pJaBpMI ▼ gotovim Leto LXVm., št. 135 Ljubliana, sobota iS. )imi]a 19» Cena Dia L- •zna}a vsak dan popoldne izvzemži nedelje in praznike. — InaeraO do 30 petit trst a Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrat a Din 3.-. već jI inserau peut zrsta E>tn 4.-. Popust po dogovora, lnseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Dte 12.-, za inozemstvo Dta 25.- Rokopisi se ne vračajo UREDNIŠTVO EN UPRAVNlfiTVO LJUBLJANA, Rnailjeva nlica štev. 5 Telefon: 3122, 3123. 3124. 3125 in 3126 Podružnice: MARIBOR Strossmaverjeva 3*>. — NOVO MESTO, Ljubljanska e~, telefon' St. 26. — CELJE: celisko uredništvo: Strossmaverjeva ulica L telefon st_ 65. podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon st- 190. — JESENICE. Ob kolodvora KM- Racun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani it. 10.351. Abesinska konferenca? Prizadevanja za mirno poravnavo itali jansko-abesinskega konflikta naj bi se strnile v posebno konferenco Abesinije in prizadetih velesil, sporazum pa naknadno predložil Društvu narodov v odobritev Občni zbor Kmetijske družbe Zborovale! so ostro kritizirali poslovanje glavnega odbora Pariz, 15. junija, z. Razni predlogi, ki so se pojavili zadnje dni za mirno poravnavo itaHjansko-abesinskega spora tako z angleške, kakor z italijanske strani, so so izkazali za poiskiisne balončke, ki naj bi pokazali, ali je še računati na mirno rešitev nastalega konflikta, ali pa je vojna neizbežna. Izjave, ki so v tej zvezi bile podane na eni, kakor na drugi strani, kažejo, da bi bila tako Anglija kakor Italija pripravljena urediti spor na miren način. Italija seveda vztraja na tem, da dobi primerne koncesijo in očuva s tem svoj prestiž, Anglija pa, da zaščiti svoje interese. Abesinija kot neposredno prizadeti Činitelj se doslej še ni izjavila, zdi pa se, da bi ne nasprotovala pametnemu kompromisu. Zato se je sedaj sprožila ideja, naj bi se sklicala posebna abesinska konferenca, na kateri bi bile zastopane poleg Italije in Abesinije tudi Anglija in Francija. V londonskih političnih krogih izjavljajo, da bi Anglija ne nasprotovala taki konferenci, čije naloga bi bila, da čimprej o redi spor med Italijo in Abesinijo na način, ki ne bi bi prišlo do sporazuma, bi se ta sporazum predložil v odobritev tudi Društvu narodov. Anglija ne more zapreti Sueškega prekopa Rim, 15. julija, tr. V angleškem tisku in v raznih interpelacijah v spodnji zbornici se je pojavil predlog, naj bi Društvo narodov v primeru, da bi do-vedla ekspanzijska politika Italije v vzhodni Afriki do oboroženega konflikta, v nizu svojih sankcij odredilo zaporo Sueškega prekopa. Glasilo italijanskega zunanjega ministrstva Affari Esteri« se bavi v Svoji zadnji številki s pravno stranjo tega vprašanja in prihaja do naslednjih zaključkov: Svobodni prehod skozi Sueški prekop je zajamčen s posebno mednarodno konvencijo, ki je bila sklenjena leta 1888. V smislu člena 1. te konvencije mora biti prekop vedno svoboden za prehod trgovskih, potniških in vojnih ladij in to tako v mirni dobi, kakor za časa vojne, in to za vse narode in države v enaki meri. Zaradi tega bi bila vsaka zapora Sueškega prekopa docela protipravna in v nasprotju z mednaron'nii dogovori. Nobena država na svetu zaradi tega nima pravice, odrediti zapore prekopa. Konvencija sama vsebuje tudi določbe zoper kršitev tega dogovora. Izvršni organ te konvencije je zbor diplomatskih zastopnikov vseh onih držav v Kairu« ki so podpisale konvencijo. Nobena druga korporacija, pa tudi ne Društvo narodov, v katerem so zastopana samo nekatere države podpisnice sueške konvencije, nima pravice, izdajati v tem pogledu kakoršne koli ukrepe. Tudi versajska mirovna pogodba izrecno navaja in priznava sueško konvencijo iz leta 1888. Zato si nihče ne more prisvajati pravice, da bi po lastnem preudarku zapiral prr kop med Sredozemskim in Rdečim morjem. Milan, 15. junija, z. »Corriere della Sera« poroča iz Aleksandrije, da se je vršila včeraj važna konferenca med egiptskim ministrskim predsednikom in angleškim vrhovnim komisarjem o vprašanjih, ki so v zvezi z abesinsko krizo. Kokor poroča list »Aram«, se je predsednik egiptske vlade hotel pouči+i predvsem o tem, kako misli Anglija preprečiti vojno med Italijo in Abesinijo. Predvsem zaiiima egiptsko vlado, ali namerava angleška vlada zapreti Sueški prekop, in ali bo prepovedala italijanskim vojnim letalom polet preko egiptskega ozemlja. Pri tej priliki je angleški vrhovni komisar tudi sporočil, da zaradi napetosti med Italijo in Abesinijo še ne bo mogoče že sedaj uveljaviti nove egiptske ustave, marveč bo treba to zadevo znova odgoditi Italija mobilizira dalje Rim, 15. junija, z. Danes je bil izdan odlok o mobilizaciji vseh podoficirjev letnika 1913 in drugega poziva vojnih obveznikov istega letnika. Skupne gre za mobilizacijo kakih 50.000 mož. Italija kupuje živila v Bolgariji in Rumuniji Sofija, 15. junija, tr. Zadnje dni so posebni pooblaščenci italijanske vlade nakupili v Bolgariji in Rumuniji velike količine živil, predvsem žita in živine ter k on se rvi ranega mesa. Italijansko zastopstvo v Burgasu je najelo bolgarski tovorni pa mik »Maria Louisa« ter sra natovorilo z živino in drugimi živili, ki bo skupno z dvema rumunskima parni-koma, natovorjemma z žitom krenil v italijansko vzhodno-afiiško luko. Danes bosta krenila na pot še dva druga velika tovorna parnika, z velikim tovorom žita odšla v Somalijo Abesinija pa v Jugoslaviji Novi Sad, 15. junija, tr. Semkaj je dosT>el pooblaščeni zastopnik abesinske vlade, z nalogo, da nakupi živila za Abesinijo. Predvsem namerava Abesinija naročiti večje količine konservira-nega mesa. V teku so pogajanja z veliko tvornico konzerv za skupni znesek 40 milijonov dinarjev. Oborožitev Nemčije na morju Francija, Amerika in Japonska ne odobravajo angleško* nemškega sporazum? London, 15. junija. w. V londonskih političnih krogih izjavljajo, da bo Nemčija brez dvoma zastopana na prihodnji mednarodni pomorski konferenci, ravno-tako pa tudi Sovjetska Rusija. Nemčija pa bo na tej konferenci imela samo diplomatsko zastopstvo. Najbrže se bo še danes ali jutri sklenil med Veliko Britanijo in Nemčijo dogovor v cbliM gentleman agrementa, po kateri bi Nemčija pustila v vprašanju pomorskega oboroževanja Velika Britaniji popolnoma proste roke. Nemška delegacija izjavlja, da zagotavlja Velika Britanija Nemčiji pravico 35 % angleške tonaže. Ako bi torej Anglija sklenila, da poveča svojo tonažo, bi se s tem avtomatično povečala tudi tonaža nemškega brodov ja. Tokio, 15. junija. w. Kakor govorijo v političnih krogih Japonska ni pripravljena sodelovati na pomorski konferenci sedmih sil ob soudeležbi Sovjetske Unije in Nemčije. Japonska vlada vztraja pri tem, naj se pomorska konferenca, kakor predvideno, vrsi še leta 1935 samo ob udeležbi podpisnikov washing-tonskega pomorskega dogovora, namreč Anglije, Amerike, Japonske, Francije in Italije. Pariz, 15. junija. w. Na svoji sinoćnji seji je ministrski svet prvič uradno ba-vil z nemško-angleikinii morariškimi pogajanji. Najprej je poročal mornariški minister Pietri, nakar se je razvila precej živahna debata, do kakega sklepa ni prišlo. Ministri so se sporazumeli, da bosta ministrski predsednik Laval in mornariški minister Pietri pripravila odgovor na angleško sporočilo. Ministrski svet se bo bržkone v torek ponovno bavil s tem vprašanjem. Francoski tisk kaže kaj malo zadovoljstva z dogovorom med Anglijo in Nemčijo o pomorskem oboroževanju. Tako na skrajni desnici kakor na skrajni levici nastopajo zoper ta dogovor, ker nočejo pristati na to, da bi imela Nemčija enako veliko brodovje kakor Francija, ki je drugi največji kolonijalni imperij na svetu in so njene pomorske sile tako razpršene po svetovnih morjih, da so absolutno inferiorne nasproti novemu nemškemu oboroževanju na morju. Pri tem opozarjajo tudi na to, da gre za dokaj važno revizijo mirovnih pododb ki bo bržkone imela za posledico nove nemške zahteve. Poljska volilno reSorma Predlog vlade tičnin po okrnitvi vsemogočnosti poli — Ukrajinska opozicija Varšava, 15. junija, tr. Ustavni odbor | Sejma je končal načelno razpravo o reformi volilnega zakona, kakor sta ga predložila vladni blok in socialistična stranka. Zastopnik ukrajinskega parlamentarnega kluba Chrudski je v svojem zaključnem Ljovoru ugotavljal, da predstavlja predlagana volilna reforma vladnega bloka hegemonijo vladnih strank, ki bo v bodoče onemogočila Ukrajincem, da. bi Imeli svoje zastopnike v parlamentu. Ta predloa spravlja Ukrajince pod politično kuratelo, zaradi česar se je med Ukrajinci že sedaj pojavil pokret, da se prihodnjih parlamentar- Silna vročina v Rumuniji Bukarešta, 15. junija, tr. Od Srede dalje vlada v vsej Rumuniji neznosna, prav tropična vročina. Včeraj so zabeležili v senci po raznih krajih 38 do 56 stopinj Celzija. Tudi ponoči vročina le malo popusti in je znašala v pretekli noči najnižja temperatura nad 20 stopinj. Mnogo ljudi je obolelo na solnča-rici, pa tudi živina zelo trpi od vročine in žeje. Angleški bojevniki povabljeni v Berlin London, 15. junija, z. Organizacija angleških bojevnikov je prejela danes ofici-elno povabilo organizacije nemških bojevnikov, naj pride 13. julija na poset v Berlin. 'Angleški bojevniki se bodo temu povabilu odzvali. Pred tem pa bodo 4. julija posetili Prago. B, julija pa Dunaj in se sestali tam s predstavniki češkoslovaških odnosno avstrijskih bojevnikov. Ljubljana, 15. junija. V dvorani Delavske zbornice se je danes ob 10.30 pričel občni zbor Kmetijske družbe, ki se ga udeležujejo samo okrog 100 delegatov. Občni zbor je otvoril predsednik g. Oton Detela, ki se je uvodoma spominjal Viteškega kralja mučenika in odredil enoini-nutni molk v počastitev njegovega sporni na. Na njegov predlog so bile poslane vda-nostne brzojavke kralju in pozdravne brzojavke ministroma za socialno politiko in za poljedelstvo. Zborovalce je za bansko upravo in še posebej za kmetijski oddelek pozdravil zastopnik banovine inž. Sadar, ki je opravičil zadržanega bana. Predsednik je nato podal svoje porčilo. Poročilo predsednika. Zaradi pomanjkanja obveznih kmeti jsk h zbornic je glavni odbor Kmetijske družbe vršil v preteklem leta naloge s tem. da je zastopal kmetijstvo dravske banovine :n posredoval pri prodajanju kmetijskih pridelkov, obenem pa dobavljal kmetijske potrebščine. Kadar je šlo za interese kmetijstva, je družba vedno posredovala z raznimi predlog: in predstavkami . ki so večkrat imeli uspeh. Pri posvetovanjih glede izdelave osnutkov zakonov, ki se tičejo kmetijstva, je Kmetijska družba vedno sodelovala. Banska uprava je slejkoprej podpirala težnje družbe. Kljub težkim prilikam, družba Se vedno izdaja »Kmetovalca«, ki "e najstarejše kmetijsko glasilo in je lani praznoval 501etnico izhajanja. Čeprav je »Kmetovalec« baš v sedanjih težkih časih gospodarske krize kmetu prepotreoen ko* svetovalec v vseh stanovskih zadevah, ni število naročnikov v nobenem sorazmerju z važnostjo glasila. Poročilo navaja, da mnoge akcije, ki jih je izvajala Kmetijska družba, niso uspele r>rav zato, ker članstvo ne čita »Kmetovalca« in ni bilo o tržnih orilikah dovolj poučeno. Kmet. družfoa je imela lani Din prometa, kar je za 33.457.789 Din več kakor 1. 1983. Tudi blagovni promet je narasel za 15*/t ali 4,190.898 Din. Prodaja kmetijskih pridelkov fe lani v primeri z 1. 1933. sieej" narasla za okroglo 2 in četrt milijona Din. zato pa je padla prodaja kmetijskih potreb-SBn za 260.000 Din. Padec ni le viden izraz zmanjšanja vrednosti potrebščin, temveč je pripisati tudi akciji Kmetijske družbe v pogledu znižanja prodajn-h cen. Iz blagajni- škega poročila ie razvidno, da je število članov lani naraslo za 1046 in jih je bilo na koncu leta 9998. Druiba je zaključila poslovno leto z 12.611 Din dobička. Po poročilu se je razvila živahua debata. Dr. Kovačič je naglašal, da so bile zaradi padca cene vinu zlasti prizadeti kmetovalci na severu banovine Zahteva, da banska uprava zaščiti interese kmetov posebno v vinogradniškem pogledu. Zabavnik iz Ribnice na Pohorju je govoril glede iz voza živine, ki so mu pritrjevali še drugi, češ da se živine ne laptaSa izvažati v \\ strijo, ker so cene na domačem trgu muo go ugodnejše. Danes, ko konjunktura ni ugodna, se poziva kmeta na izvoz, ko M bodo pa cene dvignile, bodo izva/ali trgov-ci. na kmeta pa se ne bo nihč. obračal Tajnik Kmetijske družbe je odgovarjal, d.i so bile glede izvoza živine [»zvaite wm \*> družnice. Pozivu pa so se odzvale samo tn in so kmetje sami krivi, ako ne morejo izvažati. Večina a—ledu jih govornikov |a ki tizirala glavni odbor, da ni ilpoaloval polovične vožnje za ol>čni zbor. do* i ni do!,.' športni klubi, ki proslavljajo tvoia 15 letni co. takoj vozni popust Zahtevali so, da naj se občni zl«>r s ki če prej in ne sedaj, ko je najvoo dela na vsak način pa šele takrat, ko bo ■• sigrurana polovična vožnja Predse-dnik g. Detela Ja nato f.rtMida gal, da naj občni zbor pošlje prometnomu ministru posebno predstavko glede Hala nja vožnje in je tudi obsojal, da aiobe po pust športna drruatva, kmetje pa ne. Zbo rovaici so ostro nastopil- proti uredb' lovskega zakona, ki ne dovoljuje zatira nja zajcev. Neki govornik je satirične pripomnil, da bi kmet moral skoraj ree »Dober dan, gospod zajee, ali b « fce dolg*, obiral moje pridelke?* Zgražal se je, da je celo predsednik Kmetijske družbe gia soval na banskem svetu za lovsko uredbo, ki daje zajcu več pravio kakor tamo tu. Predsednik je odgovoril, da je barska uprava podaljšala 1 'vopuet za zajce za en mesec, kar je z lovskega vidika pr; zatiranju zajcev boljše. Sicer pa je bila lovska uredba izenačena za vso državo in je bila s tem najbolj prizadeta nasa banovina. Na naših poslancih je sedaj, d« to popravijo. Zborovanje ob zaključku Hsta šo traja. Visoka šola za vlomilce Senzacijo na lno razkritje praške policije — Vlomilci so vzdrževali pravcato univerzo nih volitev sploh ne udeleže. Poročevalec za socialistični predlog je izjavil, da kaže vladni blok tendenco, prilastiti si nekak politični monopol v državi. To je edina vodilna misel vladne volilne reforme. Zastopnik vladnega bloka Podoski je ob koncu priznal, da zasleduje volilna reforma kot glavni cilj okrnitev vsemogočnosti političnih strank, ki so zavoljo svojih političnih špekulacij cesto pozabljali na državne in narodne interese. Vladna večina je naposled z veliko večino odobrila vladni predlog volilne reforme Po eksploziji v Nemčiji Wittenberg, 15. junija. w. Doslej so spravili izpod ruševin tvornice i Reinsdorfu 46 mrtvih. 75 hudo ranjenih je v bolnicah. Za olajšanje bede sorodnikov ponesrečenih, je kancelar Hitler daroval 100.000 mark, nemška delovna fronta 50.000 in notranji minister dr. Frick 10.000 mark. Ravnateljstvo tvornice je odredilo, da bodo svojci ponesrečencev, dokler ne bodo dobivali zavarovalnin, dobivali polne plače Tvornica je izjavila, da je tudi pripravljena plačati svojcem ponesrečencev dosmrtno rento — Tvornica v Reinsdorfu. kjer se je dogodila eksplozija, je edina ki ima po versajski mirovni pogodbi pravico dobavljati Ak«T>loziva za vojsko Obsojeni grški Škofje Antene, 15. junija, z. Vrhovno sodišče je obsodilo pet grških škofov, ki se niso hoteli pokoriti odločbam državnih in cerkve- j nih oblasti, na izgubo škofovskega čina in j na pet let zapora. Praga, 15. junija, tr. Praška policija je prišla na sled svojevrstnemu učnemu zavodu, ki sicer ni imel pravice javnosti, ki pa je kljub temu imel prav čedno število dijakov in profesorjev. Gre za neke vrste univerzo za vlomilce, ki jo ie osnoval v mednarodnih kriminalnih krogih znameniti »blagajniški« strokovnjak Kari Cenek v nekem praškem predmestju. Cenek je imel več »profesorjev«, ki na se niso omejevali samo na teoretična predavanja o vlomilskih metodah in spretnostih, marveč so svojim dijakom tudi praktično demonstrirali svoje nauke. Vsak teden so delali — seveda v poznih nočnih urah — ekskurzije po Pragi in tudi drugih mestih. V prostorih »uni- verze« so našli cel »institut« bogato opremljen z vsakovrstnim vlomilskim orodjem, pričenši od najenostavnejših vitrihov in svinjskih nog pa do najmodernejših aparatov in vrtalnih strojev. »Institut« je uprav ljal lastnik hiše, v kateri je bila nameščena >univwrza«. Po dosedanjih ugotovitvah so dnaki te vlomilske univerze pod vodstvom svojih profesorjev izvršili v Pragi nad 50 večjih in manjših vlomov. Posečali so stanovanja, javne zavode, banke in druge ustanove, kjer je bilo računati na kak plen. Policija je sedaj »univerzo« zaprla, profe sorje in večji del učencev, med katerimi je bilo tudi več inozemcev. pa aretirala in iz ročila sodišču. Narodna skupščina Beograd, 15. junija, r. Danes se je v Narodni skupščini nadaljevala verifikacijska debata. Na včerajšnji seji je govoril tudi notranji minister g. Velja Popović, ki je zavračal v obširnem govoru trditve opozicije. Po kratki načelni debati so bili od venfika-cijskega odbora predlagani mandati v načelu verificirana. Na današnji seji se je nadaljevala podrobna razpravo. Prvi govornik dr. Milenko Markovič je polimiziral z zagrebškimi resolucijami. Za njim je govoril minister pravde dr. Dragutin Koji^, ki je s pravnega stališča izpopolnil včerajšnji govor notranjega ministra in s pravnega stališča pobijal navedbe opozicije. Nato je dobil besedo narodni poslanec dr Luka Kostrečifc, ki je razvil jugoslovensko ideologijo in pobijal vse vrste separatizma. Seja še traja. Francija se otresa inozemskih delavcev Paril, 15. junija. w. Sinočnji ministrski svet se je bavil e načinom povratka inozemskih delavcev, katerim ni bilo podaljšano dovoljenje za zaposlitev Gre za več tisoč delavcev iz srednje *i vzhodne Evrope, ki sp bodo sedaj na francoske državne otroške vrnili v svojo domovino. Kakor mano, je bilo že konec lanskega Teta poslanih na- zaj v domovino mnogo inozemskih delavcev, zlasti poljskih rudarjev. Francija ne plača vojnih dolgov Amerik? Pari«, 15. junija. w. Francoska vlada je, kakor prejšnja leta, tudi sedaj na vprašanje odgovorila ameriški vladi, da Francija ne more plačati danes zapadlega obroka vojnih dolgov. Francoska vlada poudarja v svojem odgovoru, da obžaluje, da Se ne more slaviti nobenih predlogov za bodočo uredjtev vprašanja vojnih dolgov, vendar pa izraža željo, da bi se čimprej dosegla rešitev tega vprašanja, ki bi zadovoljila ^be državi. Vremenska nanov»d Dunajska opoldanska vremenska napo ved za nedeljo: Vdor mrzlega zraka, nevihte. Sorzna poročila. INOZEMSKE BORZE. Curlh, 16. Jnnija. Beograd 7.—. Pariz 20.225, London 15.15, Newyork 306.625. Brusolj 51.90, MIlan 25.26, Madrid 41.90, Amsterdam 207.50, Beri in 123.60, Dunaj 57.80, Praga 1&&0, Varšava Bata re«ta 3.06. Stran X »SLOVENSKI NAROD«, dne 15. junija 1935. Štev. 135 Za rešitev kmetijstva Ureditev kmečkih dolgov, saniranje kmečkih posojilnic in dvig cen Ljubljana, . 15. junija. Zadnje čase so zopet v ospredju vprašanja, ki posegajo do osnov našega gospodarstva in ki se tičejo predvsem našega kmetijstva. Vedno bolj se utrjuje prepričanje, da je izvor splošne gospodarske krize kriza kmetijstva, nesorazmerno nizka cena pridelkov v primeri z industrijskimi izdeflci ter da je treba najprej rešiti pereča vprašnja naše vasi. Nedavno, po načelni izjavi kmetijskega min:strstva, ja postal predmet živahnejšega razmotri-vanja zlasti dvig cen pridelkov in kmalu se je izikazalo, da je to vprašanje izredno kočljivo ter da sklepanje o njem lahko postane usodno posebno za našo banovino. Kompleks vprašanj, ki se tičejo našega kmeta m ki so zelo pomembna za vse gospodarstvo, predvsem: prilagoditev pridelovanja zahtevam tržišča in glede na kakovost in količino pridelka, vprašanje kreditov in vnovčevanje pridelkov na domačih in tujih tržiščih — zahteva temeljitega poznavanja strukture gospodarstva in izredne previdnosti; trditev, da se vse to da urediti brez težav in žrtev, bres posebne organizacije in načrtnega gospodarstva, je dokaj optimistična. Z ureditvijo denarnega trga v zvezi s krediti za kmetijstvo in poravnavo starih kmečkih dolgov so se bavili tudi z vso resnostjo, vendar izhoda še niso našli ter se zdi celo, da je zlasti vprašanje kmečke zaščite vedno bolj zapleteno. Sedaj pa vendar že prodira spoznanje, da brez učinkovitih ukrepov za likvidnost kmečkih posojilnic in sploh brez saniranja domačega denarnega trga ne bomo mogli odpraviti vprašanja visečih kmečkih dolgov. Gospodarskih razmer pri nas na deželi ne pozna nihče bolje od voditeljev kmečkih gospodarskih organizacij, odnosno denarnih zavodov. To bi moralo tudi odločati, ko sklepajo o zadolžitvi našega kmeta, kajti vprašanje kmečke zadolžitve bi morali reševati povsem individualno, za vsakega posameznika posebej pred so- dišči ob zaslišanju poznavalcev ter izvedencev. Pavšalno odločanje o kmečkih dolgovih in za vse dolžnike enaki pogoji lahko več škoduje kakor koristi. Dolgoročno odplačevanje lahko zavaja v lahkomiselnost. Tudi kmečki dolžnik ne sme izgubiti Čuva odgovornosti ter mora biti odgovoren za svoje pogreške kakor kdorkoli. Zvišanje cen pridelkov je pa vprašanje zase. Ne gre samo za čim večji izvoz pridelkov, temveč predvsem za ureditev razmer na domačem trgu. V ta okvir spada uvedba tržnega reda za naša mesta, reda. kakršnega zahteva čas. Za zgled si lahko vzamemo ureditev nemških trgov (Markt-ordnung); cene pridelkov so dvignili, spekulante so izločili, konzument pa vendar kupuje cenena živila. Zavarovan je producent i konzument, pa tudi trgovec kot posredovalec. Vsak ima natančno določen delokrog in je odgovoren pred javnostjo, vsi se morajo pokoravati primernim odredbam. Pri nas ne moremo upati, da bi se razmere na tržiščih zboljšale. dokler kmet ne bo imel stanovskega zastopstvi, kmetijske zbornice. Zlobne so trditve, da naš kmet še ni sposoben za svojo organizacijo. Prav lahko bi pa tudi dognali — s plebiscitom —, da so kmetje pripravljeni sami kriti izdatke za svoje stanovsko zastopstvo. Ako bi gledali pri zvišanju cen pridelkov le na interese nekaterih kmetijskih panog, bi v bistvu tudi ne pomagali kmetu, temveč bi mu celo lahko škodovali. Naša banovina je pasivna in silno bi oila prizadeta, ako bi morala uvažati drago žito, dočim bi se njeni dohodki ne zviša!:. Če se že podraži žito in sploh pridelki, ki jih dravska banovina ne pridela dovolj, tedaj se morajo podražiti tudi pridelki, ki jih izvažamo, sadje, vino. hmelj, les itd., kar smemo zahtevati kot k ->nz:i-ment pridelkov drugih banovin. Enaka mera za vse! f nerusko glasbo. Kar smo slišali mi za rusko granico ruske zborovske glasbe, so nam to prinesli in za nas na zapadno evropski način priredili n. pr. Slavjanski in nekateri drugi. Zborovsko petje m zborovske skladbe je pospešila kot izvrstno propagandno in kolektivno življenje pospešujoče sredstvo šele revolucija. Takrat pa so izrasle iz tal kar cele pevske armade, z njimi vred pa tudi nebroj zborovskih skladb. Bili so to spočetka razni aranžmani, »pereloženija« instrumentalnih del za zbore, večglasnih zborov na manjglasna ali narobe, priredbe za klavir in petje itd. Kajpada so vse te skladbe služile agita-cijskim svrham in je bila njihova umetnost v službi revolucijskega gibanja problematična. Novejši čas pa so se okusi razčistili, kič je izginil in danes komponi-rajo mladi Rusi zborovska dela, ki segajo v oblake. G. H. Svetel je imel srečo, da je dobil v roke celo zbirko sodobnih zborovskih del, ki so sicer deloma še aranž- Obrtniki pripravljajo veliko raistavo Društvo jugoslovenskih obrtnikov priredi eno najlepših obrtniških razstav, ki bo na liceju od 29* t. m. do 14. julija Ljubljana, 15. junija. Obrtniške razstave, ki so jih začeli naši obrtniki prirejati tako živahno zadnja leta, so znak. da se je obrtništvo znašlo baš v najtežjih dneh, da ne kloni, temveč se žilavo, pogumno bori za obstoj in napredek. Za naše obrtništvo je vpTav življenjska potreba propaganda za domaČe obrtne izdelke, zato so pač obrtniške razstave upravičene. Nedvomno so pa potrebne tudi zato, da obrtniki tekmujejo v koristni, plemeniti tekmi z izdelki med seboj. Dandanes, ko je splošna težnja, da se produkcijski stroški čim bolj znižajo, pomeni tekmovanje med obrtniki v tem smislu, na razstavah, požrtvovalnost: kliub hudim časom, ki jih obrtniki nedvomno čutijo zelo dobro, hočejo ostati solidni producenti, hočejo konkurirati industriji samo s solidnostio. hočejo pa tudi živeti ter dokazati s svojim delom, da zaslužijo vse upoštevanje ter da so upravičeni zahtevati zaščito. Te misli vodijo tudi prireditelje velike obrtniške razstave Društva jugoslovenskih obrtnikov, ki bo od 29. t. m. do 14. julija na liceju v vseh šolskih prostorih, in sicer v 19. večjih in manjših sobah ter na dvorišču. Razstavišče meri okrog 1500 kv. m. Mestna ob črn a je pokazala popolno razumevanje za obrtniško prireditev, zato je dala prostore brezplačno za razstavo. Tudi na banovini se dobro zavedajo, da je treba našemu obrtništvu pomagati, zlasti pri tako idealnih namenih, zato ie prevzel pokroviteljstvo nad razstavo ban dr. Dinko Puc. Razstavni odbor dela že več mesecev. Zavzel se je z vso resnostjo in temeljitostjo, da bo razstava delala v resnici čast obrtnikom in njihovemu delu. Predsednik razstavnega odbora ie Tv. Košak, tajnik pa Iv. Mihelčič, odbornikov je 32. Arhitektonsko ureditev razstave so poverili arh. Mesarju, ki se je izkazal že na neštetih raz- stavah in zlasti pri zadnji gospodinjski razstavi na velesejmu. Razstava bo v celoti na višku tudi v estetskem pogledu, da bo moral biti zadovoljen tudi najstrožji kritik. Prireditelji hočejo pokazati našo obrtno proizvodnjo čim izčrpneiše. zato bodo razstavljali obrtniki vseh panog. Da se pa bo razstave lahko udeležilo čim več razstav-Ijalcev. bodo razstavni prostori zelo poceni. Poseben popust bodo imeli čevljarji, ki najbolj potrebujejo propagande za svoje izdelke, zato bo čevljarska obrt zelo dobro zastopana. Vseh razstavijalcev bo okrog 100. Sedaj je še čas, da se še prijavijo nekateri, dokler prostori niso še razdeljeni. Med pri javi jenci so zastopani obrtniki vseh panog, kovinske, lesne, oblačilne, živilske in gradbene stroke, dalie precizna mehanika, fotografi, ščetarji. kamnoseki, umetna obrt (kovinostiskarstvo), brušenje stekla itd. Organizatorjev ne vodiio nobeni kori-stolovni nagibi, zato bo tudi vstopnina zelo nizka, le 3 Din. Po proračunu iskazuje razstava deficit, saj prirediteljem ne gre za dobiček, temveč, da pokažejo delo obrtnikov čim širšemu kro^u konzumentov. Po razstavi bo žrebanje številk vstopnic: za izžrebani vstopnici sta namenjeni dve krasni in dragoceni darili, delo obrtnikov, zato naj obiskovalci hranijo vstopnice. Poseben odelek na razstavi bo razstava Združenja elektrotehničnih obrti dravske banovine, ki bo prikazala razvoi elektrotehnične obrti pri nas. Dokaz, da je med obrtniki mnogo talentov, je tudi lepak, ki vabi na razstavo, nagrajen osnutek črkoslikaria L. Sare. Risar je dosegel z malimi sredstvi močen učinek. Upamo, da bosta idealizem in požrtvovalnost prirediteljev rodila bogate sadove ter da bo razstava dosegla popoln uspeh. Koncert ruske pesmi Uspela prireditev narodnega železničarskega glasbe4 nega društva „Sloge" Narodno železnica rsfco glasbeno društvo »Sloga« ima poleg drugih glasbenih oddelkov tudi vsega spoštovania vreden društveni pevski zbor. V Četrtsk zvečer smo ga po daljšem odmoru slišali v društveni glasbeni dvorani (Ljubljanski dvor), kjer nam je priredil zelo interesanteu koncert ruskih zborovskih skladb. Sicer preko stoglavi svoj zbor je z ozirom na mak) društveno dvorano moral dirigent g. H Svetel nekoliko reducirati, vendar je ostalo na odru še vedno do 80 pevk in pevcev. Glasovni materijal zbora je soliden, svež in se gfolje v širokem obsegu štirih oktav, da celo črez. Al. Jegorov zahteva v svoji tatarski vokalni suiti od basov kontra as, Arhangeljskij kontra be, soprani pa se morajo neredkokrat dvigniti do blizu rriortnega ce. To ni kar si bodi 'n vzorna izvedba takih del se s pridom udaja le redkim zborom. 1 Tudi »Slogin« ^bor potrebuje v taki nfžmi še glasovne podpore, dočim so se soprani, četudi v dokaj ostrem loku, lahko povspeli do naj-* šiih vrhov. Sredina je prav gosta, sočnu in lepo izravnana, ženski zbor prožnejš kot moški. Svoj zbor je moral dirigent pogostokrat razdeliti do več kot štlriglas-ia. neredkokrat do osmero- in celo več-glasja. Jegorov n. pr. zahteva poleg dveh basov. dveh tenorjev in dveh sopranov kar tri aRe. A to bi končno ne bilo tako hudo; sodobni ruski zborovski komponi- sti pa se izživljajo v kompliciranih samostojnih melodičnih linijah posameznih glasov, ki vodijo do berzobzirnih. harmoničnih sozvočij, kakršnim naši pevci* še niso kos m ki se njihovim priprostim ušesom kar nočejo še prilagoditi. Zato so nekatere novejše skladbe, zlasti zbori Je-gorova, mestoma tudi Krilova laborirali na nejasnosti in prozornosti, četudi so se pevci pogumno in disciplinirano pregrizli skozi te trdote od začetka do konca. Dirigentu Svetelu vsa čast! Marsikateri njegov kolega bi že koj spočetka prekrižal partituro in se jokajoč odstranil. Izvršitev težke naloge, ki si jo je g. Svetel zastavil, je zahtevala pri tem, razmeroma mladem, dosedaj v več ali manj konservativnem glasbenem duhu vzgojenem zboru gotovo neizmernega truda. Ta pa se celo pri izvedbi niti ni poznal. In to moram posebej poudariti. Do prevratne dobe je bila zborovska literatura Rusov, zlasti, ako pomislimo na ogromno velikost naroda. zelo revna Omeievala se ie ponajveč na cerkvene skladbe Moških zborov, razven vojaških skoraj ni bilo, tudi ne posvetnih, -.zven vaških improviziranih, mešanih ne Pač pa je zapadni del carske Rusije, Kurlan-dija. Estonija. Finska. Poliska itd. f il zborovsko petje zelo širokopotezno ter ie štel na stotine krepko organiziranih pevskih zborov, ki so seveda prepevali svojo. mani, a v veliki večini umetnine prvega reda. Tako smo slišali na Sloginem koncertu starejše ruske cerkvene in svetne komponiste Arhangelskega, Kjuja, Borodina, le novejše Ipolitova - Ivanova in Grečanino-va ter mlade sodobnike: še nekoliko konservativnega Karnoviča, pristno veliko ruskega nacionalnega Orlova, zelo pogumnega Krilova in orientalsko usmerjenega, samobitno modernega Jegorova. Bili so to mešani, ženski in moški zbori a capella in s klavirjem (g. M. Lipovšek). V splošnem je zbor mestoma silno težke skladbe izvajal precizno, pogumno in je dosegel s svojim koncertom nad vse časten uspeh. Hvaležni smo zlasti dirigentu, da nas je uvedel na tako živ način v sodobno rusko zborovsko literaturo. Pokazal je našim komponistom, zlasti pa našim pevcem, da je še dolga, dolga in težka pot pred njimi, preden bomo dosegli cilj, na katerem Rusi stoje že danes. —č. Urbane v rokah pravice Davi so zloglasnega vlomilca Jožeta Urbanca obkolili orožniki v Mirni peči in ga nato prepeljali v Novo mesto Novo mesto, 15. junija. Po petmesečnem napornem zasledovanju zloglasnega hajduka Josipa Urbanča, ki je bil strah in trepet vse Dolenjske, in ki je nedavno pobegnil iz zaporov novomeškega okrožnega sodišča se je novomeškim in mir-nopeškim orožnikom davi posrečilo, da so nevarnega zločinca živega dobili v svoje roke. Jože Urbanč, ki je bil rojen 15. marca 1907 v vasi Mrtvice pri Leskovcu. srez Krško, je bil leta 1933. obsojen na eno leto in 6 mesecev robije ter je kazen presedeval v zaporih novomeškega okrožnega sodišča. Manikalo mu je samo še nekaj mesecev, toda zahotelo se mu je zlate svobode. Letos v januarju je pobegnil iz sodnega poslopja, ko je čistil notranje prostore. Od takrat dalje se je skoraj dan za dnem čulo njegovo ime v zvezi z drznimi vlomi ali tatvinami. Tako je izvršil sam ali v družbi številne vlome v trškogorske zidanice, v soteski, na Semiču, v Suhorju in drugod v Beli Krajini. Povsod so ljudje s strahom imenovali samo njegovo ime. Ves varnostni aparat je bil tedne in mesece na nogah, da izsledi drznega vlomilca. orožniki so ga preganjali kakor divjo zver, toda Urbanč se jim je znal spretno umikati Njegovo ime je postalo skoraj legendarno, čeprav v slabem smislu besede. Pojavil se ie zdaj tu, zdaj tam. najraje pa v krajih, kjer so se ga orožniki najmanj nadejali. V enem snmem dnevu je mož napravil nenavadno dolgo pot. Na svojih pohodih je veCkrat naletel na orožniške patrulje, ki se jim je znal spretno umakniti, če pa ni bilo drugače ie tudi ^egel po orožju. Nosil je vedno voiaško karabinko in pištolo bil ie pa tudi vedno dobro z denarjem založen, Z orožniki se je spopadel in streljal nanje "^ri Ajdovcu, na T.užu pod Gorjanci, pri Krški vasi. kicr je oddal več strelov in drugod. V sredo so orožniki izvedeli, da se je Urbanč poiavil v vasi Vince pri Smarieti na Doleniskem, kier ie na za niim izginila vsaka sled. Včeraj so b"li pa obveščeni, da Urbanč kolovrati v območju Mirne peči, kjer se je pojavil v ciganskem taborišču v gozdu Kačje ride, kjer je hotel od nekega cigana, da mu preskrbi karabinko. Po duhovito zasnovanem načrtu se je orožnikom iz Mirne peči r»od vodstvom komandirja Valenčiča in pa novomeškim orožnikom pod vodstvom narednika Ivana Rotarja in narednika Franca Gendeja danes ob 3. zjutraj posrečilo, da so ujeli zloglasnega razbojnika. Izvedeli so. da ima Urbanč svoje ležišče v praprotju gozda pri vasi Jablan pri Kačji ridi. Nič hudega sluteč je šel Urbanč na nastavljene limanice: Okrog pol 3. zjutraj se je poiavil pri kozolcu, kamor mj je nekdo prinesel puško. ;i v hipu. ko je kupoval orožje, so ga že objele močne roke orožnikov in čeprav se je krepko otepal, je bil kmalu zvezan. Orož niki so ga odpeljali na postajo v Mirno peč od tam pa zjutraj v Novo mesto. Urbanč je imel na sebi dolge hlače, volnen pulover, na glavi sivo športno čepico. Na postaji v Mirni peči je b'l popolnoma miren in se je smehljaj. Češ zdaj ste me pa le ukanili Ali je Urbanč morilec orožnikov Vrička in Stelančiča? Poleg Omerze je bil Urbanč osumljen umora obeh orožnikov Vrička in Stefan-čiča iz Moravč. Zločinec, ki je streljal takrat na orožnika, je po opisu precej odgovarjal Urhanču in nekateri so celo videli, da ic imel usodnega dne zločinec v rokah daljnogled s katerim je oprezoval na vse strani. Tak daljnogled je izginil dan popreje v Žužemberku, kjer je vlomil Urbanč. To bi bij /e tehten argument, čudno pa ie. da Urbanč ni prav nič ranjen, dočim sta oba ranjena orožnika na smrtni postelji isoovedala da se spominjata, da sta napadale j ranila Morda ic bila poškodba le la/iega značaja Ker ie pa Urbanč žc popre ic večkrat strel ial na orožnike, mu je prisod;ti tudi ta zločin. če ie on morilec, bo to pač pokazal potek preiskave. Orožniki 'Ta danes ves dan zaslišujejo Zločinci izročeni sodišču Domžale, 15. junija. Preiskava v zadevi zverinskega umora prevžitkarice Marije Penkove pri Domžalah je zdaj popolnoma zakljurrna. Kakor smo že včeraj poročali je bilo skupno aretiranih 7 oseb, glavna krivca pa s!a mizar France Hribar in pa klobučarski pomočnik Janez Pire. Pire umor Penkove priznava v v eh podrobnostih, dočim ostaja Hribar, ki je zasnoval in 6 pomočjo Pirca tudi izvršil umor. zakrknjen. Orožnikom, ki so ga zasliševali in vse te dni ne priznava ničesar, taj i vse in sploh ne mara ničesar vedeti o zločinu. Včeraj popoldne so orožn;ki s komandirjem g. Skokom na čelu odvedli Hribarja in po Pirca na kraj umora, kjer je Pire ponovil svoje izpovedi in omenil še nekatere podrobnosti, kako se je grozn; zločin od; igral. Hribar je ostajal tudi ob tej priliki mrk in ni maral govoriti. Pozneje popoUne so orožniki odvedli Hribarja in pa Pirca v zapore sodišča na Brdu. Preiskovalni sodn'k je oba takoj zaslišal, pa se ie zopot ponavljalo isto. kakor v orovniški preiskavi: Pire je govoril in priznaval. Hribar pa je ostal tudi pred sodnikom zakrknjen. Ostalih pet aretirancev so orožniki odpeljal^ v Ljubljano in jih Izročili državnemu tožilstvu. Za orožnike je zdaj preiskava v glavnem končana, na žandarmeriiski postaji imajo zbranega celo skladišče blarra in pt^mefov, ki so bili last pokojme Penkove in k? so jih orožniki zaplenrli v stanovanjih aretirancev. Tudi ta materija! bodo orožniki, čim t m svoj javn! tel ova i-ni nastop na letnem telovadišču v stekanji vasi tfaatojaUI bodo v6i oddelki. mV starejš- : rare ;n šolska mladina s pm-st m vajami. o<« orodju pa člani in ua raščaj Ter vztrna članska vrsta bratske-«a društvi. Sokola l P<: telovadbi prosta zabave z bc gstim srečolovom. šaljivo >.c što "n plesom • sokotek Ivoran! 3o 1 -luj€ godba 4«p.}«-vas. rabimo k «.biln: udeležb'. Za primer neugodnega fireua bo )avnt nastop « nedelj, 23 jun j a Zdravo! Uprava 30 dni nrincfcsa V filmskih komedijah so princi in princese skorai tako neizogibne, kakor v starih pravljicah Toda čeprav ne gre tu-dr v naslovnem fil-n i ki je zdaj na sporedu kina Matice, brez princese, veidar film ni šablonski ter se odlikuje z vsemi vrlinami, ki so pogoj dobre flmske komedije. Američani v'soko cenijo evropska plave kri, princ iz Evrope ie v Ameriki pre-va atrakcija, princesa pa seveda lahko po stavi pol Amerike na glavo, zla^f" če je njen prihod aranžiran z ameriško reklamo. Newyorškemu bankirju (E Arnold) je mnogo na tem, da bi preskrbel veliko posoji'o evropski državici, ki je pa Američani ne poznajo niti po imenu, zato je treba najniej učinkovite reklame; Soljše reklame si pa ne moremo misliti kakor rumeia princese, prestolona^ednice evropske državice r»o Ameriki Toda ne gre vse gladko Princesa je sicer nrišia v Ameriko, a ie takoj po prihodu nevarno zbolela za dolgotrajno boleznijo Bankir je moral poiskati dvojnico prii.cese. ki je iorala neno vlogo mesec dni V fPmu :e princes? in niena dvojnica f-ra *n ista ?g-a?ka SvH-13 Sidnev ki »e ena la^holi n/rl^je.rh mladih filmskih 'gralk Kne-"'iifl *e posrečeno /ardete in *rečn>- 'zt»če. da gledališka igralka, princesina dvojnica. ŠAH Šahovska tekma Ljubljana — Celje. J>rovi ee spoprimejo na 12 deskah šahisti ljiu bi ja nekega in celjskega šahovskega kluba v prijateljski tekmi. To bo menda prvo šahovsko srečanje zastopnikov obeb velikih šahovskih središč dravske banovine Celjani imajo mnoge močne šahist« ter velike zasluge za organizacijo in širjenje šahovske igre. Upamo, da se bodo kljub kratkemu bivanju med nami dobro počutili im da to ne bo zadnji prijateljski sestanek slovenskih šahistov. Naši ljubitelji šaha bodo gotovo znali ceniti pomen tega srečanja in bodo številno obiskali zanimivo prireditev. Pričetek ob pol 20 v dvorani restavracije »Zvezde«; vstopnina 2 Din L. š. K obveSča gg. Oibica, Gatorov-Ska, Oenriniča. LokovŠTta. Majcenoviča, Kumlja. Požara, Sikoška, šavlija, M. Kr-biča in inž WeiFsa. naj se priglasijo kapetanu vpaj do V/420. — Občni zbor krajevne protituberku-lozne lige v Kranju bo v ponedeljek dne 17 junija ob pol 19. v drž. gimnaziji v Kranju. Prosimo, da se občnega zbora udeležite polnoštevilno! — Dobro znana oseba, ki je na bin kostni ponedeljek z ograje pred Narodnim domom vzela temno-moder plašč-paletot. se poziva, naj plašč nemudoma vrne v pisarn' Sokolske župe Kranj Kupuj domače blago! KOLEDAR. Dane«: Sobota 16. Junija katoličani: Vid in tov. Dragi mir. Jutri: Nedelja 16. junija katoličani: Sv. Trojlaa. Traumi ir. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: M dni je bila princ* (Silvla Sidnev). Kino Ideal: Pot v neskončnost Kino Dvor: Zapad krvavi. Kino slika: Begunec iz čvikaga Olimpijaka akademija ob 20.30 na letnem telovadišon Ljubljanskega Sokola v Tivoliju. Francoski institut: predavanje S- Leon Reve »Lotijeva idila v Dalmaedji«, ob 2ti v društvenih prostorih v Narodnem domu. šahovski dvoboj Ljubljana — Celje ob 19.34) v restavraciji Zvezda«. Predavanje o Bolgarski, ob 2:ik dan ob «">. zjutraj izpred hotela *>! -tropo! . /.in/.ma voznina. Informacije: Ljubljana, PeCnikar, telefon 36-86, Sušak: Kes'avra.'ija Stavila. PRIREDITVE V NEDELJO. Kino Matica: 30 dni je bila pr.im sa (.Silvia Sidnev). Kino Ideal: Tot v neskončnost. Kino Dvor: Za d-olžino nosa (Si^fiie.i Amo). Kino Šiška: Begunec iz Čikaga Osrednji odbor društva »Bran-i-bor«, občni zbor ob 10. v dvorani Kmetijske družbe. Novi trg 3-1. Sokolsko društvo štepanja vas, javn: telovadni nastop ob 16. na letnem telova-ditsču v štepanji vasi. DEŽURNE LEKARNE. Danes in Jutri: Dr. Piceoli, Tvrševa cesta 6. Hočevar. Celovška cesta P2, In Gartus, Moste, Zaloška cesta. Naše olfcdafišče DRAMA Začetek ob 20 uri. c >ota. 15.. V času obiskanja B. Nedelja. 16.: Zaprto. Ponedeljek. 17.: Zaprto. Torek. 18.: Izdaja pri \ovari. Premiera. Red C. OPERA Začetek ob 20 ur Sobota, 15.: Gorenjski slavfek Red G. Nedelja, 16: Bocrarcio. Izven. (rlol>oko znižane cene od 24 Wn navzdol. Ponedeljek. 17.: Zaprlo. Torek, 18.: Tretja javna produkcija gojencev operne šole drž. konservatoriin Iz Ce!|a —c Sokolski peš izlet v Vojnik bo priredilo Sokolsko društvo \ ivijn v nedelje 16. t. m Odhod pešcev ob 13. z dvorišča pri mestni sokolski telovadnici, odttod iiz-letnikov z avtobusom pa ob 14. z lategs mesta. —c Razstava ženskih ročnih del bo v nedeljo dne 16. t. m. |0 ponedeljek dne 17. t. m. na os.novni soli šolskih s* ataw v Celju Ne zamudite «i osrled.nti izdelkov najmlajših —c K stroškom za kanalizacijo na hribu sv. Jožefa bo prispevala okoliška ob čina tretjino, ostanek pa prizadeti po se^tniki. Za zgradnjo javnega 6traniSča pri cerkvi sv Jožefa je odobrila okoliška občina 2300 Din, ravno toliko kakor mostna občana. Okoliška občina bo tu! preštudirala vprašanje postavitve javnih stranišč v Gaberju, pri kapuoinski eerkv< in nekaterih dVrognh krajih. —c škropljenje cest. OkoJiška občina namerava uvesti tudi škropljenje Krekove ceste do Bntejevega mostu na Ložnlct, Ceste na grad do Skalne kleti in ceste od Brega do Grenadirjeve brvi ter bo stopila v stik z mestno občrino, da bi proti primerni odškodnini poskrbela tudi še za škropljenje teh cest z mestnim škropil-rim avtomobilom. — t Pester športni spored. V nede'*o ob 9. dopoldne se bo pričela na ten:-Vm SK Celja v mestnem parku dni ga eksh: bicijska tera med državnim prvakom v tenisu g. Pallado iz Zagreb3 In Daviš cun igračem g. Moginom V nedeljo zjutrai se bo pričela propagandna zvezdna dirk* v Celje, ki jo priredi Klub slovenskih kolesarjev v Celju. Proge so naslednje: Za greb — Celje, Ljubljana — Celje. Maribor — Celje, SlovenjgTadec — Celje in Celje — Groblje — Celje. Klub slovenskih kolesarjev v Celju bo podelil za vsako progo in vsako s-knpino po tri darila v obliki kolajn in diplom. V nedeljo ob 17 se bo pričel na Glazlji nogometni brzo-tnrnlr v korist LNP Najprej bodo Igrala SK Atletik in SK Olimp nato SK Celje in SK Jugoslavija, potem oba premaganca i n končno oba zmagovalca Vsaka tekron bo traj&la dvakrat po 15 minut —c Nočno lekarniško službo Ima do vštetega petka 21. t m. kr. dvoma lekarna »Pr! Mariji pomagaj« na Glavnem ♦T2U. Iz PtVkf Prijatelji perutnine so se že zopet pojavili. Obiskali so pred dnevi kokoSnjak posestnika Kovačič Ivana v Kukavi ter mu odnesli 6 kokoši. 1 petelina in 5 piščancev Orožniki so tatu — nekega Z. A. iz Ku kave — izsledili. Ukradeno perutnino je nosil v Ptuj na trg na prodaj. Iz šolske službe. Sprejemni izpiti na državni realni gimnaziji v Ptuju bodo letos dne 25. t. m ob 8. K sprejemnemu izpitu so pripuščeni učenci, rojeni v letih od 1922 do 1925, Prijave, kolekovane s 5 dinarji, naj se oddajo osebno ali pa pošljejo s po što ravnateljstvu gimnazije do 20. t. m. Pri javam je treba priložiti krstni list in šolski izkaz. — Upravi tel j stvo drž dekliške na rodne šole v Ptuju javlja, da se vrši vpisovanje novink za 1. razred dne 17. junija t. 1. od 15. do 17. ure v T. nadstropju dekli ške narodne šole v Ptuju (Mladika) . Vandalizem na mestnem pokopališču Radnje čase prihajajo vedno češče pritožbe lastnikov grobov na mestnem pokopališču, da se pojavlja.o razni temrd elementi [n zgolj iz same objestnosti razbiiajo rte člene svetnike Dobro M.bilo. pko bi upra va nokonališča zagradila zadnii dohod mi pokopališče, s čimer bi bila kontrola pri -'itoot, -k^,, veKko bolj olajšana. Stev. 135 SLOVENSKI NARODc, dtoa 26. Jnsrja 1988. Stiaii 8* Važne učiteljske zadeve učiteljske organizacije po povzdigi presvete in zboljšanju stanovskih Ljubljana, 15. junija. Dravska sekcija JUU je sklicala te dni predsedniški zbor, ki ga tvorijo predsedniki vseh 34 sreskih edinic JUU ter nadzorni in upravu: odbor banovinske sekcije JUU. Po4-noštevilno obiskano zborovanje se je vršilo v dvorani Delavske zbornice. O delu v een-fcraM JUU je poročal predsednik Ivan Dimnik, ki je opisal dosedanja prizadevanja izvršnega odbora v Beogradu pri reševanja tekočih poslov in o intervencijah pri prosvetnem min'stm Stevanu Ciriču. Razmere v JUU se konsolidira jo, stalno napreduje Število članov, ki jih je sedaj že IS.000. Glavni odbor se je tehnično izpopolnil, domala vse sekcije delajo složno z beograjskim izvršnim odborom, seveda pa je razumljivo, da nekateri iz prejšnjega vodstva JTTU ne vidijo radi uspehov sedanjega vodstva. Bivši predsednik Ra^ič Damijan in bivši urednik vJiiJmzoslovensko učiteljsko misel<. Izvršni odbor močno obremenjuje slabo gospodarstvo prejšnjih odborov, saj znašajo zastanki pri stanovskih m drugih tistih okrog .pold'rug milijon dinarjev. Po prizadevanju sedanjega odbora se dolžni zneski že manjšajo. Tajniško poročilo, ki se tiče v glavnem razmer v naši banovini, je podal sekcijski tajnik Metod Kumelj. Pri nas je včlanjenih okrog 3500 članov. Poleg drugih perečih stanovskih zadev je sedaj najbolj pereč problem o reformi učiteljske izobrazbe in o reformi praktičnih učiteljskih izpitov. Sedanje razmere, ko nastopa učiteljstvo kot važen faktor pri gradnji narodne presvete v svobodni Jugoslaviji, so povsem drugačne kakor v prejšnjih časih. Prav zato iŠČe uČi-'eljstvo pota k sodobnosti in napredka. Na !«t/>Šnji banovinski ekupscini, ki bo 11, in 1^1 julija v Ljubljani, bodo vodiku učiteljski strokovnjaki razpravljali o reformi naših učiteljskih šol in praktičnih učiteljskih izpitih. Prav tako bodo razpravljali o teh zadevah tudi na vseh ostalih banovinskih skupščinah, ki bodo v letošnjem juliju: kon-krertm" prpdjocn* pa se bodo razpravljali rudi rta (tržavni učiteljski skupščini, ki bo v dru- gi polovici avgusta v mestu ob Jadranu, katerega bo glavni odbor določil naknadno. Zbor se jo izrekel za zboljšanje dosedanjega disciplinskega postopka. Po sedanjem nima obtoženi učitelj niti pravice zagovora, ampak se mu kazen kar izreče. Pričakovati je, da bo novela k šolskemu zakonu, ki se pripravlja, izboljšala to stanje. Učiteljstvo se je izreklo, naj« e vsa prosta mesta razpišejo in oddajajo po natečaju. Le na ta način bodo odpadla oddajanja mest pod roko. Zanimivo je, da v Ljubljani ni bila že 11 let ra-zpisana nobena učiteljska shržba. K varnost poseganja izvenšotekih vplivov v prosvetne in učiteljske zadeve uvide vajo sedaj tudi že na odločilnih mestih. Zato je bil s/prejet simpatično predlog iz vrst JUU, naj se šolstvo depolitizira, kakor je že v mnogih naprednih evropskih državah. Vsa prosveta in njeni učitelji naj bodo pod direktno upravo prosvetnega ministrstva, odnosno njegovih pristojnih banskih in sre-stkih šolskih nadzornikov. Proračun, ki ga je razčlenil sekcijski blagajnik ljubljanski sraski šoL nadzornik Rado Gnim, je dokazal, da žrtvuje učiteljstvo »a svojo organizacijo tolikšno članarino, kakor «malokateri drugi stan. Razmah v organizaciji zahteva seveda novih dajatev na katere pa zastopniki rz sreekth društev niso mogli več pristati. Zato so črtali nekatere postavke za posamezne delovne panoge, pedagoško glasilo >Popotnik« pa bo izhajalo v znamenju Štednje v dvomesečni k zverskih. Zborova k*, i so postavili nato še mnogo predlogov za zboljšanje šolske administracije. Govorili so tudi o monopolskih knjigah in zvezkih. 0 sestavi novih učnih knjig bodo razpravljali nalašč za to določeni šolski praktiki, za nasvete pa bodo naproŠem vsi, ki Juti jo voljo in odgovornost pomagati pri zboljšanju naše jugoslovenske šole. Precejšen del dnevnega reda so obsegale tudi raojprave o internih stanovskih vprašanjih. Kot dokaz vidne povezanosti med stanovsko organizacijo JUU in službenimi krogi prosvetnega oddelka banske uprave ste bila na zborovanju tudi bapska šol. nadzornika gg. J>rnovšek in Skuij. Ljudmila šlibar Nova gimnazija v Ljubljani Nekoliko misli o modernih telovadnicah Ljubljana. 15. junija. Pred časom sem čitala poročilo o gradbenem načrtu za poslopje III. drž. real, ginm. v Ljubljani, in sicer v dnevniku »Glas Naroda«. V tem poročilu je navedeno med drugim: »Glavnemu poslopju bo prizidana najmodernejša telovadnica, dolga 20 m in 12 m široka. V telovadnici bo tndi oder za predstave in pa galerija za gledalce, poleg nje pa seveda tudi garderobe s prhami in stranišča.« Iz teh vrst je razvidno, da se pri nas mnogo žrtvuje za telesno vzgojo, vendar pa vlada o njej mnogo pogrešnih pojmov. >olska telovadnica mora ustrezati vsem zahtevam zdravstva in higijene. Tu je treba vzgajati celega človeka, ne pa le pol kakor v polpretekli dobi, ko se v šoli še ni upoštevala smotrena telesna vzgoja, temveč so se telovadnice zidale s prikritim namenom, da ima šola prostor za slovesne prireditve, ki se lahko uporabljajo tudi kot telovadnica. Zaradi tega tudi te šolske stavbe oziroma njihove telovadnice le malo služijo svojemu pravemu namenu. Pretesne so in mnogokrat pretemne, brez primernih garderob za neobhodno potrebne kopeli po telesnih vajah. Poslednjega se najbrže ni bati pri telovadnici nove gimnazije, pao pa bo imela po svojem namenu že večji nedostatek, namreč da se bo uporabljala za predstave, prireditve itd. Ena izmed prvih zahtev moderne telesne vzgoje je, da je telovadnica posvečena le telesni vzgoji in da ni prostor, ki uporabljamo za druge namene, kadar hočemo zbrati čim večjo množico ljudi pod eno streho. V telovadnici naj bodo predavanja, koncerti, gledališča m plesne prireditve, razstave itd? Na stotine in celo tisoče obutih nog, prišlih s ceste, se sprehaja pri teh prireditvah po tleh telovadnice, ki naj bi tz higijenskih razlogov sploh ne poznala cestnih čevljev. Vse te velike množice cestnih čevljev prinašajo prah ali blato v prostor, kjer čez nekaj ur mladina od najnež-nejše do dorasle dobe v telovadni obleki tn čistih telovadnih Čevljih teka in skače m m polni svoja pljuča z nečistim zrakom in prahom. Ta oskrunjena tla šolske telovadnice so le na hitro roko očiščena, vse nesnage pa dostikrat očistiti sploh ni mogoče. In na teh tleh mladina med ginvna-sričnimi vajami sedi, kleči ali leži ter izvršuje plazilne veje z rokami po tleh in z rameni čim bližje tlom. Skratka, telovadnica, ki je na razpolago vsem in vsakomur, m higijenska in je dek> v nji zdravju škodljivo. Sodobna gimnastika uporablja kot glavno orodje tla, ki morajo biti zato neoporečno Sata m snažna. Šolska vodstva se trudijo, da te nedostatke odpravijo, trošiti je vedno treba mnogo denarja za čiščenje, vendar pa cilja ni mogoče doseči, dokler se ne bo telovadnica uporabljala samo za telesno vzgojo. Ce že v sedanjih šolah tega ni mogoče izpremeniti, ker poslopja nimajo na razpolago potrebnega prostora za prireditve itd., naj se vsaj v bodoče pri novih stavbah skrbno pazi na to. Telovadnica, kjer je tudi »oder za predstave m pa galerija za gledalce*, jc pač dokaz, da se problemi telesne vzgoje pri nas vse še premalo znanstveno razglabljajo in pojmujejo. V drugih državah strogo pazijo na higijeno, čistočo v telovadnicah. Celo šolska inspekcija sme priti v telovadnico le s snažnimi telovadnima čevlji, kar je le v korist mladine in v pospeševanje higijene. Poudarjam še enkrat, da je nas cilj, da služi telovadnica le telovadbi. Prostor za predstave in prireditve bi se lahko združil z drugimi prostori. V že navedenem član ku je namreč povedano, da bo v šolskem poslopju tudi velika pevska soba, prostorna »oba za dijaške osrga-nfcacije s čitalnico fn knjižnico .. .« i t. i Morda ne bi bik) rriti preveč zahtevano, 6e bi imelo vsako moderno šolsko poslopje veliko crvoraino, ki naj bi se uporabljala za prireditve, za katere mora biti sedai na razpolago le telovadnica. S tem bi bala tekrvadmea močno razbremenjena in mnogo bolj higijenska, kakor je sedaj, ter bi bna izključno posvečena telesni vzgoji, ki bi potem lahko došla do razmaha, za katerim stremimo. Dober zaslužek za otroke Ljubljana, 14. junija. Med šolskimi počitnicami bi tudi revni otroci lahko pomagali roditeljem prebijati se skozi življenje. V mestu je mnogo otrok, ki so sicer revni* in večkrat lačni kakor siti. a jih roditelji prepuščajo pobalinstvu in češče jih celo pošiljajo na cesto beračit. Ne vedo, da bi jih lahko zaposlili z lahkim, prijetnim delom v naravi. Človeka mora boleti srce, ko vidi n. pr. koliko bezgovega cvetja je neizrabljenega in se tu in tam že osipava. dočtm ga je zelo lahko vnovčiti. Kmetijska družba bi ga rada nakupila večje količine, a ga ne more dobiti. V našem listu smo že večkrat opozarjali na velik pomen nabiranja zdravilnih zelišč in cvetja za revne sloje. Sedaj je zopet prilika, da opozorimo na lahek zaslužek tiste, ki se jii~i nabiranje bezgovega cvetja ne zdi pretežko. Kmetijska družba kupuje kg bezgovega cvetja po 4 Din Cvetje mora biti nabrano brez pecljev, hitro osušeno: nabirati ga ne smemo, dokler je mokro, ^ato tudi ne zjutraj, dokler je nosa. Tudi osipajočih se cvetov ne smemo več nabirati. Zdaj ie najlepša prilika za nabiranje bezgovega cvetja Drugo takšno sezonsko blago za nabiranje so črešnjevi peci ji. ki so še znatno dražji od bezga, kg 10 Oin Morajo biti sortirani, posebej rdeči in zeleni, pred sušenjem oprani in brez lesa. Dobrega takšnega blaga lahko vnovčHt« pri Kmetijski družbi neomejene količine. Podrobna navodila radi dajo vsakomur. Otroci, na delo! Revija naših krajev Ljubljana, 15. junija. Po krajšem presledku, ki bo ga povzročile različne nepričakovane ovire, je pravkar izšla nova številka revije >Jugoslovenski turista — Naga pota«. H obeh dosedanjih edinih jngo^lovenakih turističnih revij »Jn-goslovenskega turista€ in »Nagih pot< je lastništvo v interesu našega turizma in propagande zanj napravilo novo, skupno revijo, ki bo gotovo v polni meri mogla izpolniti vsa pričakovanja, saj je edini priznani predeta vnik turističnih krajev Slovenije, Hrvat-ske in Primorja. Nova revija je izšla v izredno prikupni opremi in jo krasi mnogo res umetniških fotografij naših najboljših mojstrov, med katerimi naj izmed Slovencev omenimo prof. Noče in Fr. KraŠovca. I« pestre vsebine omenjamo predvsem uvodno besedo, ki pojasnjuje vzrok fuzije: Zbujati ljubezen do krajev naše lepe domovine je bil doslej vedno skupni cilj obeh revij, ki ju je sedaj končno tudi združil. V članku »Spoj zaledja s moremc irtemeljuje Vinko Antić potrebo stalne avtobusne proge med Oguli noro in Novim, revi j in urednik Vladimir Regallv je prispeval dva prav zanimiva opisa vtisov e pota proti morju s železnico in m letata, članek >PeljeŠka rivijerac popisuje lepote tega lepega polotoka, v posebnem članka poroča urednik Regalrv o 301etnem rnristič-nem delu predsednika ljubljanske sveze dr. R_ Marna, zanimiv pa je tudi članek >Crik-venica-Seleec s informacijami o tam najlepšem kopališča našega Gornjega Jadrana, Obširen Regallvjev članek jSkrvenaka Xfcr tovalista i lječilišta« prav pregtednp^popi-suje vse slovenske turistične kraje, članek >šta je aradjeno za naš turizam u 1994. godini< je kratka bilanca lanskega torisoo-nega življenja v Jugoslaviji, članek »Ras-voj i stanje dubrovačkog turizma« pa opisuje razvoj turizma v tem našem najlepšem in najbolj obiskanem kraju. Omeniti moramo tudi informativni članek >2eJe«iiee ▼ srozbi našega turizmac, ki bo v njem vsak izletnik našel vse potrebne informacije za različne turistične železniške tarifne popn-s*e. Revijo zaključujejo poleg zračnega voznega reda >Razne vesti«, ki kraško poročajo o vseh važnejših dogodkih v našem tur rizuiu. Da bi za svoj arhiv in za objavo dobila revija Čim več res dobrih slfk naših krajev, je napisala velik natečaj z več kot 100 lepimi rn zanimivimi nagradami, med katerimi omenjamo zlasti brezplačno potovanje od Ljubljane do Kotora in nazaj v T. razredu hrlcsirznega parnika. Naši odlični fotoamater ji bodo v tem natečaju prav gotovo sodeloval* v velikem številu. Zaključni rok je 15. julij. Revija > Jugoslovanski turista — Naša pota? topTuži največje priznanje rn podporo vseh rujsko-promernfh ustanov, ki naj bi fi s svojim sodelovanjem omogočale Čim boljši obstoj in razvoj. Z Itesartn In oesmijo po Jugoslaviji Ljubljana, T5. junija. V zadnjem času je naša kuksviea zero oživela. Mnogo lepega nam pripoveduje, pestrejše programe ima in na** na nov. zelo zanimiv način sesmnja z našimi krap. ljudmi in nnihovimi šegami. Med predavatelji, ki so n »s doslei skoraj da največ seznanjal1" i našrrni jn^nejJfhni kraji. je bil gotovo eden rarj mar T ji vezjih. urednik g. Vladimir Regalrv, ki je fe lansko jesen imel več zelo lepih m zanimivm predavanj o Južnd Srbiji, Crni gori, Bosni. Hercegovini ki Dalmaciji. Po daljšem molku se bo zdaj oglasil ponomo m priredu vrglo predavanj pod geslom* >Z besedo in pesmijo po Jugoslaviji c, ki bodo prav gotovo vzbudila veliko zanimanje. V posameznih predavanjih nas bo vodil namreč po vseh kraljih naše lepe damovme z besedo in vmes vpletel tudi najzanimivejše, najlepše m na-j-EnaČirnejše narodne pesmi, ki bodo pred a-va-nrj-a poživljale in pri poslušalcih ustvarjale boljši vpogled v življenje, šege in pesmi posameznih krajev. Prvemu predavanju pred dobrim tednom »Od Krma do Ucke«, ki bo na zahtevo poslušalcev 7. julija ponovljeno s še pestrejšim sporedom, bo sredila prihodnji leden si četrtek drugo >Po naših slovenskih stezicah«, a nato v rednih presledkih ostale iz vseh krajev naše države. Poznavajoč živahno besedo g. Regadryja smemo trditi, da ta predavanja ne bodo le poučna, Tnerveč prav tako tudi pestra in zanimiva, ter jih bodo poslušale: gotovo sprejeli * voHkrm v« I jem. Ivan Lampret 60 letnik Ljubljana, 15. jnmjs Včeraj je praznoval g. Iv. Lampret v krogu svoje družine in najožjih prijateljev svoj 601 etra rojstni dan, a Vateztm je združenih te dna še več jubilejev njegovega udejstvovanja na prosvetnem kakor obrtnem področju. Rojen K jamo* K75 v Ljubljani na sednenem Rebra pod Gradom, se je po dovršeni spodnji gimnaziji posvetil tipografski obrti, ki se je je nročai v sedanji Delniški tiskarni, tedaj Kleimnaer-Bambergovi Po končana učni dobi je stopil kot stavec v Narodno tiskamo, od koder je brl pokBcan v Celovec v Mohorjev > tiskarno, kjer je bd do 1. 1899. V Celovcu ga je vpeljal pokojni Vekosfarv Legat, znani prosvetni in politični delavec na Koroškem, v javno življenje in je posod stalni dopisnik »Slovenskega Naroda«. Pisal Je raznovrstne članke polrtčne in gospodarske vsebine, dopise in vsakovrstne not* 3* ter dal s tem pobudo za marsikatero narodno stvar, tako za Vseslovenski shod L 18*7. L. 1699. se je osamosvojil in se preseli v Kranj z najlepšimi upi To je p-i&el izdajati pofiticno-gospodarski tednik »Gorenjca«, s katerim si je pridobfl, dokler ni prešel 1. r91L v nasprotne roke, velike za sluge za poGrieno in gospodarsko prebujenje pred vsem Gorenjcev. Irve številke je sam napisal, urejeval, tiskal m odpravi jal. dokler ni pridobfl sotrudnikov z vseh strani in kotov Gorenjske ter potrebno drugo osebje. »Gorenjčeve« članke so ponatis kovali kot nad vse aktuetne tudi drugi Usri in dnevniki. Bil mu je urednik G let do L 1911. Poleg »Gorenjca« se je tiskalo v njegovi tiskarni v Kranju Še ve* krajevnih m peri jod i črnih listov kakor: »Jeseniška Straža«, »Korošec« rtd„ vsega sedem. Izdal in založil je več knjig, brošur in brosuric. Tudi izven svojega poklica se je udejstvoval ▼ javnem življenju in nacionalno naprednih društvih, dokler ni potekla njegova koncesija v Kranju nekaj pred svetovno vojno, ko se je stalno »spet preselil L 1914. v svoj rojeni kraj Ljubljano kjer še danes preživlja težke čase. ker mu je preo osmimi leti močno opešal vid ter je stalno onemogel za aJ^MSSlBfsie del<-kak'fcno je njegovega po&uca. Vedno skromen nikdar ni sml v sprednje vrste, v boju za narodne pravice in napredne nazore pa je bil v prvih vrstah. G. Iv. Lampret praznuje te dni tako rekoč pet jubilejev: ooietmco rojstva, 36 let svoje poroke. 38 let osamosvojitve v tiskarstvu in 40 fet političnega in javnega delovanja. Jubilantu želimo, da bi preživel jesen svojega življenja srečnejši in v zadovoljstvu . .. Naročite — čitajte „LJUBLJANSKI ZVON" Zadružništvo v Beli Krajini V zadnjih letih ]e zadružno delo lepo napredovalo in je pokazalo že mnogo uspehov Govoriti o pomenu zadružnega deda na deželi je danes že skoraj odveč, ker se ni le država, marveč ©o si prav tako tudi po-sameaiiiki na jaenem o veliki važnosti tega pokreta za naše narodno gospodarstvo V mnogih krajih naše držaive »e je zadružništvo povzpelo že na zavidno stopnjo, ki bi jo prav lahko doseglo tudi v Beli krajani. Če ne bi bil kmet tako obubožan, da je moral amasij&aiti svoje izdatke tudi za najpotrebnejše in najkoristnejše stvari. Spričo zanimanja Bol »k ran je ev za veak napredek bi prav za prav smeti tudi v zadružništvu pričakovati še mnogo večje uspehe, ki jih sicer žal ne moremo ugotoviti, dasi moramo vendar kljub vsemu priznati ogromen porast števili zadružnikov v zadnijh letih, re ga primerjamo s številom prvih povojnih ali celo predvojnih let, ko je bik) zadruaii^tve v krajih onstran Gorjancev Se skoraj neznan pokret. V Beli Krajini je danes zadružno delo predi vsem osredotočeno v podružnicah Sadjarskega in vrtnarskega društva. Kmetijske družbe, živinorejskih selekcijskih organizacij, ribarskih, nakupovalnih ter vnovčeval-nih zadrug. Za spoznanje današnjega zadružništva v Beri Krajini je treba zato omeniti v glavnih potezah dek> omenjenih organizacij, ki grade, dasi sicer počasi, zato pa tem bolj solidne temelje ea bodoče velike zadružne eJccije, ki edine morejo obubožanega belokm.nJtak.ega kmeta rešiti « neprenehoma se ponavljajočih nesreč. Sadjarsko ki 'vrtnarsko društvo je v Beli Krajini naletelo ne precej trd oreh, pri čemer pa tiči vairok v pomanjkanju sredetev sa članarine in naročila strokovnih čaeopi-sov. V krajih, ki že imajo podružnice Kmetijske drnaBbe, danes ni priporočljivo ustanavljali se nove zadruge, ker bi potem ene in druge komaj životarile in bi ne bile sposobne za močno in zdravo gospodarsko žrv-Ijjenae- To velfta predvsem za Belo Krajino, kjer ima danes med vsemi Brezi dravske banovine kmet najmanj denarnih sredstev. Ustanavljanje SVD bi bilo sicer priporočljivo v krajih, kjer so terenske Ln drugo razmere za sadjerejo posebno ugodne, vendar pa v dejnašnjih časih niti to ne more bati preveč idealno, ker zaleže de ena, močna centralna kmetijstka organizacija 2 fivahno delujočimi podružnicami mnogo vež kakor tri, štiri slabotnejše organizacije, ki se nikdar ne morejo rotiti velikopoteznega dbopnega dela. Poznavajoč belokranjske razmere smemo srditi, da v Beli Krajini nri niti najmanj ugoden teren 2» ustanavljanje posebnih sadjarskih, vinarskih, čebelarskih, konjerej-akih in dragih gopodarskih društev, marveč je splošna ze^ja, da je v vsakem večjem naselja le ena sama nrociria kmetijska organizacija, ki bo v svojem delu združila vse kmetijske panoge in tako tudi najbolje jam-čHa za lepe uspehe. Močna osrednja kmetijska organizacija bi poleg drugega rudi mnogo lažje nravmevala cene kmetijskih pridelkov m tako v lahkoto preprečevala ne-Ijrabe slnčaje in nerodnosti, ki so se pojavile n. pr lansko jesen pri sadni trvjovini. Vodstva sedanjih vodilnfh kmetijskih organ izaerj bi morala poslušati glas in želje prebivajšrva. če hočejo doseči resničen m velikopotezen napredek. Združitev je potrebna najprej pri glavah in ko bo rtjose-ženo to, bodo odstnaimje n e tudi vee zapreke velikemu porasta članstva vseh ev*daniih razkosanih kmetijskih organizacij. Tod: pri podružnicah Kmetijske družbe bi bili dosedanji uspehi lahko Se mnogo večji, če bi bilo dek) osredotočeno le v errri or KD, ki pa so sedaj reducirane, ker so se eanizaciji, kateri bi kmet rad in lahko pri-ppsaml vas potrata* dajsree. Pred nekaj leti je bilo v Beli Krajini bi zu -JO podružnic nekatere zd ruži le s sosednimi in je bi Jo na ta način delo precej poz i vajeno. Potlružniee KJ) v Beli Krajini se danes predvsem perajo z nabavo galice, nokiipom in voo^Čeva-njem sadja, zdravilnih zelišč, lanu, ja>c in perutnine. Tudi sedanje, 5e vedno preevj veliko Število podružnic KI) v Beli Krajini bi bilo potrebno reducirati m tako prepre čiti cepljenje delovnih moči. V vsaki ctr čini bi povsem zadoščala le ena podružniea, ki bi lahko strnila vse dek) in imeia za obstoj in uspeh zadostno število članov. Živinorejskih kn selekcijskih organizacij T Beli Krajini pred nekaj leti sploh se na bilo, a sedaj sta le dve, ki pa jima ie deso prav tako ote^očeoo kakor ostalim kmetijskim pospeševalnim organizacijam. Velika zapreko razvoju prerKJtreboih živinorejskih in eelekciijekih organizacij v Beli Krajini je tudi ta, da je prebivalstvo v tem pogled« še precej nezavedno kakor tudi to, da Be^ Krajina če dane« ne pozna pravimo urejenega trwvntetva vn dobrega pašništva, fcar je za živinorejo pa? prvi in najvažnejši pogoj. Kljub vsem oviram smemo v tej panogi pričakovati se nvno^o vkm-i-h uspehov, ker je dosedanje delo nak*tek> na preee^-an&e zanimanje, ki bo s ?asom posto-V> splošno v vseh krajih. Trav tako *e bodo s časom razvile tudi ribarske zadruge, ki so doslej zabležile že več lepiti ki radovo*ft-vih uspehov. Poleg dela omenjenih organizacij moramo omeniti nakupovalne in vTKJrt'čevame radrn-ge, ki prav za prav edine morejo pospešiti zanimairje tudi za vse ostalo delo, k«r je kmetu najprej treba pokazati pot do zadevo Hivega vnovčevanja pridelkov in sja sele potem pritegniti tudi k ostalemu dehi. Tki bi ta nedostatek mogel biti odstranjen, je bila sprožena koristna misel, nap se v Črnomlju za vso Bek> Krajino ustanovi eem-tralna komisijska nakupovalna m vnovče-valna zadruga, ki je bila končno lani 17. maja tudi ustanovi jena pod nazivom >Kn>e-tijska zadruga r. z z o. z.« Tej zadrugi so kot članice pristopile vse občine in vse podružnice KD. Nova organizacija ie takoi pričela u rad iti v Črnomlju lep zadruzi i dom. ki obsega vinsko in saino kW, skladišče, prostor za čiščenje žita in ostalih semen in še druge prostore, ki so najboij potrebni. Stavbišce je brezplačno odstopna čmomeljska mestna občina, banska uprava je prispevala 50.000 Din, kmetijsko ministrstvo 5000 Din. sreski kmetijski odJbor kot prvi obrok SOOO Din, nekateri zasebniki pa manjše vsote. Za popotno opremo bo zadrugi seveda potrebna 5e nadaljnja oomoč iz javnih sredstev. Čim bo akcija popolnoma zaključena, ba ladrnfft nakirpo\n,ln sadje, zdravilna zelišča, jajca 'n drirje pnwzvooV ter tako obvarovala krnita prekuprev, ki ga danes odirajo za SO do 100 °/o. Ker se bo zadruga pečala tudi z tipiziramjem vin. smemo pričakovali, d.i bo v knafkih Mih pokazala najlepše nepohe. Delo na oživotvorjenje smotrnega zadružništva je navjažn^jža nculoga kmetijske pospeševalne službe in bi ga morale Skn izdatneje podpirati vse favn** ustanove, k jim bo t. aboliSansjem razmer ndvzMo m»r-silkarteTo breme, katero jih danes teži. 1ei pa je «prico sedanjih razmer rreiaricrhno. Okrog »tedenskega mostiča ki ga bodo jutri slovesno otvorili Ljubljana, 15. junija. Lansko leto se ob tem času se nikonrar ni sanjalo, da se bomo že v par mesecih lahko požvižgali na tisto ne všečno prevažanje s čolnom preko Save v Mednem. To js bila za marsikoga huda pokora, ki je ne bo tako zlepa pozabil. Ob vsaki kotička j narasti vodu si moral napraviti križ čez Šmarno goro. In kadar se ti je nazaj grede najbolj mudilo na vlak, si se moral kar sprijazniti i mislijo, da ga boš zamoda, če bo treba šele stikati za čolnar jem. Parv za prav se je že vsa sata govorilo n potrebi nekake brvi, odkar je bilo otvorjeno postajališče v Madaem. Toda besede so poceni m kdo bi pač" v teh štabih časih upai —>Kdo pa? In kdaj?« »Kar boriteU Res je bik) ne. poli vse natanko povedano, kako in kaj. In imena so stala tam, ki j:m je šlo že kaj vere. Seveda sem pr*v rad podpisal in odrinil, kolikor sem pač mo-geL Pri moji veri, to je šio pa hitro. Dober mesec sem jo že lahko mahnil peč na postajo ki zadnji trenotek, kakor je to moja prelepa navada, da ne posedam rad po čakainicah. in tako bo jutri v Mednem velika reč: stevnostna otvoritev mostiča, ki smo ga v«n veseli. JriČ no de, da že od jeseni hodimo čeaenj. Ne bilo bi leno, če bi mu ne dali da bi se iaprevrgle v dejanje, ko Je aa droga velike potrebe ni denarja. Tudi najbolj preprosta brv se naposled ne more iroo-prati n niča; ko j je par tu ca tov jsjrjev, pa Jtti vzemi, jih imae odkod. Zato se nisem medo začudil SuStarjevemu očetu, ki se k njemu zatekajo naskakovalei soglasnega Turnca in imajo v njegovi tupi na Viknčah nekako garažo za svoja kolesa, ko je stopil predme z nabiralno polo za most »Kakšen most?« sem ga pogledal, ko si je hitel prižigat vivSek, brez katerega si SuStarjevega očeta sploh misliti ne morete. Morda ga še ponoči ne dene iz ust. >I, no, medanski. Kaj Se ne veste, da ga bodo ddafi?« kar mu po vsej pravici gre: čast in hvalo, ki jo pošteno zasluži in ki mu je jeseni nismo mogli izkazati, ker nas je bila prehitela narodna žalost. Vsak prijatelj Šmarna gore, ki nam je zdaj tako pri rokah, bo jutri prihitel v Medno in pripeljal sabo se novih prijateljev. Tudi Šuštarjevega očeta ne bo manjkalo. Povedal vam bo lahko, kako je preoaSal žrtve Tnrnca ki jhn postavljal križe na mesto, kjer jih je našel. O, in ie marsikaj zanimivega vam zna povedati ta vLkrski dobričma, ki je obhodil že pol sveta. Pri C i rmanu ga -boste prav gotamo dobili. Tam bo tod i vesehca s srečo tovom. Pri Cirmanu pa boste dobili Se vwe drugo, kar gre k taki stvari in kar najbrž že sami Stru >SLOVENSEI NAROD«, dno 15. junija 193». otev. 135 ■ TaL n-M ELITNI KINO MATICA Tel. 21-24 | GLOBOKO ZNISANB C E N K premi« SILVA SEDNKT ▼ filma 30 DNI JE BILA PRINCESA Paramountov žurnal pokaže največjo ladjo sveta >Normanđ*e<. Bogat dopolnilni program. DNEVNE VESTI _ Veliko šolsko razstavo priredi letos Državna tehniška srednja šola z delovodsklini in moškimi obrtnimi šolami in žensko obrtno šok). Razstavljena bodo strokovna grafična dela, risbe iz dekorativnega risanja in ročni izdelki iz delavnic, laboratorijev in ateljejev. Razstava bo odprta samo tri dni od 21. do 23. t m. — Znak zaščitnih sester. Akad. kipar g. France Gerže je napravil po naročilu sole za zaščitne sestre v LJubljani umetniško zasnovan znak za absolventke. Sodobno zasnovana oblika znaka, ki se od-lidiiiijo od zastarelih medajlersklh kolanj z banalnimi kompenzacijami, zaokrožuje umetniško povsem vsebinsko zasnovo. Monumentalno učinkujoča plastična ftea-na, ki napravlja vtis naravne velikosti, predstavlja ženo e plamenico v dvignjeni ileenicri. Z izrazito plastičnega obraza odseva usm lijenost, skrb in požrtvovalnost do zapuščenih. — potrebnih zaščite in pomoči. Lahko 6it3tfiv napis je povsem srečno razvrščen; okusna stilizacija in izpeljava plastike dobro karakterizira delo vsestransko vešč ena in marljivega umetnika, ki nam je ustvaril fce dokaj lepih umotvorov trajne umetniške vrednosti. — Naši Izletniki, ki so se odpeljali na binkoštno nedeljo na svetovno razstavo v KruseU, ©o v sredo po lepi m mtobnn vožnji prijadrali v Verdftin, kjerr so si ogledali znamenito trdnjavo, ki je igrala tako važno vlogo v svetovni vojni, nato so pa nadaljevali potovanje. Vel izletnikrt so zdravi in hvalijo tudS vožnjo v odprtem avtobusu, ki nudi lep razsđed In tudi ves fcomfort. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo vroče, možnost krajevnih neviht-Včeraj je znašala najvišja teanper-atihra v Skoplju 34, v Sarajevu 32. v Zagrebu in Splitu 31, v Beogradu 30, v Ljubljani 27.8, v Maribora 27. Davi je kazal barometer v Ljubljani T60.4, temperatura le znašala 1-5.4. OTVORITEV KOPALIŠČA NA SORI V RETEĆAH — JUTRI V NEDELJO! — Skalaški dom na Vogtu je od 16. t. m. stalno oskrbovan. — Iziet v Logarsko dolino. Jmfcri ob 5. zjutraj pritredi Putnik avtobusni izlet v našo prelepo Logarsko doffino. Vožnja gre čez Kamnik in po romantični cesti, ki se vije v serpentinah na Gornji grad ter odtod v Logarsko dolino. Vožnja in vsa oskrba gtane samo 125 Din, kar za razmeroma lepo in dolgo potovanje gotovo ni veliko. Sedeži v odprtem avtobusu so se na razpolago v biljetarnici Putnika v Gajevi ulloi, od koder tudi zjutraj odpelje avtobus. _ Posmrtna knjiga Frana Milčinskega. V izložbenih oknih naših knjigarn se je pojavila te dni nova knjiga Fridolina Žolne (Milčinskega), prerano umrleea našega najboljšega humorističnega feljtonista, ki jo je izdala Tiskovna zadruga. Iz obsežnega felj-tonisticnega dela pokojnega pisatelja je bilo izbranih štirideset krajših sestavkov, ki so izšli po večini v >Jutru<, deloma pa v raznih drugih dnevnikih. Vsi ti sestavki imajo značilno obeležje feljtonističnega sloga Mil-Pinskega. Zbirka je porazdeljena v štiri dele. Prvi vsebuje rodbinske in mladinske črtice, drugi zgodbe o detektivu Piku, tretji ljudske zgodbe. Četrta pa >razne in grozotne". Ta posmrtna knjiga Fridolina žolne nudi dokaj zaokrožen izbor novejših pisateljevih feljtonov in se polnoveljavno pridružuje prejšnjim njegovim humorističnim zbirkam. Tiskovna zadruga je z izdajo knjige storila lep korak naprej, obenem pa na najdostojnejši način počastila pisateljev spomin. — »Planinski Vestnikc nudi v pravkar izišli junijski številki mnogo zanimivega čtiva. Marjan Lipovšek končuje svoj zanimiv in l>ogato ilustrirani Članek: Na Olimp z opisom plezalnih tur na Mitiko in prvenstvenega vzpona na Skolion. Dr. Branimir Gušič zaključuje svoje pestri spis: U Bjelicu, ki nas vodi v najdivnejše predel Prokletija. Vinko Modec je prispeval strokovno plezal-sko razpravo, špranja—klin z nazornimi slikami. Plezalci E. Comici, J. Lipovec, Ana Ešer in Ida Malv opisujejo prvenstveni vzpon na severno vzhod ni raz Jalovca. Dr. Fran Ogrin kramlja o svojih izprehodih: Okrog starega Kranja v planinski svet. Anton Flegar opisuje vzpon preko Dimnikov in Luknje Peči na Rjavino. Jenko Stanislav se spominja lanskih vojaških vaj na Triglavu v svoji črtici: Naši vojaki vrh Triglava. Naš kotiček prinaša izpod peresa Slavko Smoleja notico o zimskih prireditvah na Pokljuki in Planici. Dr. A. B. poroča v obzoru in društvenih vesteh: Iz slovanskega alpinizma — o razmahu in pokretu planinstva pri Bolgarih. Zanimiv je razgled po tujih planinskih časopisih. Junijsko številko krasita dve umetniški prilogi: Pogačice — foto Janko Skerlep in Zasavje _ foto Fran Kra- šovec. Vsaka planinska rodbina naj naroči to prvovrstno planinsko revijo. Novim na-' ročnikom so na razpolago vse letos izišle številke »Planinskega Vestnikac, ki se naroča v pisarni SPD, Ljubljana, Aleksandrova cesta 4. — Za slovensko umetniško razstavo v Jakopičevem paviljonu vlada zlasti v krogih ljubiteljev upodabljajoče umetnosti še vedno veliko zanimanje; zato naj ne bo nikogar med nami. ki bi te naše reprezentativne razstave ne obiskal. — Razstava je odprta vsak dan od 9. dopoldne do 7. ure i večer. Filatelistični klub Ljubljana priredi iz-»el v Zupanovo jamo Odhod v nedeljo ob 7 zjutraj z vlakom z glavnega kolodvora. — Planinske postojanke SPD. V Triglavskem pogorju j* oskrbovana Staničema koča. ki s svojo okolico še tedno vab? smučaTje-pjanince. Nedeljski odd4h nu."-fa postojank: ob Bohinjskem Jezeru Sv. Janez In Zlatorog. Na Crni prsta je oskrbovana 'ansko leto popolnoma renovirana Orožnova koca. Aljažev dom v Vratih je obdan od svežega zelenja ter vodi pot do njega mimo etapa Pericnika, ki je letos popravljen. Med cvetočimi narcisnimi polji stojita obe koči na Golici; v spodnji koci je mogoče tudi večdnevno bivanje. Na stolu sta odprta Valvasorjeva koča in Prešernova koča; dober prehod na Golico. Roblekov dom na Begunjscicl leži na krasni razgledni točki. Prijeten nedeljski izprehod je v kočo na LJubuiku. V Kamniških piani na h so odprte koča na Veliki planini, koča v Kamniškem sedlu, dom na Krvavcu ter dom v Kamniški Bistrici, kamor perje nova, senčna pešpot na d€6oem bregu Bistrice. Na Ratitovcu je odprta Krekova koča. Doma na Okrešlju in na Korošici sta že stalno oskrbovana. V Logarski dolini vabijo odprte planinske postojanke. Nadalje so odprte: Tomazi-nova koča na Sv. Gori, koča na Srnohor-ju, dom na Mraairici, dom na Lisci, dom na Mirni gori, Mozirska koča na Gol te h. Celjska koča ter postojanke na Pohorju. — AH poznaš pomen besede »elektron«? Več Izveš o tem v novi številki ilustrirane tedenske revije za radio, film, sport in modo »NAS VAL«, ki je danes izšla in ki prinaša poleg omenjenega članka in iaaredtno zanimive nadfljeke tehnike Kresalovo črtico »Otrok«, Kačevo sodobno zgodbo nesrečnega poštenjaka »Štednja«. Cerkvenikovo novelo »Domovina, spominjaj se vedno svojih herojev« In v prilogi za ljudske odre dramo »Otroška trageda ja«. Vedmo zanimive bo v »NAŠEM VALU« slike iz filmskega, gledališkega in raddjekega sveta, križanke, magiicna lik-i in slikanice najprlljubljenej-ših pevcev, ki jih slišimo na gramofonskih ploščah. V novi številki najdemo tudi seznam krat ko valnih oddajnih postaj, njihov pozivni znak in točno razpre-delbo odfdaje. Zahtevajte takoj brezplačno in bre zob vezno na ogled izvod te naše najbolj zanimive tedenske revije, ki stane mesečno komaj 12 Din. Pišite na naslov: Radijska revnja »NAS VAL«, — Ljubljana. V Ljubljani umrli od 7. do 13. junija. Juvan Ivana, 61 let, dijaška gospodinja, Japljeva ul. 2, Kramar Marija. 92 let, obč. uboga, Japljeva ul. 2, Kalan Luka, 67 let, čevljarski mojster, Vidovdanska c 2, Go-stiša Ivan, 58 let, posestnik, Vidovdanska cesta 9, Volek Katarina, roj. Mostar, 83 let, zasebnica, Tvrševa cesta 17, Sesek Marija, 63 let, delavka tobač tov., Galjevica 1, Ilri-bernik Elizabeta, sestra Agata, 73 let, usmiljenka, Slomškova uL 20. škulj Rudolf, 62 let, gostilničar in posestnik, Sv. Florija-na ul. 20/1. V ljubljanski bolnici so umrli: Bajec Rozalija, 41 let, delavka, Moste, Tovarniška ul. 22, Ivačič Fani, roj. Radelj. 47 let. žena vlakovodje, Moste, Društvena ul. 26, Malik Jožefa, roj Peče, 66 let, vdova viš. žel. revidenta Josipa, Ciril Metodova ul. 19, Zeleznik Franc, 41 let, gledališki igralec. Reber 19, Rupnik Marija, 38 let, poljska dninarica, Gor. vas 4 pri Logatcu. Arko Franc, 30 let, delavec, Sodražica 95 pri Kočevju, Hočevar Angela. 36 let, služkinja, Stari log pri Kočevju, Jeraj Marija. 77 let, obč. uboga, Vel. Gaber 58. s rez Litija, Svetek Marija, 13 let, hči mizar, mojstra, Polje 46 pri Ljubljani. Škraba Marija, 63 let, kajžarica, Ig 155, Bergant Jože, 64 let, delavec, Sutna 91. Kamnik. Zvočni kino Dvor ■ Telefon 27-30 Samo še danes ob 4., 7. in 9. uri Bandolf Scott v filmu ZAPAD KRVAVI Vstopnina Din 4.50, 6.50 in 10.— TUTRI NOV SPORED! SIEGFRIED ARNO v smehapolni burki „ZA DOLŽINO NOSA 44 — Nesrečen skok Dunajčana v morje. V splitsko bolnico so prepeljali z Ornima 2lletnega zasebnega uradnika Edvarda Svobodo z Dunaja, kn je imel zlomljeno hrbtenico. Svoboda je biil na počitnicah v Omišu in je rad skakal v morje. V četrtek je skočil v morje na kraju, kjer je bilo zelo plitvo ln udaril z glavo v dno, pri čemur si je zlomil hbrtenico. Njegove poškodbe so zelo hude. O nesreči je bila obveščena njegova rodbina na Dunaju. — Samomor zaradi slabega spričevala. V Šibeniku je v četrtek ob 10. zvečer na obali kralj Aleksandra izvršil samomor 18-letni dijak 7. razreda realne gimnazije Bo-rivoj Vujašinovič Danilo, ker je zvedel, da je Šolsko leto končal s slabim uspehom. — Ustrelila ljubico svojega moža. Pred okrožnim sodiščem v Petrinji se je zagovarjala kovačeva žena Evica Ličina, ker je ustrelila ljubico svojega moža Jeleno MariČevo, na katero je oddala več strelov. Ličina je pognal svojo ženo iz hiše in vzel ljubico k sebi. Ko je prišla žena nekega dne v hišo, da vidi svoje otroke, jo je Maričeva hotela zapoditi. Užaljena Evica je potegnila samokres in nasprotnico ustrelila. Obsojena je bila na sedem let ječe. — Uboj župnika v Požegi. V četrtek zvečer 6e je vračal iz Požege v Brestovac župnik Ivan Zlatičak Ko je prišel do vasi Jurkovci, so ga nenadoma obkolili trije neznanci Ln eden je kriknil: »Stoj, roke kviški!« Presenečen je župnik odgovoril: »Za boga, aH me he poznate?« Namestu odgovora je pa dobil župnik strel v prsa In se zgrudil. Zločinci so nato pobegnili, a težko ranjenega župnika »o našli seljak i. ki jim je Zlaticek še pove- dal, kako so ga aapadK, nato pa je iz-dihml. Onotaiki so aretirali več sumljkvih fantov. Varok stotina ie ni Iz Ljubljane —k} Zračni promet v LJubljani. Potniški protned na ljubljanskem letališču je v primeri s prejšnjim mesecem znatno narastel. Dočaan se je od IS. pa do konca maja poslužilo zračne poti le 42 potnikov, je ta mesec do vključng 14. t- m. potovalo s »Spartanotn« že 143 oseb. Od teh jih je odletele iz Ljubljane proti Sušaku 87, priletelo pa s Sušaka 56. V prvi polovici ju-nia je letalo prevodio 712 kg prtljage, 4 kg pošte ln 19.5 tog blaga. Aerodrom je imel zadnje dni goste. Predvčeraj&nj&m je pristal Belgijec Leon, Pante, ki je priletel Iz Bruslja na svojem enokrllniku za 3 osebe znamke »Haviland Leopord«. Včeraj ob 16.15 je odletel proti Zagrebu, odkoder se bo nato vrnil naravnost v Bruselj, Včeraj je prifrčal v športnem le taru »Gipsy Moth«, ki je last Aeroputa Ln4. Mitrovič. Imel je službene opravke tehničnega značaja. Z« let iz Beograda v Ljubljano je rabil 3 ure 15 minut Inž. Mitrovič je odUetel že v teku včerajšnjega dene. lj_ V kapeli staro-katol. cerkve t Ljubljani, na Gosposvetski cesti 9 ne bo jutri službe božje, ker se bo brat župnik udeležil ta dan sinode staro-katoliške cerkve v Zagrebu. Na Telovo bo redna služba božja ob 9. —}j Kopališče »Kolezlja« — otvorjeno- Jutri v nedeljo bo zopet otvorjeno staro, priljubljeno kopališče »Kolezija«, ki ga je prevzelo športno društvo »Jadran« v najem od mestne občine. Začasno bo kopališče samo popravljeno, da se pploh lahko otvori za javnost, v jeseni pa se prične že večja dela, ki obetajo po načrtih kluba, da bo postala stara «Kolezija« eno na^ih najlepših kopališč. Kopalcem je otvorjen tudi športni prostor kluba za solnčenje in frgre. kakor večji del Hribarjevega gaja, tako da se bo mladina lahko poleg kopanja zabavala v eolneu in senci. Klub je popolnoma r en o vi ral gostilniško poslopje in vrt, balinišče itd. Gostilniški obrat je prevzela vdova po g. Kavčiču. Na kopališču je nameščen bufet in je kopalcem na razpolago tudi celotna prehrana za nizke cene. Kopališče bo otvor-jeno od 6. zjutraj do 7. zvečer. Voda za bazen je Čista in prihaja po ceveh iz vodostaje. Voda gre skozi več filtrov, prihaja v bazen higijensko čista. Bazen taia stalen odrtok in dotok vode. Z novo otvor-jenim kopališčem bo ustreženo vsem Ljubljančanom, zlasti pa južnem okrajem Ljubljane. ZVOĆNI KINO SOKOL V ŠIŠKI Telefon 33-87 V soboto ob ^»9., v nedeljo ob 5^ 7. in 9. in v ponedeljek ob %9. uri film BEGUNEC IZ ČKAGA GUSTAV FRttHLICH, LTJISE ULRICH, PAUL KEMP V dopolnilo Paramountov zvočni tednik V nedeljo ob 11. uri dopoldne predva- jamo za ceno Din 1.50 film: »VELIKA KLETKA« Pride! Pride! TEBI POJEM PESEM SVOJO —U Dobro založen živilski trg. Živilski trg je bil danes bogato založen, vendar ni takšnega navala, kakršen je bil Lani osorej, ker je letos bolj pozna letina. Zato je še malo domačega socivja. Grah so začeli prodajati šele sedaj, in sicer po isti ceni kakor uvoženega, po 5 do 6 Din kg. Sicer je uvoženi tu in tam tudi že po 4 Din kg, vendar ne bo mogel več dolgo konkurirati domačemu blagu. Tudi krompir domačega pridelka ©o začeli prodajati, vendar gospodinje raje kupujejo uvoženega, ker je lepši po 6 Din kg. Trnovčanke so že pridelale precej kumar, ki pa v ceni tuda še ne morejo konkurirati uvoženim, saj so komad po 4 Din, dočim so uvožene po 8 Din kg. Uvožena pesa je še vedno po 6 Din, domačo pa prodajajo v šopkih po 2 komada za dinar. Letos je malo gob in tudi jaood je mnogo manj kakor lani. Gobe so po 5 Din merica, rdeče jagode pa po 7 do 9 Din liter. Lani je biLo na trgu mnogo več domačih črešenj kakor uvoženih, letos jih pa prodaja le po nekaj prodajalcev. V ceni ni razlike med domačimi in uvoženimi. Povprečna cena je 7 Dki kg. Zelo ee je pocenila glavnata salata, najlepše glave so že po 50 par. Na perutninskem tron je vedno več piščancev, vendar zaradi tega niso nič cenejši. Izpod 12 Din komad ne moreš dobiti lepega piščanca. Jajca prodajajo že od zime po nespremenjeni ceni, po 50 par komad do 1.25 Dan par. —lj Mestne počitniške kolonije. Me>tni socialno-politični odbor je včeraj sklepal definitivno, koliko otrok pošlje na počitniške kolonije. Letos ie bilo izredno mnogo prošenj, 630, sredstev so pa imeli mnogo manj kakor lani, zlasti se je poznal primanjkljaj, ker niso smeli prirediti tombole. Zelo so se trudili ter iskali izhoda, kako bi poslali na počitnice čim več otrok. Socialno-politični odbor je angažiral vsa sredstva iz raznih socialnih akcij, iz skromnih prihrankov ter je zbral okrog 116.000 Din. Tako se jim je posrečilo preskrbeti počitnice v koiomjah 4ĆI' potrebnim otrokom. Pri določanju, kdo pojde na počitnice, so upoštevali zdravstveni in in socialni moment, da so izbrali res najpotrebnejše otroke. Ozirali so se pa predvsem na otroke, ki žive v zelo slabih socialnih razmerah, v slabih stanovanjih, in ki doma stradajo. Tem otrokom so priznali prednost pred bolehnimi, ki žive v bolj urejenih razmerah. K morju bodo letos poslali 90 otrok, dvakrat po 46, dočim so jih lani 60. Tudi v Gorenjo vas jih pošljejo nekoliko več kakor lani, dvakrat po 50 Največ jih bo letovalo v Mednem, dve »kupini po 100. Razen tega pošlje mestna občina še 10 otrok koroških Slovencev na počitnice v Kraljevico. K morju pošljejo otroke, ki so potrebni iz zdravstvenih razlogov počitnic ob morju in ki jim morski zrak ne škoduje, dočim pojdejo drugi bolehni, ki jim j bolj prija planinski zrak, v Poljansko doli-D0l Zdravi otroci pa bodo letovali v Med- j nem. Prve skupine odrinejo iz Ljubljane že j 2. iulija. in eirer k morju, na Gorenjsko in j v Medno. Tudi otroci mestnih uslužbencev PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI vzeti zjvtraj na prazen želodec čašo prirod..« Frsnz Joscffov© grenčice Registrirano od ministrstva za soc politiko in nar. zdravje S. br. 15.485 od *<£b V. 1935. pojdejo letos na počitnice v Kamno gorico, in sicer 1. julija. Skupno bo letovalo tam 80 otrok. —lj Kopalni vlak Ljubljana gL kol. — Skofja Loka. V nedeljo dne 16. junija t. 1. ob ugodnem vremenu vozi na progi Ljubljana gl. kol. — Skofja Loka kopalni vlak z odhodom iz Ljubljane si. kol. ob 12. uri 50 min. in prihodom v 5kofjo Loko ob 13. uri 31 min. ter v obratni smeri za povratek kopalcev, kopalni vlak z odhodom iz Škofje Loke ob 18. uri 23 min. ter prihodom v Ljubljano gl. kol. ob 19. uri 03 min. Za ta vlak plačajo odrasle osebe polovično, otroci od 4. do 10. 1. starosti četrtinsko vozno ceno, in sicer tako, da si za odhod kupijo celo, oziroma otroci polovično vozno karto, ki jim velja za brezplačen povratek s kopalnim vlakom. —lj Bloudekova komična opera »V vodnjaku« ee bo v celoti pela na III. javni produkciji operne šole državnega kon-servatorija, ki bo v torek 18. t. m. ob 20. v operi. Nastopili bodo Rudolf Vida, Iglic Jelka, Burger Drago, v vlogi Janka pa ravnatelj Betetto eam. Zbor tvorijo gojenci k o nse rva torija in nekateri člani Matičnega pevskega zbora Ostali spored obsega poleg prizora iz opere »Kavalir z rožo« same plesne točke. Prodaja vetop-nic po globoko znižanih cenah pri dnevni blagajni v operi. —Ij Baletni mojster g. Peter ftolovin je poučeval ples tudi v operni Šoli drž. konser-vatorija. Gojenci bodo nastopili v torek 18. t. m. v opernem gledališču, na kar še prav posebno opozarjamo. Vstopnice se dobe v operi za ceno do 15 Din. lj_ Klavirski koncert bo prva sklepna produkcija našega konzervatorija, ki bo v sredo ob 18.15 v Filharmonični dvorani. Nastopili bodo gojenci prof. Janka Ravnika. lj_ Otroci! Kdor nima skirce ne kolesa ne avtomobila, naj kar pride na pomladansko slavje >Atene< 20. junija, radi mu bomo brezplačno posodili vozilo za veselo dirkanje. Vstopnice po 5 in 3 Din. lj— Kresni večer z zabavnim sporedom ob raznovrstnih krepČilih priredi ljubljanski Rdeči križ v nedeljo 23, t. m. z začetkom ob 16. na Gradu. lj— Kresni večer na Gradu. Ljubljanski Rdeči križ. Širom znani podpornik bednih someščanov, priredi v nedeljo 23. t. m. na ljubljanskem Gradu kresni večer s pestrim zabavnim sporedom Malenkostna vstopnina dveh dinarjev omogoča pač slehernemu Ljubljančanu. da se prireditve, ki ga bo vsestranski zadovoljevala, udeleži in že s tem podpre fond, iz katerega bo Rdeči križ mogel na zimo dajati pomoč someščanom v bedi. Ob 16 bo na Gradu promenadni koncert. Pevski zbori bodo s petjem domačih pesmi pomnoževali veselo razpoloženje, ograjeno plesišče z lesenim podom bo s svojo posebno godbo vabilo na ples, na promenadi se bo razvila zabavna hitka s korijan-doli, šaljivo dopisovanje od mize do mize bo omogočala šaljiva pošta. Ko se zmrat'i. bo na »šancah« zakurjen kres, grajsko poslopje pa bo na mestni strani bengalično osvetljeno. Veselo kresovanje bo zaključeno ob 23. Vabljeni so vsi. Iz Maribora — Maribor pričakuje Bolgare. Ves Maribor se pripravlja, da bo čim dostoj-neje prejel železničarje iz BoLgarije. Prierčen sprejem pripravljajo zlasti mariborski nacijonalni železničarji, da se bodo njihovi bolgarski stanovski tovariši, ki prispejo v Maribor na Telovo dne 20. t. m., čim boljše počutili v našem mestu. Bolgari si bodo ogledali tudi Ruše in Falo, nato pa bodo odpotovali proti jugu v Dalmacijo. Bolgarskim železničarjem želimo iskreno dobrodošlico! — Lastnega otroka je ugrabil. Včeraj dopoldne je mariborski kazenski senat obravnaval prav amerikansko zgodbo Državno tožilstvo je postavilo pred sodn; ke kar 5 obtožencev, ki so se morali zagovarjati zaradi ugrabitve otroka. Med obtoženci je tudi oče nezakonskega, leto dni starega Branka Krebsa. Na zatožni klopi eo sedeli 35Ietni delavec Ivan Kla-rič, oče malega Branka, njegov 211etni brat Štefan, kovač na špičniku in njun: trije prijatelji. Ve: eo 6e 8. decembra lani podali na dom Roze Krebsove na špičniku v namenu, da ji s silo odvedejo njenega in Klaričevega sinka Branka Klarič Ivan se je pred leti spoznal z Rozo Kreb-sovo. ki mu je povila sinčka Tedaj pa se je »Ivanova ljubezen ohladila in ni ma- ral o sinku nič vedeti Kljub temu pa je Rozi obljubil zakon, da bi se izognil plačevanju a lim en to v. Ko je Branko shodil, je oče Ivan hotel Krebsovi otroka vzeti, čemur pa se je mati odločno uprla. Zato je Klarič naprosil brata rn tri tovariše, da so mu pomagali ugrabiti lastnega sina, kar se jim je res posrečilo Ker so biii obtoženci osumljeni tudi, da so ponarejali 20 in 50 dinarske kovance, sta bila Ivan in Štefan Klarič obsojena vsak na 1 leto in 7 dni robije, ostali trije pa vt=a.k na 7 dtni zapora. — Velika denarna tatvina, OrofcnlkJ v Gornji Radgoni vestno zasledujejo doslej neznanega vlomilca, ki je vdrl v mlin Petra Gyorkesa. Storilec je s sifto odprt pred«! piealne mrae in ukradel 4OO0 Dta gotovine ter še več dragocenosti. — Poziv mariborskem tovcem. V dnen od SO. 6- do 3. 7. L 1. se bo vr&Ho v Rn-Sčuku v Bolgariji lovsko tekmovaJmo streljanje na glinaste in žive golobe rm prvenstvo balkanskih rtrtav. Na to tekmo namerava poslati tudi podružnica SLD Maribor svojo ekipo. Zato bo v nedeljo dne 1*. t. m. ob 16. uri na streri&ču v Razvanju izbirna strelska tekma na glinaste golobe po predpisih, ki se bodo unorahljale v Ruščuku. Vabimo vse love* člane SLD Maribor, da se udeleže te izbirne tekme, ki bo določila člane ekipe* Podrobne Informacije se dobe pri ravnatelju Pogačniku in dr. Kovačiču — Društvo ocrvetniških in notarskih uradnikov v Ma,riboru praznuje Jutri ob 9. dopoldne v mali dvorani Narodnega doma l&letni j-ubi-lej skupno z 12. rednim občnim zborom. Odbor vabi vse stanovske kolege in koleginje ter prijatelje našega pokreta k proslavi Popoldne skupen izlet v mariborsko okoKco. Iz škofi" Loke —> Tihotapstvo mesa v mesto prav bujno cvete. Tihotapljenj* mesa ae vrši zeko spretno in je precej težko priti pro-dag«alce>ni na sled. V Škofje Loko prine«o po par kg mesa, skritega v cekarj*.'. košarice al: majhne zavitke, potem pa ho dn)o od niče do huše in ga ponujajo na prodaj. Zato se je občinska uprava odločila, iia bo vsakemu neupravičenemu pro-dajalou meso zaplenila, kakor se je že zgodilo, pozvani pa bodo na odgovor tudi kupci. Vsak prodajakK; mora imeti ogledni Ust in v redu mora biti poravnana užsitnina. Vse to je v interesu meščanstva samega, ki pri zakonitil prodajalcih nikoli ne ve, ali je meso n uo in od zdrave živane, ne pitala na to, da je prikrajšana zaradi neplačane užitnVne tudi občinska blagajna. Iz Laškega Nova orijentaci jska tabla. Tukajšnjo olepševalno in tujsko-prometno društvo si je nabavilo krasno orijentacj^ko tablo v merilu 1 : 15.000. Tabli vsebuje vse v po štev prihajajoče izletne to?'SLOVKM3Kl NAROD« dtoe 15. junij* 1936. Stran 5. V znamenju olimpijade Olimpijske igre so važen Činitelj za sožitje narodov — Olimpijski tekmovalci računajo s podporo domovine Prisegamo, da smo kot pošteni tekmovalci prispeli na olimpijske igre in da bomo viteško spoštovali njena določila v čast naših domovin in slavo sporta. (Olimpijska prisega). S to prisego, ki jo izreče eden izmed vseh nastopajočih tekmovalcev, se ofi-cielno o tvar ja jo sodobne olimpijske igre. Francoski baron Pierre de Coubertin je L 1894 ustanovil olimpijski odbor s ciljem, da združi vse narode, da po vzoru starih Grkov prirede olimpijske igre in da obenem razpravlja o vseh mednarodnih vprašanjih telesne kulture. L. 1896 je bila v Atenah prva olimpijada, ki so ji vsaka 4 leta sledile naslednje. Zadnja predvojna je bila L 1912 v Stockholmu, berlinsko, ki bi morala biti L 1916, pa je prekinila svetovna vihra. Osem let ni bilo olimpijskih iger. Prva povojna je bila 1. 1920 v Anversu, vendar pa olimpijadi v Anversu in naslednja v Parizu nista služili v prid olimpijski ideji, ker sta se vršili brez premaganih držav in sta bili le nekakšno praznovanje antan-tne zmage. Šele v Amsterdamu L 1928 je ponovno zmagala olimpijska misel in od tedaj tekmujejo zopet vsi narodi. Pred 20 leti bi moral biti Berlin pozori-šče VL olimpijskih iger, čas je povzročil, da bo šele XI. olimpijada v glavnem mestu Nemčije. Predhodnik in vzornik današnjih olimpijskih iger so bile staro-grške narodne igre, ki so jih prirejali v mestu Olim-piji vsako četrto leto ob prvi poletni polni luni na čast boga Zeusa. 800 let pr. Kr. je bila prva olimpijada, ki je trajala v začetku samo en dan, nato pa tri dni. Od 1. 468 pr. Kr. dalje, ko so se olimpijskih iger že udeleževale vse dežele, kjer so živeli Grki, je postal olimpijski spored tako obširen, da so ga raztegnili na pet dni. K tekmi so pripustili le svobodne, po glasu neomadeže-vane Helene, pozneje pa tudi Rimljane, Nagrada zmagovalcem (olimpionikom) je bil venec iz oljke, praznična pogostitev in pravica, da si je v svetem gaju postavil spomenik. Ko se je olimpijski zmagovalec vrnil domov, je dobil v Atenah 500 drahem, častno mesto pri slavnostih in. dosmrtno prehrano v Prvtaneionu, v Sparti pa pravico, da se je lahko bojeval v neposredni bližini kralja. Olimpijske zmagovalce so opevali pesniki. Šele L 393 po Kr. je bizantinski cesar Teodizij Veliki igre prepovedal. Olimpizem je spravil sport v praktičen in obenem idealen okvir in ga pripravil do tega, da je postal mogočna gonilna sila splošnega napredka. Mednarodni olinrnn.=ki odbor si ie postavil kot stkv-N Sobota 15. junija ob 2030 na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola v Tivoliju: Olimpijska akademija: Vaje članic Sokola s kiji, tek na 100 m moški, floret — gospodje, rokoborba, nastop Sokola L, rable-tenis, doublc gospodov, tek 80 m — dame, boks, dviganje oteži, tek 200 m — moški, vaja Sokolov na orodju, table - tenis — single gospodov, štafeta 4 krat 75 — dame. vaja Sokolov na oeodju. štafeta 4 krat 100 m Akademija se kooča ob 2230. Vstopnina 12, 8, 5 in 3 Din. Nedelja 16. junija: Dopoldne ob H), igrišče Jadrana v Trnovem: bazena tekma Hhija — Jadran, Vstopnina 5 ki 3 Din. Dopoldne ob 9. na teniških igriščih Sirije: ekshibicija naoh najboljših teniških igralcev. Vstopnina S, 5 m 3 Din. Popoldne ob 16, na ignsču Hermesa: kao- OLIMPIJSKI DAN NA JESENICAH Da po svojih skromnih močeh prispevajo vsaj majhen del za naše tekmovalce na olimpijadi v Berlinu leta 1936, so se jeseniški športniki odločali, da prirede na praznik 20. t, m olimpijski športni dan, na katerega prireditvah bodo nastopili SokoM, nogometaši, Jahkoatletiki. plavači, hazenašice, smučarji in dmrgi-Spored te prireditve bomo še objavili. na načela: pomagati k zdravemu izvajanju in tehničnemu napredku in sport polagoma privesti do take popolnosti, da bo lahko tekmovalec pokazal vsesvo-je telesne in duševne vrane. Po olimpijadi v Anversu so prišli do spoznanja, da olimpijski rekord ni le plod prenapo-ra, temveč je vsakomur dosegljiv. Sportu so sčasoma postavili višje cilje. Prvotno je bil le pripomoček za vzgojo moške lepote, pozneje pa je postal sredstvo in važen Činitelj za enakomerno vzgojo telesnih in duševnih vrlin- Vedno bolj se je upošteval vzgojni moment. L*. 1921 je veljalo naziranje: Idealni mojster bo dotični tekmovalec, ki bo na olimpijadi dosegel višek v fizičnem, moralnem in duševnem pogledu. Olimpijske igre so sedaj postale borba narodov v najplemenitejšem smislu. Vsak nastopajoči se zaveda, da zastopa svojo domovino, kar ga pa ne ovira, da ne bi navezal prijateljskih in tovariških vezi s so tekmovalci drugih narodov. Naj že bodo olimpijske igre kjerkoli, sport ne pozna plemenskih ali političnih predsodkov. Prav zato, so olimpijade važen činitelj za mirno sožitje vsega sveta. Tega se vse države dobro zavedajo in je popolnoma razumljivo, da pošiljajo na olimpijske igre čim številnejša in čim bolje pripravljena zastopstva, kajti slava naroda, ki ga zastopa zmagovalec, odjekne po vsem svetu. Dežela, ki je vzgojila olimpijskega zmagovalca, ne more biti zapostavljena, zato streme predvsem male države za tem, da se vsaj na olimpijadi izkažejo pred svetom. Priprave za berlinsko olimpijado so že v polnem teku. Tudd Jugoslavija ne sme zaostati. Jugoslovenski olimpijski odbor je sklenil, da bo poslal na olimpijske igre čim številnejšo reprezentanco. Priprave tekmovalcev in pot ter preskrba na olimpijadi so seveda združeni z velikimi stroški. Olimpijski odbor mora razpolagati z znatnimi sredstvi, ker jih pa nima, se obrača na domovino. V ta namen prireja po vsej državi olimpijski dan, ki naj bo nekakšna revija vseh športnih panog, obenem pa nabiralni dan, da se našim olimpijskim kandidatom omogoči čim skrbnejsa priprava, da bodo častno in dostojno zastopali jugoslovensko trofoojnico na XI. olimpijskih igrah v Berlinu. Nj. VeL kralj Peter H. je pokazal veliko razumevanje za olimpijsko misel s tem, da je blagovolil prevzeti najvišje pokroviteljstvo. V Ljubljani je prevzel pokroviteljstvo olimpijskega dne župan dr. Ravnih ar. Zaradi številnih športnih panog je spored razširjen na 3 dni in ?ioer Spopad Schmelinga in Baera v Amsterdamu V borba za naslov svetovnega prvaka težke kategorije v boksu se bosta srečala Nemec in Max Schmelling in American Max Baer, oba bivša svetovna prvaka v avgustu že tretjič. Na b in kostni ponedeljek je bila namreč definitivno zaključena pogodba med njunimi menažerji in prireditelji. Udarila se bosta 17. avgusta na olimpijskemu stadionu v Amsterdamu. tej prireditvi, ker jim nikakor ne konvenira, da bi se spopad vršil v Evropi. Včasih v Evropi taka prireditev ni bila mogoča, ker so bili stroški previsoki, kakor je pa videti, sedaj lahko Evropa več nudi kakor Amerika. Maks SohmelBng Zanimivo je, da so sicer v Amsterdamu začasno boksarske prireditve prepovedane, da pa dan prireditve ne spada pod to prepoved. Tako policijski predsednik kakor amsterdamski župan sta uvidela propagandni pomen pritreditve in sta dovolila srečanje obeh prvakov na njunih tleh. Max Baer bo dobil za borbo 300.000 dolarjev, a Schmelling samo gotove odstotke, tako, da bo tudi v primeru zmage mnogo na slabšem nego Baer. Sicer pa, kakor poročajo nemški listi, Schmel-lingu ni mnogo za denar, ki si ga je že v prejšnjih borbah precej nabral, temveč bolj za ponosni naslov svetovnega prvaka. Jamstvo za izplačilo 300.000 dolarjev, kar je vsekakor ogromna vsota ne samo za evropske, temveč tudi za ameriške pojme, so prevzeM trije nizozemski finančniki, ki si najbrže obetajo, da bodo še več izkupili. dirke po naslednjem vrstnem reda: dirke novincev, juaaarjer, prvorazrednih in izločilne dirka; nato motociklistične dirke po naslednjem reda: turistični motocikli, športni motocikli, hand+cap dirka. Ob 16. nogometna tekma med dvema-najboljšima moštvoma Ljubljane. Vstopnina 12, 8, 5 in 3 Din. Ponedeljek 17. junija: Pričetek ob 20.30: olavalne tekme na ko-: pahsču SK Ilirije: 50 m prosto moški. 100 metrov prosto moški, 200 m prosto moški. 1O0 m hrbtno dame, 100 m prosto moški, 200 m prosto moški. 50 m prosto dame minuta treninga, 4 krat 50 prosto moški, water-pok>. Vstopnina 8, 5 fa 3 Din. Olimpijski znaki po 5 in 1 Din, Ves dobiček prireditev bo šel v olimpijski fond. Podprimo one, ki bodo našo domovino zastopali na olimpijadi. Dajmo jim primerno brano, stanovanje in opremo* sadj bodo nosili znak Jugoslavije! I Zvočni kino Ideal | Danes ob 4., 7. in 9.15 zvečer in jutri ob 3., 5., 7. in 9.15 uri zvečer premiera prekrasnega filma Pot v neskončnost Tragedija dekleta. Film napet in lep Vstopnina Din 4.50, 6.50 in 10.— Taks Baer Olimpijski stachon v Amsterdamu ima sicer prostora le za 40.000 gledalcev, pa ga bodo toliko povečali, eraroma preuredili, da bo na dan borbe prostora za 60.000 ljudi. Tekmovanje bo ob 3. popoldne, ker hočejo na ta način obiskovalcem — prireditelji računajo, da bo prišlo ogromno ljudi iz Nemčije — omogočiti še istega dne povratek domov. Seveda bo vstopnina zelo visoka, kljub temu pa računajo, da bo stadion razprodan, kajti je zanimanje tudi v Angliji, Franciji in Belgiji veliko. Američani so stalno intrigirafi proti Ruski JacJc razparač Ves Harkov in bližnja kolica je zadnja leta strahoval skrivnostni morilec žensk, ki je postal pravi ruski Jack-razparač. V zadnjih letih je postalo žrtev tega divjaka 25 deklet in žensk v starosti do 25 let- Morilec jih je običajno ubil s topim orodjem, potem pa trupla z ostrim nožem razmesaril. Policija mu kljub vsem naporom ni mogla priti na sled. Mož je bil celo tako ciničen, da je od Časa do časa pošiljal policiji anonimna na stroju pisana pisma, v kterih se je norčeval iz nje. Naposled so ga le razkrinkali. Sredi Harkova je na dvorišču neke hiše napadel neko uslužbenko ki se ga je po otepla, in so napadalca takoj nato aretirali. Morilee je bil inženjer Mališev-Stepanović, ki je takoj po aretaciji cinično priznal svoja grozodejstva, na glasa j oč, da ga je k zločinom gnla notranja sila, ki se ji ni mogel upirti. Prišel je pred naglo sodišče, ki ga je obsodilo na smrt in je bil takoj ustreljen. Njegove možgane so oddali znanstvenemu zavodu, da izvedenci prouče psihološke nagibe perverznega morilca k strašnim zločinom. Bivši newyorški župan berač Skoraj ni bik) v Ameriki bolj priljubljenega človeka, kakor je bil nekoč bivši župan mesta New Yorka Jimmy Walker. Ta mož, ki ga je vsakdo videl in poznal vedno le smehljajočega in vedrega obraza, živi danes v Londonu bodo bolan in brez sredstev. >Jimmy€, kakor so Newyorčani imenovali svojega župana, je bil vedno povsod. Manjkal ni na nobeni zabavi, pri nobeni dobrodelni prireditvi, na nobeni športni tekmi Na takih prireditvah so često zaigrali šlager, ki ga je komponiral sam, in na ta način je mož osvajal srca mladine. Ko pa je nekoč Jimmy Walker potoval v Evropo, so mu njegovi nasprotniki izpodnesli tla. Že prej se je v New Torku šušljak>, da gospod župan precej razkošno živi na račun občine in da občinski računi ne bodo v redu. Res so pri kontroli ugotovili razne nepoštene manipulacije in videli, da so Ijavlja, ki jih je prirejal Walker Newyorčanom na čast bala precej draga. Gosp. župan se je za hrbtom svoje občine znatno zadolžil. Ko se je vrml s potovanja, je bil odstavljen in stopili so mu na rpete. Prej je imel Walker na tisoče prijateljev, sedaj, ko je bal v stiski, ga ne pozna nihče. Užaljen je obrnil New Yorku hrbet in odpotoval v Anglijo, kjer je hotel začeti novo življenje, toda sreča mu ni bila mila in prišel je popolnoma na be-raško palico. Nedavno je moral pred sodišče, da poravna manjše dolgove, povedal pa je, da ne premore niti beliča. Sedaj ga preživlja njegova žena, filmska igralka Betty Compson, ki mu je tudi v nesreči ostala zvesta. Piscator — sovjetski državljan Iz Moskve poročajo, da si je pridobil bivši režiser berlinskega ljudskega odra Erwin Piscator rusko državljanstvo. Emvin Piscator je bil oče politično barvanega teatra v Nemčiji. Njegove premiere so izzvale ne samo v Nemčiji, temveč po vsem svetu pravo senzacijo, deloma zaradi izredne umetniške originalnosti, v glavnem pa iz političnih razlogov. Najbolj je zaslovel mož po premieri »Dobrega vojaka švejkac, dočim je nastala zaradi dela >Rasputin, Romanovi, vojska in ljudstvo, ki se ji je uprlo« huda burja. V enem prizoru tega dela se pojavi na odru tudi bivši nemški cesar Viljem. Cesar je tožil, tožba je šla skozi vse instance in naposled je moral Piscator ta prizor črtati- Izvrstno je mož vprizoril tudi Schillerjeve >Roparje« V aprilu 1. 1928 je 78 statistov Piscator ja tožilo, ker jim je ostal dolžan plačo. Naposled je moral napovedati kon-kurz, V Rusiji je živel sedaj že več let. Nedelja, 16. junija. 730: Važnost ovčjereje za narodno gospodarstvo. 8.00: Čas, poročila. 8.15: Prenos iz franč. cerkve. 8.45: Versko predavanje. 9.00: Idile iz narave (v besedi, pesmi in glasbi). Pastoralne pesmi iz l& stoietja, vmes: Slike iz narave. 11.00: Mladina se pripravlja za evhar. kongres. Združeni mladinski zbori. Vmes kratko predavanje z navodili za evhar. kongres. 11.40: Obvestila. 12.00: Čas. radijski orkester po željah. 16.00: Plošče. 16.15: Ženska ura. 16.30: Radijski orkester. Popoldne prenos t* Sofije: Reportaža IT polčasa nogometne tekme Jugoslavra : Rumunja. Ura prtčetka no napovedi. 19.30: Nar. ura. 20.00: Čas. poročila obvesti1«. ?0.15: Senatni večer. 21.30: Čas. poročila, ohv?-stfla. 22.10: Ja, ja. ljudje, ni kar tako, ustreči vsem te l«S težko! Ponedeljek, 17. }uni. 12.00: Spomini na J oh. Straussa (plošče). 12.45: Poročila, vreme. 13 00: Čas, obvestila, 13*5: Sofrnce vmaja na Havajskem (plošče). 14.00: Vreme, spored, borza, 18.00: Otroški prizori (na ploščah). 18.20: Zdravniška ura: O lažjih duševnih bolesnih. 18.40* Čas. vreme, poročila, spored, obvestila. r9.00: Srbicius polka in droge take. 19.30: Nac. ura. 20.00: Prenos opere iz Beograda. V I. odmoru: o knjigah Slov. Matice; v IT.: ča«, poročila, vreme, spored. Torek, T8. junija. rl.00: šolska ura: T^kjkrajrriske pravljice. 1200: Nekaj ruskih skladb na ploščah. 12.45: Poročila, vreme. 13 00: čas, obvestila. 13.15: Verrčlri narodnih pesmi. 14.00: Vreme, spored, borza. 18.00: Stri-ček Matiček, ro vwn je ričdc. 18.40: Čas. poročila, vreme, spored, obvestila. J9.00: Radijski orkester. 19.30: Nac. ura. 30.00: Sedaj pa — na ples! 21.00: Zvoki rz oper, izvaja radijski orkester. 31.00): P%povedovan, da je vam zdravnik rekel, da boste živeli samo de pet mesecev? — Takrat je bilo seveda še šest mesecev. En mesec sem ta čas že razme-njal in potrošil v drobižu. Gledala ga je kakor blazneža, — Ali me imate za norca, gospodična ? Toda tako daleč še nisem, vsaj upam, da ne. — Jasno in brez ovinkov morate govoriti z menoj, gospod Harland, — je dejala in čelo se ji je zmračilo. Ne razumem tega, čeprav imam sieer povsem jasno glavo. Kar ste mi povedali, je prav tako groteskno, kakor neverjetno. Ni na svetu zdavnlka, ki bi mogel reči svojemu bomiku: Čez šest mesecev boste umrli To je nemogoče. — Prav pravite! Tega bi noben zdravnik ne storfl. Sicer pa šele zdaj razumem, zakaj zdravnik tega ne sme storiti To sem zvedel čisto slučajno. Mirno in stvarno ji je začel pripovedovati, kaj je doživel tistega pomladnega dne. eš-«ujLimeXa ?g.n o aAA Ang — In tedaj ste sSah, da boste čez šest mesecev umrli, je vprašala Ingelena presenečeno. — Saj ne gre za amrt — No, vidite. — AB veste, kaj je poapnenje? AH veste, kaj je paraliza? — Vem. — Torej boste razumeH, kaj pomeni, če pravi moj profesor asistentu, da se mi bodo najpozneje v šestih mesecih omehčali možgani. — Tega on ne more vedeti, — je trdi- la Ingelena, — Tega ne more vedeti, pa naj bo stokrat profesor in tajni svetnik. — Jaz pa vem, — je dejal Harland in se znova zagledal v razigrano sanjano. Ingelena je drhtela po vsem telesu. — In mislite, — je nadaljeval Harland opirajoč pogled na morje, da bi hotel živeti dalje kot izmozgan idiot? Niti na misel mi ne pride. Ko bom tako daleč, storim temu konec Ingeleni je srce močno utripalo. — Nekaj me moči. To je strah, da bom zamudil ugoden trenutek. Razumete, kaj misttm? Ingelena je počasi prikimala. — Nevarnost je, da »ahl*?™™ ne da bi to opazil. Do£m se, da bi ne pozabil, kaj moram storiti. Ta nevarnost bi se pa dala odstraniti, Če bi storil konec danes ali jutri. Toda za to sem preveč strahopeten. Oprostite mi to golo iskrenost, gospodična, Ingelena je komaj zadržala solze sočutja, Harland se je naglo obrnil k njL — Štorih bi mi lahko največjo uslugo, kar jn"b. je kdaj človek storil človeku. — O kakšni uslugi govorite? — Če bi opažih na meni duševne motnje, prej nego jaz, in bi mi to povedali. Ingelena je sedela kakor okamenela. — Olajšajte mi življenje, gospodična. Obljubite mi to. Lepo vas prosim! Iztegnil je proti nji drhtečo roko. Stisnila mu je roko. Potem je pa njena napetost popustila v krčevitem joku. V njenih mislih se je trpljenje tega moža povečalo v neskončnost. Harland je molče zri na objokano dekle. — Pomirite se vendar, draga gospodična, je dejal tiho. Ingelena je napela vse sfle, da se je malo pomirila in si obrisala solze. Njeno telo je pa še vedno drgetalo. — To je grozna zmota, gospod Harland. Nesporazum. JTksna ideja. Kdo pa pravi, da boste zboleli? Niti čez šest mesecev, nžul čez šest let. Vem to, gospod Harland. Živeli boste mirno in razumno, sami se boste smejali svoji domnevi. Trpko se je nasmehnil. — To je prazna domneva, verjemite mi, gospod Harland, — Tem bolje, gospodična, saj nisem mč kaj navdušen zato, da bi zblaznel. — Ne smete misliti na to, gospod Harland. Ta strašna misel bi pognala še tako zdravega človeka v blaznost. Harland ni mogel zadušiti v sebi nejevolje, čeprav mu je bilo to sočutje drago, kajti zdelo se mu je, da prihaja iz srca in da presega mero poklicne nege bolnika. — Končno pa vsa stvar ni tako važna. Poechnec ne igra nobene vloge. Sami ste to trdili, gospodična. Kakor vidite sem marljiv učenec. Pogledal je na uro, — Zdaj pa pojdd-va k obedu. Lačen sem. Dekle je počasi vstalo in odšlo s Har-landom. Harland je stopal lažje in svobodne je, kakor da je del svojega bremena prevalil na svojo nuado spremljevalko. — Zaenkrat je življenje še pravljično lepo, a pet mesecev je še dolga doba. Nimam torej povoda za obupavan je. Vsaka njegova beseda je bila Ingeleni nož v srce. To krčevito veselje ji je bilo neznosno. Godci so bih odšli Obala je bila prazna, jadrnici sta se pa še vedno po-gugavah na morju. — Take sinjine še nikoli nisem videl, — je vzkliknil Harland navdušeno. Ingelena je pa videla samo sive megle, ki so se počasi spuščale na sinje morje. MUNTERAČ Druga noč v Viareggiu je bila še težja od prve. Grobovi so bih zopet odprti, črvi so zopet lezli iz trupel treh kraljev, Harland je zopet prebil težke nočne ure na balkonu. Ingelena ga je slišala, kajti tudi ona je bedela v postelji, pa se ni upala vstati in razpršiti njegove mračne misli. Čutila se je preslabo in preveč presunjeno, da bi mu mogla nuditi uteho. Ko je napočila jutranja zarja, se je vrnil Harland v svojo sobo. Toda spanec mu ni hotel zatisniti oči. Ko je pa slednjič vendarle zadremal, je treščil z visokega zvonika v prepad in od groze se je zopet zbudil. Tako se je več ur zaman boril z grozo in končno je ves izmučen vstal. Oči so mu žarele in jutranjo zarjo je videl razrezano na ozke trakove. Umil si je oči z mrzlo vodo, da bd te trakove pre-irnal, toda zaman, šele cigareta mu je razjasnila pogled. Ingelena je bila presenečena, da je Harland teto zgodaj vatai. 01 6. SLOVENSKI H AROIk 16. jurja M«. 135 MALI OGLASI V vseh malih oglasih velja beseda 50 para, davek Din 2v. Najmanjši znesek za mah oglas Din 8.-, davek Din 2.-. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu, lahko tudi v znamkah. — Za pismene odgovore glede maMh oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. 1 KUPIM 1 STANOVANJE dveh, ozir. treh sob s pritikli-nami pod Rožnikom oddam. Parket, vodovod, elektrika. — Rožna dolina, Cesta X, št. 25. Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 8 Din KUPIM KAD (BANJO) dobro ohranjeno, po možnosti iz pločevine. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. * ■ 'MilMI Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 8 Din DVIGNITE PISMO pod »Obrtnik«. — »Iskreno prijateljstvo 26/2004«. ČRPALKO (FlUgelpumpe) št. 3 ali večjo kupi Jurij Gosar, Stara Loka. 2000 PRODAM Beseda 50 par. davek 2 D1d Najmanjši znesek 8 Din BEL, ŠPORTNI VOZIČEK prodam po nizki ceni. — Velika Čolnarska ulica 15, dvorišče, sadnja vrata. 1998 RABLJENA KOLESA ženska in moška poceni naprodaj pri — PROMET« (nasproti križanske cerkve). 1997 PRODAJA KOŠNJE 1. Knez iz Ljubljane bo prodajal v nedeljo, dne 16. junija 1935 travo za obe letošnji košnji. — Prodaja se prične ob 2. uri popoldne pri Ančniko-vem kozolcu v Sp. Šiški. 1986 PERZIJSKE PREPROGE priložnostni nakup 4 komadov pri špediciji s Merkur«, Maribor, Meljska 12. 2002 Ia ŠPORTNE SUKNJICE Din 98.-, pum parice Din 48.-, razno krasno perilo — dobite zelo poceni pri PRESKERJU, LJUBLJANA, Sv. Petra a 14 ELEKTROMOTORJE LS VENTILATORJE za istosmerni tok 300 in 150 voltov prodaja Mestna elektrarna po zelo nizkih cenah. V Ljubljani nudi iste motorje na posojilo za zmerno mesečno odškodnino. Za vroči poletni čas izposoja ventilatorje za minimalno najemnino. — Pojasnila dobite pri ravnateljstvu. Krekov trg 10,11. 53/L STAnOVAflJA Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 8 Din ZAMENJAM prostorno dvosobno poceni stanovanje sredi Ljubljane s podobnim tudi v centru. — Pisma pod »Nesporazum 500/1999« na upravo »Slov. Naroda«. SAMSKO STANOVANJE obstoječe iz sobe, kopalnice in predsobe, ali enosobno stanovanje z veliko sobo, kuhinjo, kopalnico in predsobo v moderni novejši hiši, sredi mesta iščem za 1. julij ali pozneje. — Ponudbe na upravo s> Slovenskega Naroda* pod »Samsko stanovanje 1957«. STANOVANJE DVEH SOB kuhinje in pritiklin išče boljša stranka za avgust. — Ponudbe na upravo *Slov. Naroda« pod »Siguren plačnik« GOSPA stara 35 let, nezadovoljna v zakonu, prosi dobrosrčnega gospoda enake usode za 3000 Din posojila v svrho prevzema do-broidočega obrata. — Dopise na upravo »Slov. Naroda« pod šifro »Vrnitev sigurna 1996«. RAzno Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 8 Din V NEDELJO vabimo vse cenjene goste na Vič na žegnanje. Otvoritev vrta z godbo. Balincanje na razpolago; gorka in mrzla jedila in izborna kapljica po nizki ceni. — Se priporoča Anton in Min-ka Miklič. 2005 PEKI POZOR! Pekarijo, dobroidočo, v mestu ali na deželi vzamem takoj v najem. — Kranjc Franc, poslovodja zdraviliške pekarne, Rograška Slatina. 2003 VLAGATELJI PRISTOPITE v zaščito lastnih interesov k »Društvu za zaščito vlagateljev«, Ljubljana, Miklošičeva cesta 7/TL 56/L 20-30% ZAOSTALIM PAROM (ptbatnt stre) iov ali rabljen pod ugodnimi plačilnimi pogoji dobite pri (foaraga &udv. Ljubljana - Nebotičnik ZA MAL' DENARJA DOST* MTJZKE: PloSče, gramotone, iz-posojamo, zamenjavamo, prodajamo in Kupujemo. — ELEK-mOTON d. z o z_ oasaža nebotičnika NOVOSTI ZA ZAVESE dobite v veliki izbiri v specijaJ-oi trgovini RUDOLF SEVER, Ljubljana. Marijin trg štev 2, kjei vam jih tudi strokovnja->ko izvrši 26/L Tvrdka A. & E. SKABERNE Ljubljana — javlja, da jemlje do preklica v račun zopet HRANILNE KNJ121CE prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodov (Mestne hranilnice. Ljudske posojilnice itd PRI NAPADU NADUHE navadno prvi pojavi astme! Ne pustite, da se to zlo Ukorenini! Popolno ozdravljenje po glei-chenberški kuri. — Posebni sebni prospekt »A 21« pošilja Zdraviliščna komisja Bad Glei-chenberg, Steiermark. ŠPEDICIJA fURII OCARINJEN JE prevzema vseh uvoznih in izvoznih pošiljk, in to hitro, skrbno in po najnižji tarifi. Revizija po njej deklariranega blaga in vse Informacije brezplačno. Telefon intenirban 24-59. VUharjeva c 33 (nasproti nove carinarnice) I SENZACIJA PREŠERNOVE ULICE i so krasne izložbe ČEVLJEV staroznane tvrdke PRANJA SNOJ. I Nudimo Vam krasne I PRVOVRSTNE ČEVLJE PO NIZKIH, I VSAKOMUR DOSTOPNIH CENAH* 1 tovarni&ka zaloga, čevljev kvaltetnih znamk »JARA«, »GOLOREORNc trn »UNI6N« 1 FRAN J A SNOJ, I LJUBLJANA, PREŠERNOVA ULICA PREVAŽANJE vsakovrstnega blaga bodisi kuriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi na konjsko vprego kakor tudi s tremi najmodernejšimi avtomobili. Telefon intenirban 21-57. Masarvkova c 9. (nasproti tovornega kolodvora) Oglasi v ^Slovenskem Narodu4' imalo velik nsfiefi? TEKPtNTINOVO NHĐ je izdelano na podlagi olivnega ofja, zato da perilo hitro skrajno možno befiao m čsdortto Zahtevajte vedno le Rivier* terpentlnovo ZNIŽANE CENE dvokolea, otroških, j g ručnih, invalidskih voziči&oi, prevoznih tricikljev, motorjev, šivalnih strojev. Cenilci trunko »TRIBUN A« F. BAT J t L, tovarna dvokolea in otroških vozičkov. LJUBLJANA. Karlovška cesta Stev. 4 Revija ŽIVLJENJE IN SVET POSAMEZNA ŠTEVILKA 2 Din BEGAJTE PO DOBREM STTVU! NAJPRUETNEJ8E LETOVIŠČE NA MORJU NUDI HOTEL „VILA LUCIJA" ALEKSANDROVO NA OTOKU KRKU Pension od Din 50.— naprej (vse takse vštete). — Sezona oo 1. maja do 30. septembra. — Restavracijska terasa nad samim morjem. — Hotel je last renomirane slovenske tvrdke. — Zahtevajte brezplačne prospekte pri PTJTNTKTJ ali pa pri DIREKCIJI HOTELA i$&4 Urejuje Josip Zupančič. — Za >Naxodno tiskarno« Fran Jezersek. — Za opravo Id maeratm del beta Oton CbrlrtoL — V* v Ljttbijaal