SLOVENSKE KULTURE STR. 4-5 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 22. februarja 2007 • Leto XVII, št. 8 Svečana otvoritev obnovljene osnovne šole na Gornjem Seniku ENO NAŠE OKO SE SMEJE, DRUGO SE JOČE »Ozrimo se malo v prihod- László Romacz, z ljubljanskega nost. V naslednjih letih nas madžarskega veleposlaništva čakajo veliki izzivi. Kajti pa se je svečanosti udeležil na eno naše oko se smeje, dru mestnik veleposlanika János go pa joče. Medtem ko se Huszár, prišli so tudi ravnatelji veselimo obnovljene šole, šol iz Prekmurja in veliko dru se zaradi nizkega števila gih gostov. učencev stalno moramo bo Šola se je obnovila s pomočjo riti za preživetje šole. Naša sredstev Ministrstva za šolstvo R šola ima poseben položaj, je Madžarske, ki jih je občina dobi edina madžarsko-slovenska la na namenskem natečaju. 60 dvojezična šola na Madžar milijonov forintov so uporabili skem. Nemoteno delovanje za posodobitev centralne kur naše šole je osnovni pogoj za jave. V najstarejšem delu šole ohranitev slovenskega jezika so popravili streho, zamenjali in kulture. Pri tem pa mora okna in vrata, v učilnicah in po mo strniti moči in pridobiti hodnikih so položili novo oblo dejavnike širšega območja, go, dobili so večjo telovadnico kajti le tako se lahko borimo ter nove sanitarije, opravila so zoper izginotje jezika in kul se pleskarska, fasaderska in izo ture Porabskih Slovencev. Pri lacijska dela. V novejših krakih tem pa seveda računamo tudi so obnovili okna in vrata in po na resno in konkretno pomoč pleskali vse površine. tako Republike Madžarske V obnovljeni šoli se uči 54 kot Republike Slovenije. Nav učencev, predlani so začeli z daja nas z upanjem, da je dvojezičnim programom v niž tudi do obnove šole prišlo v jih razredih. tem kontekstu. Pravna osno Učenci in učitelji so se zahvalili va za to je Sporazum o zaščiti s kulturnim programom, v ka obeh manjšin, ki sta ga Mad terem so nastopili od najmlaj žarska in Slovenija podpisali ših do najstarejših. Večina zelo leta 1992,« je med drugim po raznolikega programa je pote vedal ravnatelj gornjeseniške kala v slovenskem jeziku, kar osnovne šole Tomaž Časar na kaže na to, da si tako učitelji pri svečanosti ob predaji obnovlje pouku kot mentorji v okviru ne DOŠ Jožefa Košiča 16. febru izvenšolskih dejavnosti priza arja. Otvoritve so se udeležili devajo za ohranjanje materin veleposlanik RS v Budimpešti ščine in slovenske kulture. Ladislav Lipič, generalni kon Šolo je blagoslovil domači žup zul v Monoštru Marko Sotlar, nik, ki je v kratkem nagovoru državni sekretar, vodja Urada opominjal na to, da je šola po za Slovence v zamejstvu in po imenovana po znanem pre svetu Zorko Pelikan, svetovalec kmursko-porabskem župniku Urada Jure Žmauc, svetovalec Jožefu Košiču, ki je več kot pet- Ministrstva za šolstvo Roman deset let služil svojim vernikom, Gruden. Madžarsko šolsko mi- Slovencem na Gornjem Seniku. nistrstvo je zastopal svetovalec M. Sukič 2 DR. JOŽEF SMEJ – 85 LET! Dobri Boug mi je v življenji dosta lejpoga spuno! Eno od najlepših dobrot je, ka mi je dau spoznati prečastititoga škofa Jožefa Smeja, človeka, ka ma v sebi puno srčne dobrote, dühvne modrosti pa neizmerno širino znanja. Sam se rvna po čüdnovitoj zapovedi – pa tüdi nam vsem sporoča – naj ponovin njegove latinske besede: Nulla dies sine linea – ali po naše: naj ne miné dén, da ne bi kaj napisau. Samo tak je lejko gratalo prejk 240 knjig, študij, člankov, prevodov, da pa tou je gvüšno nej vse, ka zdaj najdemo v knjižnicaj po Sloveniji - pa ka ste, prečastiti, do vsega mau napisali pa ešče napišete. Sodelovali ste pri prevajanji Bogoslužnega molitvenika, Zakonika cerkvenega prava, Svetega pisma stare in nove zaveze in komentarov k psalmom. Odprli ste nam oči v zgodovino in kulturo severovzhodne Slovenije, še posebej v življenje in delo dr. Franca Ivanocyja in njegovih sodelavcev, pa vseh tistih mož, šteri so prejšnja stoletja ohranjali vero, kulturo in slovenski jezik med Muro in Rabo. Boug vas živi – pa naj vas dugo ohrani med nami! * * * Prečastiti škof dr. Jožef Smej je dopolnil 85 let! Od Bogojine, kjer je bil rojen 15. februarja 1922, -do Maribora je prehodil veliko študijskih in duhovniških postaj: bogoslovje je začel v Mariboru, končal pa ga je v Sombotelu, kjer je na praznik Brezmadežne, 8. decembra leta 1944, star komaj 22 let, prejel mašniško posvečenje. Kratke postaje so bile potem v Dokležovju, Dobrovniku, Turnišču, zatem pa 21 let v Murski Soboti. V Mariboru opravlja različne službe že od leta 1969, od leta 1983 je pomožni škof. Mnogih jezikov je učen, govori vsaj v šestih, tudi znanstvena dela piše v več jezikih, vsakdanji brevir, pravi sam, pa moli po slovensko, madžarsko, nemško in francosko. Življenjsko delo mariborskega pomožnega škofa dr. Jožefa Smeja je veliko in vsestransko: škof, duhovnik, pesnik, pisatelj, prevajalec, cerkveni zgodovinar. Kulturna preteklost Slovenske okrogline je bila hvaležno polje njegovega nenehnega zanimanja za življenje tistih mož, ki so med Muro in Rabo stoletja ohranjali vero in slovenstvo. Napisal je več izvirnih znanstvenih in leposlovnih del – seznam del dr. Smeja, ki jih hranijo slovenske knjižnice (COBISS), ima 242 zaznamkov, pa to gotovo ni vse. Sodeloval je pri prevajanju Bogoslužnega molitvenika, Zakonika cerkvenega prava, Svetega pisma stare in nove zaveze ter komentarjev k psalmom. Skoraj od duhovniškega posvečenja se je Jožef Smej poglabljal v življenje in delo dr. Franca Ivanocyja in njegovih sodelavcev, tistih mož, ki so v drugi polovici prejšnjega stoletja obračali kolo zgodovine in kulture med Muro in Rabo. In naše kraje, naše Porabje nosi v srcu! Peter Kuhar MATURANTSKI »PLES« Februara, gda se zima pomali poslavla od nas, je v varašaj pa na vesnicaj trnok veselo, ar se vrstijo eden za drügim takši pa ovakši bali. Razmi se, ka je najvekše pripetje toga gledouč v našoj državi operni bal v Budapešti, šteroga zdaj že desetič prirejajo na bečko (dunajsko) peldo, štera je na njeno eleganco pa stroške gledouč nedosegliva celou v svetovnom merili. Tisti, šteri ma najmenje šestdeset gezero ali je pripravlen celou dvejsto štirideset gezero forintov aldüvati, ali bougše povejdano zapraviti eden večer, edno nouč, pa ešče ednouk telko trošiti za svetešnji gvant, se pravi tisti, šteroga leko prištevamo k tak zvanim višišim desetgezernikam, je prejšnji keden meu priliko sebe razkazüvati na budapeštanskom opernom bali Naši dijaki gimnazij ino drügih srejdnjih šoul se te dneve tüdi pripravlajo na svoj prvi bal, na maturantski bal, ar se pomali začnejo poslavlati od svoje šoule, od svoje Alme Mater, pa ob ednom tüdi od svojij detinskij lejt. Tou je tista svečanost, od štere tadale pravično nosijo naziv maturant, pa njim direktori šoul ino razredničari pribodnejo na njuvo oblejko, na ovratnik grb šoule v formi male znamenke, k šteromi sliši mali sivi trakec z dvejma lejtnicama. Edna lejtnica znamenüje začetek gimnazijskij lejt, drüga pa lejtnico mature. Potom se pa začne plesanje, prvi bal maturantov. V Sloveniji se ta prilika zove »maturantski ples«, pri nas pa »szalagavató«, ka bi v prevodi leko imenüvali »posvečüvanje trakca«. Te mali trakec z grbom maturanti gizdavo nosijo vse do mature, ar s tem vsakšomi človeki na znanje dajo, ka so oni že nej deca, nego vözraščeni državlani z vsejmi državlanskimi pravicami. Ta svečanost je dobra prilika tüdi za tou, ka se dijaki zahvalijo svojim starišom, ka so je gorizranili, profesorom pa za tou, ka so njim prejkdali znanje, ka so je navčili na pravilni vrejdnostni red, po šterom se v žitki leko ravnajo. Takše formo je te njuv bal edna važna štacija na njuvoj živlenjskoj pouti, šteroj sledijo dužnosti, najme pripravlanje na prvi velki izpit, na maturo, potom študij na univerzi, ali pri drügih prva slüžba ino nastavlanje familije. Te bal je malo žalosten tö, ar naši šolarje zarazmejo, ka se s tem skončava edna etapa njuvoga brezbrižnoga žitka, pa začnejo zberati spomine na vesele odmore, na sküpne izlete, na špajsne pripetljaje, šterih se bodo za dvajset, trideset lejt leko spominali. Pozabijo pa tiste dugočasne, ali nemirne vöre, gda so meli po odmori takši občütek, kak če bi se tak naednouk puščica iz loka stavila v lüfti, pa nej ščela leteti dale prouti cili. Ne pozabijo pa tiste prijatelske vezi, štere so navezali v preminoučih lejtaj. Te vezi so najmočnejše, štere večinoma cejli žitek vözdržijo. Tou je tisti cajt v žitki naših šolarov, gda so puni želenj, puni sanj, gda so puni vüpanja. Ešče ne vejo, kakšni težki boj bodo mogli zbojüvati. Tüdi mi je moremo nagibati na tou, naj vörjejo vu tou, ka vsakši ma nadarjenost k nikšoj stvari, pa se more trüditi, ka svoj cil dosegne. Slovenska deca bi si mogla za eden važen cil postaviti, ka se dobro navčijo svojo materno rejč, tisto rejč, štero so od svojih očakov erbali. Če sami svojo pripadnost, svojo materno rejč, svojo kulturno erbijo nedo visiko preštimavali, te ne morejo od tihincov čakati, ka do je oni poštüvali, ka do je cejnili. Drevou se brez korenja posiši, človek, šteri nema kinčov, je zgübleni. Lübleni maturanti, vaš kinč je vaša materna rejč, štero so vaši očaki gezero lejt obvarvali, naj vam ga lehko prejkdajo. Če go vi ne vzemete prejk, ka bodo te vaša deca erbala od vas? Samo pejneze? Slovenske düše pa nej? Pejneze človek leko zgibi, lehko v žitki materialno na nikoj pride. Ka pa te ostane? Vi ščete biti tisti, šteri prejk gezero lejt od vaših očakov čuvani kinč samo tak tazapravite? Mislim, ka bi bilou vrejdno malo premišlavati o tom. Mi, profesorje tö dosta premišlavamo, kak bi vas lehko čim bole navčili, kak bi vas lehko prepričali, ka bi trejzno presoudili, ka je vaša dužnost navčiti se slovenski jezik. Gvüšno ste šteli v našem Porabji, kak sva se midve z gospou profesor mag. Pergerjevo preminouče leto »krejgale« o tom, kak bi bilou najbougše vas navčiti na slovensko rejč. Edno je gvüšno. Obej ščeve edno ino isto stvar, naj se vaša materna rejč ne zgibi. Samo dragi moji, mi si zaman premišlavamo, pa se krejgamo, kak bi tou najbougše moglo biti, če se vi za tou niti malo ne brigate. Brezi vas toga problema mi ne moremo rejšiti. Vam maturantom predlagam, ka večkrat preštete lejpi članek o maternoj rejči na naslovnoj strani šeste številke Porabja, vöštampanoga na den slovenskoga kulturnoga praznika. Vüpam se, ka se vaš razum ino srce odpre, pa zarazmejte, ka je vaša naloga, ar je ešče nikaj nej zgübleno. Vi, maturanti, ste tista generacija, štera prejkvzeme od nas štafetno palico, pa pride čas, ka bou od vas odvisno, če štafeta pride na cil ali pa na nikoj pride vse, ka smo do etiga mao čuvali ino ustvarjali. Suzana Guoth Porabje, 22. februarja 2007 3 Živlenjske zgodbe (1) DEJDEK SO DOBER ŠVERCER BILI, DAPA ASEK JE DOLA PO GUNTI STEKO »Moj dejdek so bili koren od tiste iže, gde so živali. Baba so bili z Virice iz Borovnjakove familije. Litji v žlati so bili z mlinarom Filojom z Gorenjoga Senika tö. Tau sam že pozabila po kakšnom tali, vej je pa tau že več kak 120 lejt nazaj. Z njinoga zakona se je narodilo pet mlajšov: tri čeri pa dva sina. Dvej čeri pa eden sin so v Merko odišli. Moja mati so doma ostali s starišami, zatok, ka so oni najmlajši bili. Eden sin je tö doma osto, on se je tü v vesi oženo. Oča so bili rojeni v Čö Živlenjsko zgodbo svoje fami lije pripovejdajo tetica Zavco va Mariška (Császár Ferenc né) iz Sakalauvec, steri so se narodili 1928. leta. panci 1896. leta. Tistoga ipa tü ešče nej bilau granice, ka se je na Vogrsko držalo, po prvi bojni k Jugoslaviji, zdaj je pa Slovenija. Po prvi bojni so nej bile sigurne granice, lüstvo je vkriž ta pa nazaj ojdlo. Mladina se je vtjüpnabrala pa je išla 15 do 20 kilomejtrov pejški, gdej je bijo kakšen bal, tak so se te spoznali. Tau je po ednom kraji dobro bilau, ka se je krv premenila, če so se ženili pa se je zdrava deca narajala. Moji starištje so se tö tak spoznali, polübili pa na zakon staupili. 1922. leta, gda so sakalauvsko kapejlo goraposvečali, so oni bili prvi mladoženci, ka so se v njej zdali. Za dvej leta se je narodilo prvo dejte, edna lejpa deklična. Za dvej leta se je narodila druga (h)či. Hiša je mala bila, družina se je povekšavala. Starci, starištje pa mlajši so se vsi v ednoj iži držali pa spali. V künji je eštje gništje bilau, gdej so tjüjali. Dapa tisto se je tö leko čisto držalo. Vsikši den se je pod v tjünji goranamazo z ridjajcinov vodauv, ka se je nej prašilo. Pa iža ranč tak. Srmastvo je nej sramota, vsikši je tak živo, kak je mogo, kak ma je vöšlau. Za dvej leta se je narodilo tretjo dejte, pojep je bijo. Sreča je bila, ka so oče delat ojdli v Monošter na gater, gdej so deské pa latoše reza li. Devet lejt so pejški ojdli, prejk v Moudince pa pri železnici tadola do Varaša. Žaga je tam bila, gde je zdaj Tüzép. Tau je težko prislüženi pejnez bijo. Samo dvej leta so se z biciklinom vozili delat. Više nas je bila edna prazna iža, ka so vertovdje tö tavö v Merko šli. Moji starištje so si tak zbrodili, ka do se zarende ta šli držat. Tisti ram je že baukši bijo, pod je z deskami popodivani bijo, v künji je pa že s tablicami vösklajeni špajet bijo. Te so že trdjé mlajši bili pa je več mesta trbelo. Ta so se zmufali pa tam so se te že baukše počütili. Pri našoj familiji bi vse ovak leko bilau, če bi moj dejdek nej tak radi vino pili. Oni bi leko najbogatejši človek bili v vesi, ka so eden najbaukši švercer bili. Tau je dobro plačena meštrija bila, dapa nevarna tö. Če so financarge koga zgrabili, ka je šverco, so ga fejst poštrajfali ali so ga pa zaprli. Dapa dejdek so vsigdar srečo meli, samo ka njini asek je tadola po gunta steko. Tau vnaugo piti je njina nesreča bila. 1927. leta so mojoga dejdeka zavozili tak, ka so pod konje spadnili pa so je konji bujli. Gostüvanjci so se pelali domau od zdavanja po poštiji pa tam se je te nesreča zgodila. Leko povejmo, ka so veseli šli na drugi svejt. Jas sam se pa na drugo leto, 1928. leta narodila. Te nas je že šest bilau s starišami vred. Oče so delat ojdli, mati so kumaj z mlajši ladali, štiri detete je nej léko bilau opravlati. Dapa zato smo vsi veseli pa zdravi bili, tau že te Baug pomore. Oče so 11 lejt v Monoštri delali, dapa na žalost so gater zaprli pa so oče delo zgübili. Te so starištje arendo gora pravli pa smo se nazaj spatjivali v stari ram.« Zapisala: Ema Sukič Za nami so kulturni svetki, za nami so dnevi, gda so se talale nagrade tistim, ka so kaj naprajli v kulturi. Edni so veseli, ka so kaj doubili, drugi so žalostni pa čemerni, ka ji je nišče ranč nej pošnofo. Edni so puni sami sebe, drugim so kompleksi eške bole vövdarili. Depa kakoli že, svetili smo kulturo! Pa če ovak kulture sploj nega, smo jo meli bar den ali pa dva. Bilou je čüda gučov, kak trbej kulturo spoštüvati, kak njoj trbej davati več pejnez, kak jo moramo varovati pa vse takšo se je gučalo od té kulture. Že sam si brodo, ka več nemo nika geli. Ka že kultura dojde za žitek pa nika drugo nej. Depa kak sam pravo, minoulo je, zdaj tadale živemo, kak smo dotejgamau. Kulture de kuman za prgiščo süjoga krüja. -Vejš, ka si ge brodim od kulture, -mi je za šankom povedavo moj pajdaš Pepi. -Meni nej trbej nikšnoga kulturnoga svetka. Ge živem bole kulturno kak dosta moji Sobočancov. Pogledni, ne prklinjam, ne plüvlem nakla pa čikov tö ta ne mečem, lepou kulturno se vejm pokloniti pa kakšo indašnjo nou to včasi tö spopejvlem. Zdaj pa povej, če sam nej ge živa kultura. Če bi se lidge po meni ravnali, bi nam rejsan nej trbelo nikšnoga kulturnoga svetka. -Na, na, na, pasko mej, ka raznok ne poučiš, - se je zglasila ceckata kelnarca Biba. - Ti nemaš kaj od kulture gučati. Una je mrla, gda si se ti naroudo. Je tou za tebe kakša kultura, ka me vsigdar za rit primeš, gda dem mimo tebe? -Ranč tou je kultura, - se njoj je nazaj zglaso tak na glas, ka je čüla cejla krčma. -Ranč tou je kultura, ka človek čüti potrejbo, ka se tekne tistoga, ka se njemi vidi. Nej trbej dvakrat povedati, kak se je cejla krčma trousila od smeja. Depa kak se je eške trousila po tistom, gda je šla Biba znouva mimo Pepija. Un jo je prijo za rit, una pa njemi je takšo zamazala kouli vüj, ka je vse scingalo. -Ja, Pepi, čütila sam nazarensko velko potrejbo, ka se teknem tvojoga lejpoga lica, -njemi je šepnola v vüjo, un pa si je škrabo boleče pa rdeče lice. Po tistom je več niške nej čüto kulturnoga želenja po Bibinoj riti. Moja tašča Regina, trno čedna ženska, je tö mejla v dnevaj kulture čüda tumačenja o njoj. - Vej pa ne gej tak nekulturno! - Ne moreš bole po kulturno oditi po poštiji? -Tou je za tebe kultura, ka se tak natiüma pokloniš? - Ge si zgübo kulturo, ka kadiš kouli rama? Ja, tak me je nared gemala moja tašča Regina, trno čedna ženska. Pa mojo ženo tö, ka od mlajšov sploj ne gučim. Depa tou je tö preminoulo. Do drugoga leta, do drugoga kulturnoga svetka mi več nede trbelo biti kulturen skrak moje tašče Regine, trno čedne ženske. Tadale mo odo v gledališče, na koncerte pa na razstave. Vsikši keden mo prešto knigo, pogledno kakši dober film pa mogouče mlajšom povedo kakšo pripovejst. Tak de tou do drugoga leta, do ousmoga februara, gda znouva za den ali dva gratam kulturen, zato, ka mi drugi tak zapovejo. Miki Porabje, 22. februarja 2007 4 SVETEK SLOVENSKE KULTURE V ORGANIZA Domanja slovenska rejč „…Den slovenske kulture je povezan z rečtjauv, stera Slovencom preveč dosta znamanüje, domanja rejč, tista, stero razmejmo. Domanja rejč je spomin na vse, ka je bilau pa nam povej vse, ka je pa ka bau. V njenoj magičnoj mauči povejmo vö tisto, ka čütimo v sebi, ka znamo, ka so nam pripovejdali starci, pa s pomočtjauv domanje rejči smo tisti pa ostanemo tisti, ka smo – Slovenci! Domanjo rejč nam niške ne more vkraj vzéti. Vkraj si go leko vzememo samo mi sami, gda neškemo več goučati v domanjoj rejči doma v svoji držini, s sausedi, z znanci, gda si neščemo več zmišlavati v domanjoj rejči, gda neškemo več moliti Boga v domanjoj rejči. Nej kulturne organizacije, nej politiki na Vogrskom pa Sloveniji, nej pejnazge nedo tisti, steri do gora držali našo slovensko rejč. Liki mi smo tisti, lüstvo, steri vsakši den v domanjoj rejči gučimo, brodimo pa molimo Boga...” s tejmi mišlenji je pozdravila vse navzauče na svetki kulture v kulturnom daumi na Gorenjom Seniki etnologinja Pokrajinskoga muzeja Murska Sobota Jelka Pšajd po spopejvani slovenski himni mlajšov dvojezičnoga šaulskoga pa cerkvenoga pevskoga zbora pod vodstvom lerence Ibolye Neubauer. Cerkveni zborček Sončnice je pa s svojimi svejtlimi glasi zasvejto pa pomiriu svétek s pesmima Ti si veselje in mir pa Nekdo vedno išče me, pod vodstvom domanjoga župnika Ferenca Merklija. Po pozdravi organizatora domanji lüdi, nastopajoči, predstavnikov Pokrajinskoga muzeja Murska Sobota pa drügi gostov iz Slovenije, predstavnikov domanji slovenski organizacij, kulturni skupin pa šaule smo leko uživali slovensko pesem, slovensko domanjo rejč. CD „Že spunjeno” ljudski pevcov ZS Gornji Senik Ka smo na Slovenskoj zvezi med najvekšimi svétki Slovencov letos ranč slovensko kulturo leko svetili na Gorejnjom Seniki, v najvekšoj vesi Porabja, pa ka smo si za glavni program letošnjoga svétka gorejnjoseničko indašnjo pevsko kulturo odebrali, so nam omogaučili domanji ljudski pevci pa Pokrajinski muzej Murska Sobota. Ljudski pevci Slovenske zveze Gorejnji Senik sedmo leto majo svojo skupino na željo domanje pevke Vere Gašpar, ki ji sama vodi pa vči spejvati tü. Drügo najvekšo njeno želje je bilau, naj pevci majo svoj CD s starimi indašnjimi pesmimi, stere naj bi s tejm dugo leko gora ostanile za mlajše rodove. Zatau se je vzeo Pokrajinski muzej Murska Sobota s pomočtjauv direktorice Metke Fujs, koordinatorice projekta Jelke Pšajd s producentom Tomažom Rauchom. CD „Že spunjeno” s 23 mrtvečimi, veselimi pa vojaškimi pesmimi je svoj naslov daubo od mrtveče pesmi, stero se je mentorica navčila ške od pokojnoga gospauda Janoša Kühara. Že spunjeno, znamanüje spunjeno človekovo živlenje, z drüge strani pa, ka se je spunila želja pevcov pa mentorice Vere Gašpar, ka se s tejm nika nauvo začinja, stare pesmi do se leko včili mladi porabski rodovi, pa do se mogle nauve pa nauve gora djamavati iz tisti mnaugi pesem, ka ji ške majo na paleti. Strokovnjaki so spunili željo pevcov s tejm tü, ka je kaseta z 19 pesmimi, stero je posaba prosila naprajti Slovenska zveza, dobila za naslov Sonce gre za goro. Mlade pevke pa pevci so vrejdni vse pohvale pa čestitke. Žmetne reči, douge, žalostne pesmi, stare balade navčiti se, je dosta tröjda, švica, trplenja, časa, velko volo pa samozavest (öntudat) želelo. Muzej je svojo delo redno opravo, zakoj se njim posaba lepau zavalimo. Slovenske organizacije so se pa pobrigale, naj pesmi do vseveč držin leko pridejo, se ji vseveč lidi leko navči spejvati. Državna slovenska samouprava za 120.000 forintov, domanja Slovenska samouprava za 100.000 forintov küpi CD za Porabje, 22. februarja 2007 5 TURE V ORGANIZACIJI SLOVENSKE ZVEZE dar pa podelitev. Slovenska zveza je naraučila 700 kaset pa 300 CD za letošnji božični dar bralcov novine Porabje, pa za dar ob drügi prilikaj. Zvezo kak vzdrževalca (fenntartó) pevske skupine tau košta 500.000 forintov. PremieraigreStarišov djilejš Srcé slovenske pesmi je slovenska rejč. Zatau je drügi najbola fontoški tau svetka bila premiera gledališke skupine Slovenske zveze domanje dvojezične šaule, stera je gratala iz tridvajsti lejt stare lutkovne skupine na željo mlajšov pa Zveze. Igro je napisala pa nota navčila Irena Kalamar s pomočtjauv lerence Ildiko Treiber. Mlajši so se fejs potröjdili navčiti špilo v domanjoj pa knjižnoj rejči, ka je fejs fontoško. Dobro se pozna na njivom gouči, ka vsi goučijo senički gezik, gé sto menja, gé sto več. Tau je pohvala pa zahvala tak njim kak njinim starišom. Na knjižni sloven-ski gezik so tü navezani, ka se lerenca tröjdi po pravom geziki goučati. No, špilati njim tü nej bilau tak na leki, kak se je vidlo na odri. Oni so do tejgamau bili za paravani skriti, gda se njim je vidla samo rauka ali glava. V kratkom časi so se vcuj vzeli, prejk navčili na gledališko špilo, gda se od paté do glavé vidijo, gda se njim baugši od svojga nemirnoga sina, Rajmond Virovec; prijazno pa potrpežljivo lerenco, stero skur odpelajo stariške s svojim kordjanjaum Martina Zakoč. Velko prednost majo mlajši pri tejm, ka ji gledalci ne mautijo, liki jim bola volo pa batrivnost dajo. Igra je za premiero ozrejlila, ka ne znamanöja, ka nejga več dela tak pri djeziki kak špilanji igre. Eške kaj Naj se ške dosta starišov pa školnikov leko radöjva, veseli svojim mlajšom v gledališkom živlenji tü, nam je vöjpanje dala s svojimi mlajši lerenca drügoga dvojezičnoga klasa Eva Lazar, stera je nota navčila špilati pravljico Rdečo kapico. Pred tejmi mlajši so se že oprle dvere velke gledališke skupine, stera si ranč tašne dobre pa flajsne igralce želi za dalečne lejte. Ške samo od tretjim smo leko vidli na odri male mlajše plesati, steri kumar zdaj koštavajo pa se spoznavajo s prvimi stopaji slovenski plesov. Depa njina dobra vola, karažnost, radost do plesov, spejvanja pa slovenska krv v žilaj v kratkom časi leko prinesé svoj bogati pauv ranč tak kak pri vekši mlajšaj. Mlajše je nota navčo pa ji je sprvajo Zoran Domjan iz Slovenije. Od svetka slovenske pesmi, slovenski plesov pa slovenske rejči se je posloviu z veselimi pesmimi kak Stara baba, šaular 7. klasa domanje šaule Krištof Sukič, harmonikar glasbene šaule Monošter. Tašne svoje muzikante želimo meti Porabski Slovenci in tau z danešnjimi seničkimi šaularskimi mlajši, steri so podobno nadarjeni tak z dobrim glasom kak s sposobnostjo za igranje. Ob tej priliki se v imeni Zveze lepau zavalimo vsejm nastopajočim mlajšom, pevcem, mentorom, vodjam, gospaudi župniki, Pokrajinskomi muzeji za vse trüde pa njim čestitamo. Posaba se trno lepau zavalimo vsem, ki so prišli na program, najbole domanji seničkim lidam, ki so v velkom števili prišli, ka je kulturni daum biu premali. Klara Fodor vsakši pogled, vsakši gib, mimika skaus igre vidi, gda večkrat s tejlom več leko po vejo kak z rečami. Mlajši so zaistino vzeli zašpilati, nota pokazati vsefale stariše, kak njim je napisana igra dala. Paversko, delavno, solidno pa pravično mater je zašpilala Brigita Voura, gizdavo mater, stera se rade vömeče s svojim detetom, stera se drži za najbola čedno žensko, vsikšoga dola gleda, s tejm vsakšomi na žile dé, Barbara Laczo; elegantno, gospočko mater, stera real-no vidi svojo dejte pa stariše tü pa naigro čistilko šaule Aleksandra Gyeček; skrom no, solidno pa fejs skrbečo mlado sestrico, stera je s svojim bratom gora zrasla brezi očeta Barbara Zakoč; očo, steri raj sedi s svojimi padaši pri špriceri v Cifrovi krčmej kak dela kaj, steri je nika nej Porabje, 22. februarja 2007 6 RADA SAM MED LIDAMI • Stera generacija kipüvle tau? »Starejšo lüstvo tau rado dela, zvekšoga oni tjipüvlejo. Mladi se trno zatau ne vzemejo.« • Šteri den ali mejsec je najvekši promet? »Tau je nej glij. Austrijci vejn najbola na konca mejseca pridejo tjipüvat. Dja tak mislim, če njim pejnezge ostanejo, s tistoga te tjipüvajo. Gnes je 6. februar, pa leko povejm, ka se skur nika nej odala. Nega lüstva. Januar pa februar sta vsakšo leto najslabša.« • Tü na tržnici tjelko Slovencov dela? »Vse vküp vejn trdjé ali štirdje. Dapa tü zato več aska ma tisti, šteri zna nemški, za volo Austrijcov.« • Že več lejt delate na tržnici, zdaj ste se že vönavčili, kak trbej küpcom dvoriti? »Dvoriti njim tö trbej pa pokazati, gde ka najdejo. Ta trbej prajti, kakšen cvören mamo. Austrijci so vrajži, če jim včasin ne daš ta, ka prosijo, te se obrnejo pa odidejo. Oni so trno, trno drügo lüstvo.« • V petoj vöri, gda zgotauvite, te dete domau pa si dola ležete počivat? »Dobro bi bilau. Na drugi den tjüjam, perem, čistim ram, tau je vse mojo delo.« • Tau je vsakši den tak? »Nej, torek pa srejdo vaje mam. Zato ka sam članica vogrskoga pevskega zbora v Monoštri, pa slovenske skupine, monoštrski ljudski pevk. Zato, ka strašno rada popejvam, tau namé veseli. Sploj pa te, gda srejdo vküppridemo ljudske pevke pa slovenske pesmi popejvamo. Dja sam vsigdar ponosna bila na svoj materni jezik.« Karel Holec V Varaši na placi (tržnica) delajo. Šesttresti lejt so delali v ciglencaj v pisarni. Popejvajo v skupini varaški ljudski pevk. Vsigdar so koražni, pa malo je tašni lidi v Porabji, šteri bi je nej poznali. Zovejo se Margit Korpič. • Od steroga mau delata tü na placi? »Zdaj že šest lejt.« • Gde ste pred tejm delali? »V ciglencaj (opekarna). Šesttresti lejt sam delala tam, pa od tistec sam üšla v penzijo, gda so tam vse dolavtrgnili. Paudrugo leto sam doma bila, zato ka sam nin nej delala. Potejm sam es na plac prišla, pa sam tü delala eno leto. Te je prejdnja prajla, ka nej trbej več njej delati, zato ka de ona sama delala. Pau leta sam te pá doma bila. Potejm me je pá zvala pa prajla, naj pridem znauva delat. Od tistoga mau delam tü. Stara je že mrla, zdaj čij ma prejk bauto. Ona je meni prajla, naj ostanem, zato ka dja tau že vse poznam, ka tü delati trbej. Na mejsec samo gnauk pride dola iz Budimpešte, gda me pogledne. Ovak pa vse dja moram parštölati, ka trbej, ali če kaj sfali v bauti.« • Ka vi v tauj bauti odavate? »Cvörne za kvačkanje (horgolás), za vöšivanje, partičke za vöšivanje pa gotove. Mamo te ešče gobeline, gotove vantjiše pa vejn tau je vse. Te vantjiške pa na stenau partički so nemški napisani, nika nej vogrski. Zato, ka se bola vüpajo na štajerske küpce. Če oni pridejo pa tjüpijo, te dé bauta, če ne pridejo, te slabo dé. Vaugri ka tjipüvajo, tau je malo. Leko povejmo, ka cejli plac najbola iz Austrijcov živé.« • Slovenci vas zato kaj tö poglednejo? »Tak vam leko povejm, kak je pravica. Djestajo ka odijo, samo nej dosta. Radi so, gda pridejo, ka človek slovenski guči z njimi. Mam taše spoznance, šteri trno dostakrat pridejo k meni nazaj. Zdaj sam čüla, ka so iz Čöpinec Vendel Gašpar v špitalaj. Nje trno šanalivam, zato ka so oni nej prišli tak na plac, ka bi k meni nej nutra prišli, pa bi nej kričali ‚Margit, ka delate?’.« • Prvin so bola Slovenci odli, ali zdaj? »Trno so vejn nej odli prvin tö nej pa zdaj tö nej. Samo tisti, šteri so šegau meli odti. Zato vejm, ka so Vaugri, šteri odavajo, vsigdar k meni prišli, naj njim prevajam.« • Te je te trg bola za Austrijce? »Zvekšoga oni odijo, zato ka oni majo najbole pejnaze. Z njij živé tü na placi vejn vsakša bauta.« • Ka delo mata tü v bauta cejli den? »Od ausme do pete delam. Če küpci pridejo, te se z njimi spravlam. Če pa cajt mam, te malo kvačkam tü. Etak čas tü bola tadé.« • Radio ne poslüšate? »Šegau mam poslüšati slovenski radio, gda tak nikoga nejga.« • Zdaj je prišla ena Austrijka, pa sam čüjo, ka ste se nemški pogovarjali. Gde ste se navčili? »Dja sam se v gimnaziji včila nemški. Samo je tau falinga bila, ka sam štirideset lejt nej gunčala nemški pa sam dosta pozabila. Zdaj, ka so se vnuki v šauli nemški začnili včiti, pa sam dja njim pomagala doma, leko povejm, ka mi je dosta vse nazaj prišlo. Istino, trno sam zato nej pozabila, samo težko sam gunčala. Zdaj mi pa ešče bola dé, zato, ka zdaj tü na tržnici napona gučim nemški. Tak mi že de, kak če bi slovenski gunčala.« • Vzimi je nej mrzlo tü na placi? »Nej mrzlo, zato ka znautra v bauti mamo centralno. Vanej pa nej mujs stati pa gledati cejli den.« • Vi ste te zato dosta med lidami? »Dja sam rada med lidami. V cejlom živlejnji sam med lüstvom bila. Kak tü tak v ciglencaj. Če bi kauli mene lüstva nej bilau, tau bi meni trno fejst falilo. Zato sam si pa ešče v penziji tašo delo iskala. Ka bi doma cejlo zimau z možaum delala. On doma dvej svinje krmi, tisto je njegvo delo, pa vsigdar si najde kaj. Ka bi dja delala? Dja se etak baukše počütim, pa je na pomauč tak, ka si nika malo prislüžim tö. Etak bola leko pomagam vnukom.« • Ka najbola kipüvle lüstvo v vašoj bauti? »Najbola za vöšivanje partičke pa cvören za kvačkanje. Sploj pa na vüzem, pa na božič dosta odam.« Porabje, 22. februarja 2007 7 -Jaaaaaaaaaaaaaaaaa, VIKTOR+VIKTORIJA MATURANTSKI -sta stulila v eden glas. BRAT ALI SESTRA - Depa de nas tö stoj kaj pito, PLES V MONOŠTRU če müva tö kaj takšoga ške- V držini dvojčkov Kak pa eške mamo Viko pa va, - je pito ata. Gimnazijci 12. a- in 12. b-razreda smo 27. januarja Viktora pa Viktorije niške ne vej, gda se je začno guč o njihovoj vekšoj držini. Pa ne vejo, zakoj se je začno. Samo nagnouk je biu guč med njimi. Pa je v guč prišlo želenje obej dvojčkov. Zaželejla sta si, ka bi mela eške kakšoga brata ali sestro. -Gvüšno, ka sestro, - je stoupila na prste Viktorija. - Eden brat mi dojde više glave. -Tak kak meni edna sestra. Zato je gvüšno tou, ka mo meli pojba. Ka dobim mlajšoga brata, -se je nej püsto doj pogledniti Viktor. - Nej, ka sestro! - Pravo sam, brata! - Ge pa sestro! - Brata! - Sestro! Tak sta si davala es pa ta edno pou vöre, ka so vejn že vse sousede koulivrat bolele vüje. ato Vikija. Zato sta njima v rejč stoupila, gda njima je že rejsan više prišlo. -Zdaj pa dojde ali pa vama lampe doj zakelim, -njima je pokrila lempe z rokami mama Vika. Depa maliva sta eške tadale nika mumlivala. Nej sta se škela samo tak dojstaviti. Zato je kcuj stoupo eške velki ata. -Če se včasin ne enjata koriti, ta vidla svojga vraga! Na, zdaj sta enjala. Gda ata Viki povej, ka ta vidla svojga vraga, je boukše enjati. Po tistom nigdar ne vejš, ka vse lagvoga te leko čaka. Tak je te zdaj mer grato. Znouva so vküper vsedli za sto v künji. Mama pa ata sta se gledala, steri de tadale gučo. Pa je rejč naprej vzela mama. -Vüva bi mejla ali brata ali sestro? -Mlajšov ne odavlejo v bauti, -je prajla eške mama. Zagnouk je znouva tiüča gratala. Vsi so nika brodili. Pa bi eške tadale brodili, če bi nej dvojčka znouva prajla v eden glas. -Pa nama napravta brata ali pa sestro! Kakša tiüča je kuman zdaj gratala. Tou vejo povedati samo tisti, ka so jo čüli. Zdaj je bila mama tista, ka jo je vgasnola, tisto žmetno pa dugo tiüčo. -Leko, ka bou tak. Depa če se neta korila, ka sto škej meti. Zgučano!? -Kak bi pa nej bilou, - sta se nasmejala pa se odišla tavö špilat. Ata pa mama pa sta ostanola za stolom pa se čüdivala, kak brž mlajši rastejo. Miki Roš imeli maturantski ples. Poslovili smo se od gimnazije, sošolcev, profesorjev, ki so nam pomagali pri učenju. Prireditev se je začela ob 17. uri v gledališču v Monoštru. Naš razrednik nam je pripel trakec, na katerem sta bila natisnjena letnica, od kdaj do kdaj smo obiskovali gimnazijo, in ime gimnazije. Temu je sledil program 12. a-razreda. Predstavili so komedijo – parodijo učiteljev. Na koncu so se zahvalili svojemu razredniku za vse, kar je zanje storil v osmih letih. Nato smo prišli na vrsto mi, 12. b-razred. Naš program je bil zelo zanimiv in zabaven, poimenovali smo ga Tudi ti bodi član 12. razreda. Najprej smo se predstavili. Temu je sledil ples in igra, kjer smo pokazali, kako poteka ura fizike na gimnaziji. Na video smo posneli naše priprave na maturantski ples, naredili smo tudi kratek film o našem razredniku Tomažu Pavlu, kako je pri sekanju drv usekal v svojo nogo. Nazadnje smo se poslovili od razrednika, dali smo mu rože in darilo. Potem smo se vsi usedli na oder in skupaj pogledali film in fotografije, ki so bile narejene na šolskih izletih. Nekateri od učencev so jokali. Težko se je bilo poslavljati. Bili smo žalostni. Potem, ko smo se preoblekli v večerne obleke, smo se napotili v avlo gimnazije, kjer se je začel maturantski ples. Najprej smo plesali s starši, nato s profesorji. Maturantski ples mi je bil zelo všeč. Veseli me, da smo dijaki 12. b- razreda zelo dobra skupina. Teh štirih let na gimnaziji ne bom nikoli pozabila. Agica Holec 12. b-r., Vsako leto enajsti razredi organizirajo maturantski ples dija Učenci drugega razreda učenci so nas toplo sprejeli učenci in učitelji pa tudi otro- Osnovne šole v Mačkovcih in nam razkazali šolske pros-ci iz vrtca so s svojo vzgojitelji so želeli predstaviti lutkovno tore. Naše učence je najbolj co prišli na predstavo. Da bi se predstavo ISKANJE MEDVED-pritegnila dejavnost v telo-otroci tudi po predstavi lahko KE ČUPE učencem OŠ v Števa-vadnici. Števanovski otroci so pogovarjali o vsebini skupaj z novcih. Predstava je nastala med odmorom igrali namizni vzgojiteljico in pozneje doma po istoimenski slikanici, ki so tenis in eden od učiteljev je s starši, smo vzgojiteljici in jo napisali učenci sami pod poskrbel, da so tudi naši otro-vsakemu otroku podarili sli vodstvom učiteljice Aleksan-ci dobili loparje in se vključili kanico. Učenci in vrteški otro dre Pinterič. v igro. Lepo jih je bilo videti ci so z zanimanjem spremljali Ob prihodu v Števanovce smo skupaj v igri (takšnih prilož-dogajanje na odru. Po pred si najprej pripravili sceno v nosti bi moralo biti več), ki pa stavi so si lahko ogledali lutke kulturnem domu in si ogleda-žal ni dolgo trajala, ker nas je in velik interes za igro z lutko li razstavo naših likovnih del čas priganjal in morali smo se je kazal predvsem pri mlaj na temo ŽIVALI POZIMI, ki nazaj v kulturni dom, kjer se ših otrocih. Čas pa je poskrbel, je bila zelo lepo pripravljena. je ob 10.30 pričela lutkovna da smo se morali posloviti od Nato pa nas je gospa Anica predstava. učencev in vrtčevskih otrok odpeljala v šolo. Učitelji in Dvoranica se je napolnila z ter si zaželeli več obojestran kom dvanajstega razreda, letos smo bili na vrsti mi. V petek, po pouku smo se lotili okraševanja šole s trakovi in baloni ter z napisom »Maturantski ples«. Razrede in avlo je bilo treba pri praviti za večerjo, to se pravi, postaviti mize in stole. Maturantski ples je bil 27. januarja, v soboto. Nekateri iz razre da so že ob pol petih bili v gledališču, kjer so pomagali staršem in sorodnikom maturantov. Program se je začel ob 17. uri z govorom in pesmijo 11. razreda, s katero so pozdravili matu rante. V imenu gimnazije Mihálya Vörösmartyja je vse zbrane nagovorila ravnateljica gimnazije Éva Balogh. Najprej sta trak dobila razrednika Tibor Pénzes in Tamás Pável, nato sta pri pela trakove svojim dijakom. Temu je sledil govor 12. a- in 12. b-razreda. Nato so maturanti trakove pripeli učiteljem. Potem so predstavili humorističen in razvedrilen program. Obe pro dukciji sta bili zelo uspešni, spremljala sta ju glasen smeh in ve lik aplavz. Program se je nadaljeval s tradicionalnim plesom, ki je bil v avli gimnazije. Najprej so maturanti povabili na plesišče svoje starše, potem pa profesorje. Na koncu nas je še čakalo po skega sodelovanja. Zadnje dejanje našega go stovanja pa se je zgodilo pri Verici, kjer smo si v prijetnem spravljanje miz, stolov, ob pol šestih pa smo se lahko razšli. Upam, da bo naš maturantski ples, ki bo naslednje leto, enako dober, kot je bil letos. Hajnalka Dončec vzdušju izmenjali še veliko 11. b-r., idej in načrtov za naše prijateljsko sodelovanje. Našo prireditev sta počastila moč Državni slovenski samoUčiteljica OŠ Mačkovci tudi gospod Nemec, ravnatelj upravi in Slovenski manjšin-Anemary Simonič OŠ Puconci, in gospod Ludvik ski samoupravi Števanovci. - Anita Filo. V imenu OŠ Števanovci bi se zahvalili za finančno po-OŠ Števanovci Fotografska razstava in predstavitev knjig PETEK, 23.02.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.05 TUJCI, KRATKI IGRANI FILM IZ JAR, 11.20 ŽIVALSKI VRT IZ ŠKATLICE, ŠKOTS. NAD., 11.50 ŠTAFETA MLADOSTI, 12.35 DUHOVNI UTRIP, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.35 ROŽMARINKA IN TIMIJANKA, ANG. NAD., 14.25 SLOVENCI V ITALIJI, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 MALI MOZART, RIS., 16.05 IZ POPOTNE TORBE: ZGODOVINA, 16.25 ŠTIRJE PROTI ZLODEJU, NEMŠ. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.35 DIVJI OTROK, AM. DOK. ODD., 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 ŽELEJČKI, RIS., 18.45 PUJSA PEPA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 ZAČNIMO ZNOVA, DRUŽ. NAN., 20.30 NA ZDRAVJE! 21.50 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 POLNOČNI KLUB, 0.05 DIVJI OTROK, PON., 0.55 DNEVNIK, 1.35 INFOKANAL PETEK, 23.02.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 6.50 SP V NORDIJSKEM SMUČANJU, 12.15 FRASIER, AM. HUM. NAN., 12.40 SP V ALPSKEM SMUČANJU, SMUK (M), 14.15 LABIRINT, 15.10 SP V NORDIJSKEM SMUČANJU, 16.40 ZDAJ!, 17.10 LESTVICA NA DRUGEM, 18.00 POROČILA, 18.05 NA OBISKU, 18.35 ŠTUDENTSKA, 19.00 KAJNOV NASMEH, FRANC. LIT. NAD., 20.00 PLEME, ANG. DOK. SER., 20.50 SLOVENIJA V CAMERI OBSCURI, DOK. ODD., 21.50 TUJA KOŽA, NEMŠKI FILM, 23.30 USODNA ŽENSKA, KOPR. FILM, 1.20 INFOKANAL SOBOTA, 24.02.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.55 POLNOČNI KLUB, 12.10 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 UMKO, 14.00 OBISK V AKVARIJU, POUČNA ODD., 14.10 VRTILJAK, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 VRTILJAK, 18.40 POZABLJENI IGRAČI, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, UTRIP, EUTRINKI, 19.55 LEPO JE BITI MOZART, TELEVIZIJSKI FILM, 22.05 HRI-BAR, 23.10 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.45 POD RUŠO, AM. NAD., 0.40 NASILNEŽ, AM. FILM, 2.25 DNEVNIK, 2.45 INFOKANAL SOBOTA, 24.02.2007, II. SPORED TVS 5.50 SP V NORDIJSKEM SMUČANJU, 8.05 NA OBISKU, 8.35 ŠTUDENTSKA, 9.25 SP V ALPSKEM SMUČANJU, 9.50 SP V NORDIJSKEM SMUČANJU, 11.25 SP V ALPSKEM SMUČANJU, 13.45 SP V NORDIJSKEM SMUČANJU, 16.00 ZDAJ!, 17.25 LP V ROKOMETU, KRIM MERCATOR -RIBARROJA, 20.00 ALPE-DONAVA-JADRAN, PODOBE IZ SREDNJE EVROP, 20.30 VELIKA MODRINA, FRANC. FILM, 22.45 VRTILJAK, 0.45 VRATOLOMNA VOŽNJA JANE HALL, ANG. NAD., 2.20 SP V NORDIJSKEM SMUČANJU, 4.35 INFOKANAL NEDELJA, 25.02.2007, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 9.50 ŠPORT ŠPAS, 10.20 SVET VODNIH ŽIVALI, NEMŠ. POLJ. SER., 10.50 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 NA ZDRAVJE!, 14.30 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA -VIKEND PAKET, 18.30 ŽREBANJE LOTA, 18.40 KRAVICA KATKA, RIS., 18.50 SNEŽINKEC FLOK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, ZRCALO TEDNA, 19.55 SPET DOMA, 21.45 OKVIR ZA NEKAJ SLIK -PORTRET KARPA GODINE, 22.50 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.10 SONCE TUDI PONOČI, IT. FILM, 1.00 DNEVNIK, 1.25 INFOKANAL NEDELJA, 25.02.2007, II. SPORED TVS 5.50 SVETOVNO PRVENSTVO V NORDIJSKEM SMUČANJU, 8.35 SKOZI ČAS, 8.55 SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, 9.5 SVETOVNO PRVENSTVO V NORDIJSKEM SMUČANJU, 11.55 SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, 13.50 SVETOVNO PRVENSTVO V NORDIJSKEM SMUČANJU, 15.30 SLOVENIJA - BELGIJA, 16.55 KOŠARKA, LIGA NLB, UNION OLIMPIJA - HELIOS, 18.45 ODPRTO PRVENSTVO SLOVENIJE V TAE KWONDOJU, 20.00 V 80 ZAKLADIH OKOLI SVETA, ANG. DOK. SER., 21.00 FRASIER, AM. HUM. NAN., 21.30 Š - ŠPORTNA ODDAJA, 22.15 POKVARJENA DEKLETA, ANG. NAD., 23.05 UMETNOST GLASBE IN PLESA - PLESNA SKUPINA DV8: CENA ŽIVLJENJA, PLESNI TV FILM, 23.45 INFOKANAL PONEDELJEK, 26.02.2007, I. SPORED TVS 6.25 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 12.05 PORTRET ARHITEKTA OTONA JUGOVCA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 SPET DOMA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 TELEBAJSKI, OTR. NAN., 16.05 RISANKA, 16.10 SEJALCI SVETLOBE: PRAVLJICA O SONČNI PREJI, OTR. NAN., 16.25 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO: KNJIŽNICA, 16.35 BINE: GLASBENIK, LUTK.-IGR. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.40 SUROVA NARAVA, ANG. POLJ. SER., 18.30 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 NINA NANA, RIS., 18.45 JOKO! ŽAKAMOKO! TOTO!, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 ROŽMARINKA IN TIMIJANKA, ANG. NAD., 20.50 OSMI DAN, 21.20 PRVI IN DRUGI, 21.50 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 GLASBA LJUBEZNI, NEIZPETA LJUBEZEN - BEETHOVEN, FRANC. NAN., 0.40 SUROVA NARAVA, PON., 1.35 DNEVNIK, 2.15 INFOKANAL PONEDELJEK, 26.02.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 9.45 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA, 13.25 ZGODBA O DIVJIH OTROCIH, AM. DOK. ODD., 14.15 VRTILJAK, 16.15 Š - ŠPORTNA ODDAJA, 17.00 MOZAIK, 18.00 POROČILA, 18.05 TEKMA, 19.00 TRPLJENJE MLADEGA IGORJA, DRUŽINSKA NA., 19.30 MI ZNAMO, IZOBR. ODD. ZA MLADE, 20.00 NASKOK LAHKE KONJENICE, ANG. DOK. ODD., 21.00 STUDIO CITY, 22.00 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 23.00 SOUTH PARK, AM. RIS., 23.20 MATI, ANG. FILM, 1.05 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.35 INFOKANAL TOREK, 27.02.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.50 OKVIR ZA NEKAJ SLIK -PORTRET KARPA GODINE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 OBZORJA DUHA, 13.50 PRISLUHNIMO TIŠINI, 14.20 OSMI DAN, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 TABALUGA, RIS., 16.10 AFNA FRIKI: POMORSTVO, POUČNA ODD., 16.30 KNJIGA MENE BRIGA -17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.35 POTOVANJE RASTLIN, DOK. ODD., 18.05 MODRO, 18.40 ANČINE NOGICE, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 PIRAMIDA, 20.55 TO -001 VELENJE, DOK. IGRANI FILM, 21.50 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 UMETNI RAJ, 23.15 DOLGOPRSTNICA, ANG. LIT. NAD., 0.05 MODRO, 0.35 DNEVNIK, 1.15 INFOKANAL TOREK, 27.02.2007, II. SPORED TVS 6.50 SVETOVNO PRVENSTVO V NORDIJSKEM SMUČANJU, 8.30 TV PRODAJA, ZABAVNI INFOKANAL, 11.15 SUROVA NARAVA, ANG. POLJ. SER., 12.05 DOBER DAN, KOROŠKA, 12.35 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 13.35 STUDIO CITY, 14.35 PRVI IN DRUGI, 15.00 SVETOVNO PRVENSTVO V NORDIJSKEM SMUČANJU, 16.30 MOZAIK, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 POROČILA, 18.05 LABIRINT, 19.00 TRENUTNO STANJE, ANG. NAD., 20.00 ZADNJE DEJANJE, KAN.-AM. FILM, 21.45 ZADNJI POSKUS, ANG. FILM, 23.00 DOMOVINA, NEMŠKA KRONIKA, NEMŠ.NAD., 0.40 SAN REMO, POSNETEK PRVEGA VEČERA FESTIVALA, 4.00 INFOKANAL SREDA, 28.02.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.05 KNJIGA MENE BRIGA, 11.30 MODRO, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 UMETNI RAJ, 13.40 ODPETI PESNIKI, 14.00 TO - 001 VELENJE, DOK. IGRANI FILM, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 ŠOLA PRVAKOV II, RIS., 16.05 MALE SIVE CELICE, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.35 Z VAMI, 18.30 ŽREBANJE ASTRA IN LOTA, 18.40 MEDO POPI, RIS., 18.45 VRAN DOKOLENKO, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 VSILJIVCI, AM. FILM, 21.50 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.55 OMIZJE, 0.10 Z VAMI, 1.00 DNEVNIK, 1.40 INFOKANAL SREDA, 28.02.2007, II. SPORED TVS 6.20 SP V NORDIJSKEM SMUČANJU, 8.30 TV PRODAJA, ZABAVNI INFOKANAL, 11.10 POTOVANJE RASTLIN, DOK. ODD., 11.40 SVET VODNIH ŽIVALI, NEMŠ. POLJ. SER., 12.10 NASKOK LAHKE KONJENICE, ANG. DOK. ODD., 13.05 HRI-BAR, 14.10 LESTVICA NA DRUGEM, 15.00 SP V NORDIJSKEM SMUČANJU, 16.30 MOZAIK, 17.25 MOSTOVI - HIDAK, 18.00 POROČILA, 18.05 KALEJDOSKOP, 19.00 VIZUM ZA PRIHODNOST, BOS. NAD., 20.00 NATASCHA KAMPUSCH, AVST. DOK. ODD., 20.50 INTERVJU Z NATASCHO KAMPUSCH, 21.15 SLOVENSKI OKTET V POSTOJNSKI JAMI, 22.05 GEORGE DANDIN, FRANC. GLED. PRIR., 23.45 SAN REMO, POSNETEK DRUGEGA VEČERA FESTIVALA, 3.05 INFOKANAL ČETRTEK, 01.03.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.45 MI ZNAMO, IZOBR. ODD., 11.10 BERLIN, BERLIN, NEMŠ. NAN., 11.40 OMIZJE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 ZAČNIMO ZNOVA, DRUŽ. NAN., 13.50 PIRAMIDA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 KLJUKEC S STREHE, RIS., 16.05 VZGOJA DEKLICE, KRATKI DOK. FILM IZ EGIPTA, 16.20 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 JASNO IN GLASNO, 18.20 DUHOVNI UTRIP, 18.40 POLICAJ ČRT, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 MILIJONAR Z JONASOM, 20.55 TEDNIK, 21.50 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 KNJIGA MENE BRIGA, 23.10 TEKMOVANJE BELGIJSKE KRALJICE ELIZABETE, 0.55 DUHOVNI UTRIP, 1.10 DNEVNIK, 1.50 INFOKANAL ČETRTEK, 01.03.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 6.50 SP V NORDIJSKEM SMUČANJU, 8.15 TV PRODAJA, ZABAVNI INFOKANAL, 11.50 Z VAMI, 12.40 KALEJDOSKOP, 13.30 V 80 ZAKLADIH OKOLI SVETA, ANG. DOK. SER., 14.30 V 80 ZAKLADIH OKOLI SVETA, ANG. DOK. SER., 15.30 SP V NORDIJSKEM SMUČANJU, 16.30 MOZAIK, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 POROČILA, 18.05 SLOVENSKI VENČEK, 19.00 Z GLASBO IN S PLESOM ... KOROŠKA PESEM ... TI DRUŽICA MOJA, 20.00 NEKDANJE SVEČANOSTI, 20.55 VEČNA BALETNA DOMAČIJA II, DOK. ODD., 21.50 HUFF, AM. NAD., 22.45 MIMOIDOČI, ANG. TV FILM, 0.25 SOUTH PARK, AM. RIS., 0.50 SAN REMO, POSNETEK TRETJEGA VEČERA FESTIVALA, 4.10 INFOKANAL ali 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357, SWIFT koda: OTPVHUHB Ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku je bilo v Porabju več prireditev. Ena izmed teh je bila otvoritev fotografske razstave Skupine 75 iz Gorice v Italiji, ki je bila povezana s predstavitvijo dveh knjig. Skupina 75 je ljubiteljski fotoklub, ki je bil ustanovljen leta 1975, njegovi člani so večinoma Slovenci. Fotoklub Skupina 75 je nastal z združitvijo goriških ljubiteljev fotografije, ki so v sedemdesetih letih delovali v okviru vaških prosvetnih društev. Sedaj ima 13 članov. Večina članov ima doma temnico in dela samostojno. Značilno zanje je, da ponavadi ustvarjajo v črno-beli tehniki, le nekateri fotografirajo v barvni tehniki. Pri najmlajših članih se pa najde tudi digitalna tehnika. Ustvarjajo pa tudi skupinsko, ko na določeno temo nastajajo skupinske fotografije. Organizirajo razstave in sodelujejo s podobnimi klubi v Italiji, Sloveniji, Avstriji in na Hrvaškem. Že osmo leto organizirajo mednarodno srečanje fotografov pod imenom Fotosrečanje. Dejavnost fotokluba je na otvoritvi v Monoštru predstavil predsednik kluba Silvan Pittoli, ki sta ga v Monošter pospremila dva člana Skupine 75, Boris Prinčič in Igor Škorjanc. Razstava je na ogled do 3. marca. Pred otvoritvijo razstave sta se predstavili dve knjigi. Zbornik Shojene poti 2 je predstavila Elizabeta Rožman Ruža, članica uredniškoga odbora. Zbornik je izdala literarna sekcija pri Društvu upokojencev Murska Sobota. V zborniku so objavljena literarna dela (poezija in kratka proza) 29 avtorjev, ljubiteljskih piscev Društva upokojencev. Zbornik je posvečen tudi spominu na Jožeta Vilda, ki je botroval pri izidu prvega zbornika in prispeval tudi uvodne besede. Njega se spominja Jože Ternar v prispevku „Naprej po shojenih poteh”. Predstavitvi zbornika je sledila predstavitev povesti Ernesta Ružiča Pesem Črnih mlak, ki so jo naročniki dobili kot del božičnega knjižnega daru Zveze Slovencev. (Več o tem ste lahko prebrali v 7. številki Porabja.) M.S. ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: EUROTRADE PRINT d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 5.200 SIT