. Poleg splošnih predmetov obsega še trgovsko računstvo, knjigovodstvo, blago-znanstvo, gospodarski zemljepis, trgovinstvo, finančno politiko, stenografi" o in strojepis. Predavateljev je devet. Glede učnega načrta se starši pritožujejo, da: je sestavljen popolnoma v duhu Gentilije-ve in Bottaieve šolske reforme in da se od učencev zahteva ne siar mo popotno obvladanje italijan- skega jezika, temveč tudi italijanskega leposlovja v. podrobnostih, medtem ko se slovenščina na italijanskih šolah sploh ne poučuje. V l. razredu je vpisanih 23 učencev in učenk v II. razred 15, v Ul razred 22, IV. razred 10 in v V. razred vsega 6, skupno 76. Ko bi ne bilo slovensko šolstvo uničeno pod Italijo, bi bili naraščaj tudi za to šolo številnejši. Ko končanih študijah na Trgovski akademiji prejmejo učenci javnopravno veljavno diplomo kot trgovski izvedenci in računovodje. S to diplomo pridobivajo tudi pravico do nadaljevanja študij na gospodar sko-tr g ovskih fakultetah univerz. Poleg Slovenske trgct'ske akademije sta bili ustanovljeni še nižja Slov. trgovska strokovna šola in Slov. industrijska strokovna šola. Za vpis na te šole je potrebnih pet razredov osnovne šole. Pouk na nižjih strokovnih šolah traja tri leta. Na nižji trgovski šoli je vpisanih okrog 180 učencev in učenk in prav tolik o na slov. industrijski strokovni šoli. Absolventov nižje trgovske strokovne šole in industrijske strokovne šole je onemogočeno nadaljevanje študija na srednjih strOK.ovnin šolah ,predvsem n-trgovski akademiji. Zato želi slovenska javnost, da pristojne obla sti odprejo čimpref dvorazredno trgovsko šolo, kakor jo imajo Italijani. Takšno šolo so Slovenci imeli že za časa Avstrije, kako: smo omenila zgoraj. Vsled velikega števda učencev na nižji, strokovnih šolah postaja, to vprašanje toliko bolj pereče. Upamo da bodo pristojne oblasti v kratkem to našo upravičeno zahtevo izpolnile in da se bo na trgovski šoli pričel pouk v prihodnjem šolskem letu. Skrajni čas je, de ZVU izenači Slovence, v pogledu strokovnega šolstva z Italijani Enakopravnost obeh narodnosti zahteva tudi mirovna pogodba; je tudi odprla. Avgusta meseca 1910. je ministrstvo dovolilo ustanovitev šole in v začetku oktobra tega leta se je začelo prvo šolsko leto. V naslednjem šolskem letu 1911-12 je bil odprt drugi letnik in šola je dobila za to leto že pravico javnosti. Spričo resnosti in temeljitosti, ki jo je kazala šola, ji je v naslednjem letu ministrstvo podelilo pravico javnosti za tri nadaljnja leta. Kakor meščanske šole pri Sv. Jakobu in na Akvedotu tako st si Slovenci morali sami vzdrževati svete šole, medtem ko so bile italijanske vzdrževane z javnim denarjem. Šele v letu 1916 17 je vlada podelila trgovski šoli državno podporo v iznosu 5000 kron; podpora je bila v naslednjem letu zvišana na 7000 kron. V šolskem letu 1911-12 so bili torej prvič odprti vsi raziedi. Vpisanih je bilo tedaj 71 učencev. V naslednjem šolskem letu je šlevi-1° učencev in učenk hai astio na 89- Medtem ko ni bilo v šolskem letu 1913-14 bistvenih sprememb, n°si šolsko leto 1914-15 vojni pešat. Število učencev je padlo ob Zaključku šolskega leta na i 7. To število je ostalo tudi v naslednjem šolskem letu. V šolskem letu 1916-t®17 pa je šola napravila korak naprej; odprl se je namreč prvi tetnik dekliškega cddelka in števi-lo vpisanih učencev se je dvignilo na m. P šolskem letu 1918-19 je imela šola 150 dijakov in odpreti so mo-rali še novo mešano vzporednico n I. letniku. Teda komaj se je prišel reden pouk, so šolo morali zagreti zaradi razsajajoče bolezni. ^edteni Italija »osvobodila« rst in njena oblastva so v imenu svobode in civilizacije dokončno s°l° zaprla. Sola je ostala zaprta j1 za njene učence, ki so ostali ■re.z pouka, so Slovenci skušali 3n.jti način, da bi dokončali pr;- žati italijansko kmetijstvo. Da dobiš 45 brisač. Tudi Angleži tožijo o počasni in komplicirani upravi. Tako navaja «Observer» v uvodniku, da je vloga za nabavo 45 brisač za delavce romala skozi 3 ministrstva, 6 drugih oblastev, z dodatkom 19 pisem in 3 telefonskih razgovorov. Za to pot je potrebovala 29 dni. Italijanski mehaniki za Francijo. Pogajanja za gospodarsko zbližanje med Parizom in Rimom se nanašajo tudi na zaposlitev italijanskih mehanikov v Franciji. Tako pojde menda večje število strokovnih delavcev iz ladjedelnic v Genovi na delo v francoske ladjedelnice. Kdo je Hoffmanu? Najvažnejša mesta v današnji ameriški upravi zavzemajo bogati Američani iz gospodarskih krogov. Med te spada tudi P. G. Hoffmanu, glavni upravnik osrednjega ameriškega urada, ki bo izvajal Marshallov plan. Hoffmanu je bil doslej duša velike avtomobilske tovarne «Studebaker», s plačo 96.000 dolarjev. Kot upravnik Marshallovega plana bo imel okoli 20.000 dolarjev plače. Ima 56 let Slikajo ga kot zelo podjetnega človeka, ki je začel pri 20. letu preprodajati avtomobile in je končal kot ravnatelj omenjene avtomobilske tovarne. Volna za Sovjetsko zvezo. Iz We-lingtona poročajo, da je ameriška ladja «Edward SquiU», ki je prispela iz Yokohame v Wellington, vkrcala 12.000 bal volne za Sovjetsko zvezo. V Melburnù bo natovorila še drugo blago, namenjeno v Odeso. ITALIJANSKE TRGOVINSKE POGODBE IN STO Sredi aprila je prineslo časopisje vest, da je bil med ZVU in italijansko vlado dosežen sporazum, na podlagi katerega se razširi veljavnost italijanskih trgovinskih pogoob in sporazumov na br.tausko-ameriško področje STO-j a in da so že določeni kontingenti, ki so namenjeni tržaškim trgovskim podjetjem. Poročilo je tudi velelo, da bo ZVU izdajala uvozna in izvozna dovoljenja ob pomoči posebnega tehničnega odbora, ki bo v to svrho sestavljen. Na to vest je SGZ vložilo pri ZVU predstavko z zahtevo, da bi bilo tudi SGZ v tem odboru zastopano. Medtem je pa ZVU že določila rok, do katerega je vložiti prošnje za izvozna dovoljenja za blago, ki je namenjeno iz teh kontingentov v Jugoslavijo in Poljsko ter za uvozna dovoljenja za blago iz Poljske, Holandske, Švedske, Španije in Belgije. Seznam zadevnih kontingentov je na vpogled pri uradu za zunanjo trgovino tukajšnje Trgovinske zbornice. Navedene prošnje je ob upoštevanju običajnih formalnosti vložiti pri ZVU najkasnejše do 15. maja t. 1. PREVOZ BLAGA Z MOTORNIMI VOZILI ZVU opozarja z objavo št. 9, razglašeno v Uradnem listu z dne 11-4-1948, vse lastnice, najemnike in voznike motornih vozil, ki se uporabljajo za prevoz blaga, da je še vedno v veljavi zakon št. 1349 z dne 20-6-1935 s kasnejšimi popravki. Vse prizadete osebe so dolžne seznaniti se s predpisi tega zakona. Prošnje za dovoljenja po tem zakonu je treba vložiti pri inšpektoratu za civilno motorizacijo najkasneje do 30. aprila. Od 31. maja dalje bodo vsa dovoljenja ali druga pooblastila, ki jih je izdala ZVU in ki niso v skladu z navedenim zakonom št. 1349, prenehala veljati. Po tem roku ne bo nikomur dovoljeno prevažati, vlačiti ali prenašati blaga z motornimi vozili, če ne bo imel pravilnega dovoljenja. IZ URADNEGA LISTA ZVU ST. 22. Uradni list ZVU št. 22 z dne 21. aprila prinaša naslednje odredbe: a) ukaz št. 193 o izdajanju in o posesti osebnih izkaznic; b) ukaz št. 224 o določitvi roka za prijavljanje odškodnine za poslopja, ki so bila v vojni poškodovana; rok za vlaganje prošenj poteče 31. maja 1948; c) ukaz št. 225 o spremembi ukaza št. 55, ki zadeva upravni ustroji tukajšnje cone; č) ukaz št. 216 o spremembi fiskalnega režima glede sladkorja in drugih sladkornih proizvodov; d) upravni ukaz št. 77 o osebnih spremembah v poljedelskem in v gozdarskem melioracijskem odboru. MEDNARODNI TRGOVINSKI ODNOSI Italija - Egipt. Poročajo, da se bodo v kratkem pričela v Kairu pogajanja za trgovinski sporazum med obema državama. Italija - Poljska. 17. aprila so bili podpisani dodatni protokoli k poljsko - italijanski trgovinski pogodbi z dne 27. decembra 1947. Sporazum predvideva za tekoče leto dobavo 750.000 ton premoga s strani Poljske, in sicer po nekoliko nižji ceni od ameriškega premoga; 450.000 ton bo dobavljenih po železnici, 300.000 ton pa po morju. Italija bo dobavila Poljski blaga za nad 5 milij. dolarjev (taninski ekstrakt, surovo svilo, stroje in tehnične artikle, 3000 ton limon, 1000 ton žvepla in dr.), Poljska pa bo dobavljala Italiji razen premoga tudi les, železo jajca in drugo. Italija - francoska cona Nemčije. Trgovinski sporazum, ki smo ga omenili v prejšnji številki «Gospodarstva», predvideva izvoz naslednjega italijanskega blaga: sveže zelenjave, vrtnih semen, travnih semen, trtnih cepičev, žvepla, plutovine, plutovinskih zamaškov, tkanin iz konoplje, lojevca, votliča, boraksa, taninskih ekstraktov, pritov, avtomobilskih delov in drugo. Obratno bo Italija uvažala iz francoske cone med drugim železne razbitine, razne kemikalije, klej Kaurit, želatino za fotografijo, keramično in Samotno glino, igle, šivalne stroje za, čevljarsko stroko, poljedelske stroje in njih sestavne dele, merilne, preci-zijske in kirurške instrumente. Italija - Francija. Do 10. maja je treba predložiti ZVU vse prošnje za uvoz ali izvoz na podlagi nedavnega trgovinskega sporazuma med Italijo in Francijo v svrho razdelitve kontingentov med tržaške trgovske tvrdke. Jugoslavija - Madžarska, Na pod- lagi nedavno sklenjenega sporazuma bo Jugoslavija dobavljala Madžarski les, železno rudo in kemične snovi, Madžarske Jugoslaviji pa industrijske proizvode, stroje, orodje, telefonske in radijske aparate žarnice, sestavne dele za kolesa, fotografske in optične aparate in drugo. Jugoslavija - Romunija. 15. aprila je bil med obema državama sklenjen sporazum, po katerem bo Romunija izvažala v Jugoslavijo petrolejske proizvode v zameno za kovine in rude, surovine za tekstilno industrijo, cigaretni papir in drugo blago. Poljska - Švedska. Med obema državama j» bil sklenjen trgovinski sporazum za dobo od 1. maja 1948 do 30. aprila 1949. Poljska bo izvozila v Švedsko za okrog 280 milj. švedskih kron premoga, lesa, železa, jekla, cinka, soli, sladkorja, jajc, tkanin in dr., Švedska v Poljsko pa za okrog 150 milj. kron celuloze, železne rude, strojev, industrijskih naprav, krogličnih ležajev, rib in dr. Avstrija - Grčija. Avstrija bo na kompenzacijski račun nabavila v Grčiji do konca maja"19.000 q olivnega olja. BOLGARSKA DRŽAVNA PODJETJA ZA VELETRGOVINO V Sofiji se bodo ustanovila štiri državna podjetja za veletrgovino z domačim ih inozemskim blagom: Državno podjetje za veletrgovino z obleko in obutvijo, Državno podjetje za veletrgovino z živežem in kolonialnim blagom, Državno podjetje za veletrgovino s kovinami in derivati in Državno podjetje za veletrgovino z gradbenim materialom. Osnovna glavnica vsakega podjetja se giblje med 100 in 250 milijonov levov. BOMBAŽ ZA MADŽARSKO Madžarska se pogaja z Avstralijo za nakftp bombaža v vrednosti 150.000 funtov. Podobna pogajanja so v teku z Anglijo in Holandsko. BRODNINE NA JADRANU Premog: Raša-Benetke 700, Raša-Tržič 700, Raša-Ravenna 100, Raša-Reka 700, Raša-Pulj 600, Raša-Split 850, Raša-Gruž 900; Raša-Bar 1050 lir za tono. — Boksit: Rovinj-Mar-ghera 6000, Ploče-Marghera 1000 lir za tono. — Cement: Pulj-Ravenna 8Ó0 lir, Split-Malta 22 šilingov za tono fio. — Les (za kub. meter): Sušak-Likata 1400 lir, Trst-Malta 17 šil. fio, Trst-Sicilija 1400/1500 lir fio, Trst-Aleksandrija 25/27 šil. fio, Trst-Ciper, Palestina 25/27 šil. fio. MEDNARODNE BLAGOVNE TARIFE NA STO-U Naslednje določbe, ki veljajo za promet med Italijo in drugimi državami, veljajo tudi za postaje na STO—ju: a) Direktna tarifa s Svico (loco in via mare), z Avstrijo (samo via mare), s CSR (samo via mare); b) Pravilniki glede prometa z Jugoslavijo (loco in via mare), s CSR preko Avstrije in via Svica-Avstrija (loco in via mare), z Avstrijo (loco in via mare), s Francijo (loco in via mare), s Poljsko, Belgijo, Holandsko in Luksemburgom (samo loco); Italija-Madžarska preko Jugoslavije (suhozemski tranzit), Italija-Bolgarija preko Jugoslavije (suhozemski tranzit), Svica-Madžarska preko Jugoslavije in Italije (suhozemski tranzit) in Jugoslavija-Svica preko Italije (suhozemski tranzit). ŽIVILSKI PAKETI Pravico do živilskih paketov 10 kg sladkorja in 1 kg kave za ceno lir 2000 imajo tudi člani našega združenja. Izvzeti so vsi tisti naši člani, ki so že prejeli ta 'paket po kakem drugem seznamu ali po kaki drugi organizaciji, kakor tudi trgovske družbe in zadruge. Paket se dvigne v skladišču proti predložitvi bona, ki ga izda pisarna združenja. Pri izstavitvi bona je treba plačati kupnino 2000 lir in 50 lir za prevozne stroške. Vse upravičence prosimo, da dvignejo paket do 7. maja. Po tem roku paketi zapadejo. POLJSKE LADJEDELNICE DELAJO TUDI ZA INOZEMSTVO Po koncentraciji obsegajo poljske ladjedelnice štiri velika podjetja, ki so doslej popravila 294 domačih in 270 tujih plovnih enot. Ladjedelnice so izdelale tudi 835 tovornih voz, 250 cistern 70 parnih kotlov in 21 potniških voz, poleg tega za 861 ton raznih jeklenih in za 838 ton železnih konstrukcij, — Poljska triletka predvideva gradnjo 6 tovornih ladij za premog, 7 motornih ladij, 5 vlačilcev in vec. število drugih vozil. Uvozni in izvozni konlingenii za Tisi v okviru ital. mednarodnih pogodb Po sporočilu tržaške Trgovinske zbornice je italijanska vlada dovolila Trstu posebne kontingente v okviru trgovinskih pogodb, ki jih je sklenila z Jugoslavijo, Poljsko, Holandijo, Švedsko, Španijo, Belgijo in Francijo. JUGOSLAVIJA Blago namenjeno izvozu (prvo polletje): Plemenski biki kom. 10; trtne cèpljenke kom. 75.000; bombažno prediva ton 500; cevno o-grodje t. 5; cevi t. 50; jeklene cevi t. 50; aluminijaste plošče t. 50; parni kotli lir 5 milijonov; motorji Diesel, razni motorji in nadomestni deli lir 15.000.000; nadomestni deli za avtomobile lir 10.000.000; inštalacije za vulkaniziranje pnevmatik lir 25.000.000; kemikalije za industrijo gume t. 3; barvila iz anilina t. 1; cijanove spijine t. 1; žveplena soda t. 10; ščavna kislina t. 3; mlečna kislina t. 3. Blago namenjeno uvozu: kontin- genti še niso določeni. POLJSKA Blago namenjeno uvozu (prvo tromesečje): izlivki surovega železa ton 50; krompirjev škrob t. 30; terpentin t. 1; papir Kraft t. 2. Blago namenjeno izvozu (IV. tromesečje): riževa slama ton 5; barvila za tekstilno industrijo dolarjev 10.000; pirit ton 200; cinkova ruda ton 1.500; nabave za ladjedelnice dol. 75.000; igle dol. 2.000; pnevmatike dol. 20.000; bombažne tkanine dol. 5.000. NIZOZEMSKA Blago namenjeno uvozu (polletje): cvetlarski gomolji ton 2.000; tiskarsko črnilo hol. fl. 2.000; slanike hol. fl.25.000; premog aktivni ton 10; gumbi fantazija hol. fl. 1.000. SVEDSKA Blago namenjeno uvozu (leto): slane ribe švedskih kron 100.000; volnene in mešane cunje š. k. 100000; smola 50.000; nerjaveče jeklo 100.000; stroji za mlečno industrijo 100.000; stroji za avtomatično napolnjevanje steklenic 25.000; električni motorji transformatorji 50.000; navtični instrumenti 25.000; pile 10.000; žage 10.000; telegrafični in telef. material 100.000 š. k. papir Kraft za izdelavo vreč 10; športne oprema š. k. 10.000; kroglični ležaji 20.000. ŠPANIJA Blago namenjeno uvozu (II polletje): slane ančuge ton 10; surova Pluta pezet 70.000 plutni izdelki 48.000; eterična olja 75.000; surove ovčje in kozje kože ton 10. BELGIJA Blago namenjeno uvozu (leto): suho sočivje belg. fr. 50.000; lanene tkanine q 5; surov bombaž ton 2; bombažni odpadki t. 1; razni odpadki t. oprano volno cin t. 1, barvaste kovine in njihove zlitine b. fr. 100.000; orodni stroji za obdelovanje kovin 1.000.000; pločevinasti predmeti 500.000; električni in telef. material 100.000' naprave za varjenje 50.000; števci za vodo, elektriko in plin 100.000; lovske puške 100.000; gradbeni stroji 1 milijon; stroji za prehrambeno industrijo 500.000; stroji za industrijo papirja 1.000.000; stroji za steklarne 1,000.000; razni proizvodi za mehanično industrijo 100.000; kovinski kabli 100.000; elektrode 100.000; kristali t. 2; steklo t. 1; steklena oprema za laboratorije pepelika t. 0,5; sodni' nitrat b. fr. 25.000; kemikalije za laboratorije 25.000; naravni kavčuk 100.000; volnene cunje t. 10. Seznam blaga, ki ga obsega kontingent v trgovini s Francijo, je trgovcem na razpolago v Trgovinski zbornici. ZVU bo izdajala uvozna in izvozna dovoljenja tržaškim tvrdkam na podlagi predlogov Trgovinske zbornice in posebnega tehničnega odbora. ZVU bo izdajala dovoljenja le na tržaški carinski urad, Italija pa bo lahko priznala ta dovoljenja tudi za vse druge italijanske carinske urade; tako da bo tržaški trgovec uvozil ali izvozil blago tudi čez obmejne postaje izven območja STO-ja. Odgovorni urednik; Dr. MIRKO KORŠIČ Tiskala Zadružna tiskarna v Trstu AVTOPODJETJE GAHARIJA VOZNI RED Qdtiod: Pulj 6; Novigrad 7.00 — 16.30; Reka 7.00; Ljubljana 7-30; Postojna 7.30; Portorož 12.30 — 19.45; Umag 16.30. Prihod: Pulj 19.30; Nóv!grad 10.00 — 18.30; Reka 18; Ljubljana 20.00; Postojna 19.30; Portorož 8.30 — 19.00; Umag 10.00. PRVI USPEH ENOTNEGA. NASTOPA DAVKOPLAČEVALCEV Pripravljalni odbor za zaščito malih in srednjih trgovcev, obrtnikov ift kmetov proti davčnemu pritisku sporoča, da je delegacija, ki ie predložila odgovorne, mui častniku ZVU resolucijo, o dobreno na zborovanju v nedeljo 25. t. m., dobila tale ustni odgovor: 1. Obrtnikom in trgovcem ni treba, plačati poviške davkov iz leta 1946 in 1947. 2. O davkih, k:i hi iih mora l plačati kmetovalci, mora odločati občina-. Pripravljalni odbor ugotavlja, da je treba pripisati do sedaj doseženi uspeh enotnemu nastopu davkoplačevalcev. > Istočasno ugotav’ja,, da ni bilo ugodeno vsem zahtevam, ki smo jih stavili zato, da si zagotovimo svoi oibstoi. a) Ukaz št. 4 še ni ukinjen. b) Ni še odločeno, da se odmeri davek po stvarni ugotovitvi dohodkov. c) Rok pači'a prvega obroka še ni odgioden. č) Za kmetova'ce ni bi'o še ničesar obljubljeno, še manj pa ukrenjeno. Za to poziva odbor vse trgovce, obrtnike in kmete k enotnosti, ki smo io pokazati V .zadnjih dneh in da se polnoštevilno udeležijo novega zborovanja, ki ga bo pripravljalni odbor sklical v kratkem, da se ocenijo dosedanji uspehi in zavzame stališče g’ede daUnjega postopanja. Nove ladje predrage Iz poročil, ki so jih predložile na občnih zborih delničarjev mnoge angleške, nizozemske in skandinavske paroplovne družbe, je razvidno, da so brodarji zelo oprezni pri naročilih novih plovnih enot. Cena za gradnjo novega ladjevja je namreč tako visoka, da so v mnogih primerih odložili naročila za nedoločen čas. Doslej izvršene konstrukcije so stale na splošno mnogo več, kakor je bilo v proračunu. Ta položaj bo neugodno vplival posebno na razvito britansko pomorsko industrijo. Nova naročila angleškim ladjedelnicam znašajo sicer za leto 1948 75 milijonov funtov šterlin-gov, t. j. 13 milijonov več kakor v letu 1947. (Značilno pa je, da se večja naročila prišla predvsem iz inozemstva — (1. 1947 15 milijonov funtov št., leta 1948 25 milijonov funtov št.). Notranja naročila angleškim ladjedelnicam so narasla le za 2 milijona funtov šterlingov (1. 1947 48 milijonov; 1. 1948 50 milijonov), a še ni gotovo, da bodo angleški brodarji potrdili vsa ta naročila. Poročajo namreč, da so nekatere plovne družbe že odpovedale znatna naročila britanskim ladjedelnicam. Tako je n. pr. družba P. and O. Comp. razveljavila naročila treh mešanih lO.OOd tonskih ladij. VELIKA TEKSTILNA TOVARNA NA POLJSKEM V maju bodo stavili v pogon velike tovarne umetne volne in bombaža v Zyducah blizu Sčečina na Poljskem. Minister za industrijo je izjavil, da je vlada potrošila za popravila in obnovo tovarne 500 milijonov zlotov, t. j. okoli 100 milijonov dolarjev. Tovarne bodo popolnoma dograjene 1953. leta. S proizvodnjo umetne svile bodo pričeli kasneje, ko bo ta oddelek izpopolnjen. Za popolno dovršitev teh tovarn so določene 4 milijarde zlogov. Tovarna bo zaposlila okoli 5000 delavcev. TRZNI PREGLED Trgovski krogi so računali, da bo po volitvah v Italiji prišlo do oživitve na trgu. Stvarni razvoj trgovine po 18 aprilu pa je dokazal, da ima sedanji tržni zastoj globoke korenine v splošnem gospodarskem položaju. Trg ni zabeležil v zadnjih treh tednih dejanskih izprememb. Italijanski gospodarski listi govòrijo sicer o optimističnem razpoloženju poslovnih ljudi, o novi tržni dobi, ni pa še nobenecfa znamenja, ki bi napovedovalo zboljšanje trgovinskih poslov, še manj pa nekakšen prelom s preteklostjo. Gospodarska pol tika angloame-riške uprave povezuje tržaško gospodarstvo vse bolj z italijanskim gospodarskim sistemom in mu odvzema s tem tudi njegovo tržno funkcijo, ki sloni na odnosih z zaledjem. Jasno je, da bo taka politika tudi iz čisto trgovskega stališča Trstu le škodovala in da bo mesto deležno le negativnih strani italijanske mednarodne trgovine. Glede gibanja cen ni beležiti znatnih sprememb. ' Podražitve in pocenitve nekaterih kmečkih proizvodov se popolnoma skladajo s sezonsko konjunkturo. ŽIVINA Ponudba živine popušča, zaradi tega so kupci zelo aktivni. Cene goveje živine so zaenkrat v zmernem porastu; najživahnejše je trenutno povpraševanje po teletih. Šibkejši je postalo trgova-nie s prašiči, kar je v zvezi z zastojem v industriji mesnih izdelkov. Zadnje kvotacije na nekaterih tržiščih severne Italije so naslednje: Modena: Voli I 380 490, II 330-35 B