St. 4. V Gorici, v torek dne 12. januvarja 1909. Letnik XL Ishaja Tiak torek in sobuto ob 4. uri popoludne. Ako pade na la dnova praznik ixide dan prej ob 6. xrecer. Stane po poSti prejeman ali v Qorici na dora poJiljan celoletno 10 K, polletno 6 K in jetrtletno 8'50K. ProdajaierGorici t to- bakarnan Schwarz t Šolikih ulicah Jelleriiti t Numkih ulicah in Le- ban na VerdijeTem tekalilSu po 8 Tin. UrednJitvo in npravni&tvo ie nabajata t «Narodni tiikarni», alica Vetturini b. it. 9. Dopue je nailoriti na urednifltvo, oglain in narofriino pa na upraTiiiätvo »Gorice«. Oglasi ie računijo po petit- rritah in licer ako te tiikajo 1-krat po li Tin., 2-krat po 12 Tin., 3-krat po 10 Tin. Ako ie rečkrat tiikajo, raču- nijo ie po pogodbi. Izdajfttelj in odgovorni arednik Anton Bavcar. Tiska „Narodna tlskarna" (odgo?. L. Lukežič). i Deželni zborgoriški j je imel imcti Bejo včeraj 11. janaarja. Ob : 5. uri popofndne je bila galerija (prostor, . namenjen za poBlušalce) natlačeno polna ; mnogi so etali celo zanaj oje Da hod- » nikn. Raznn občinstva iz meßta je bilo tudi mnrgo poslnäalcev z dežele iz vseh ,: Btanor. Vse je prifakovalo neBtrpno na ' sejo, ki bi imcla cdlcčiti o bodcčnosti ; deželoega zbora. • Ali kakšna prerara 1 Ob določenem 4 čaen pridejo v dvorano poalanci slov. : Ijadeke in ita). liberalne stranke z de- , želnim g'avtrjem in vladrim zastopni- ¦ kon?. Sedeži slor. liberalcev in ita). Ijad- eke stranke bo bili prazn?. i Predsednik naznani, da it»?, fjadska \ stranka nr.u je nstmeno eporočila, da se ) 8eje ne odelež», in da alov. liberalci so - nn poslali piemeno izjato t frtem zmisla, ' katero prečita deželni tsjnik v slov. in ' it»), jeziku. Pravijo, da slor. klnb je šel T BToji spravljivcsti tsko daleč, da je privolil tloT. klerika'cfm enega odbor- nika, a vkljob temn ni prišlo (na ital. etrani) do sporfizamljenj». Ker nočcjo, : da bi se ponavljali pr'zori, kakorine l emo videli v jeseni, in da bi se denar trati), 8t> ne ndeležijo deželnozborskih sej, dokler bcdo trajale te razmere. j Ker štejela izostala kloba 15 po- ; slancev, osiali pa Ie 14, se seja ni mogla j ot.oiiti in dtželui glanr je sauao Da- : znani), da mcrebitoo drago sejo dež. zbora nazoani poslacccm na don). Po- slacci so zapa8tili d?orano in za njimi razočarana galerija. j Ali 86 bodo pcgajanja nadaljeval», ; üi pa se dež. zbor takoj ali sčascmraz- : pnsti, zdi 86, da ni ie določeno. Do tfga je privedla deželo zveza Faidntti - Ga- bršček ! Razpor med dr. Tumo; in flndr. Gabrščekom. (Dalje.) Odlccno tajino, da bi gospod Ga- briček dobil od ten gospodov infarma- cije, mamo si je celo stvar izmislil ter je zopet (ffgai, zavijal in obrckoval. Gc- epod Gab?šček pa bije še bolj sebi po , cbmu s tsko trdilvijo, ker priznav», da je bil on tieti, ki me je leta 1895 izvabil T politrtno žifljenje. Je-li kje tako ome- j€n človek, da bi gosp. Gabrščkn verje), da me je za deželni zbor in odbor an- gažirai raditfg», ker scm bil oa tako slabem glaen ˇ Treto, w Tolmica in po- zneje v Gcrici ? Goepod Andrej Gabriček ktže, bake je rtrasten in kskopczabina isako legike, kadar se zadira t ramil- Ijencga nseprctnik?. Goepcd Gabršček je dccela pczabil, da me je porabil r poli- , tično živJjenje prar a tcmi beaedami: „Po glato in spcročilib, ki j.h imamood , taB iz Trsl?, To'mina in goriške okolice, vidinco r Vas edino epoeobiiega doieka za dtželno cdborniitvo". In da je takrat res tako govoril, ksže okolnost, da je mec', c. kr. Ecdnetta adjankta ponndil dezelnczbcrßki mtndat z izrecnim dolo- čilcm, da imam postati deželni odbornik. Goep. Gabršček je bil takrat tajnik dm- : itta „Siege" in desna roka dr. Antona : Gregorčiča. Ta me niti ni pczna1, pač pa ee je zanaial necmejeno na porcčilo . gospoda GabršČeka. Ako me je torej dr. Anton Gregorčič po gospoda Andreja Gabrička vabil, naj sprejmem deželno- zbcrfiki rnandat % namenom, da poEtanem deželni cdbornik, je to ttcril na posebno ; porcčilo, katero je dal o moji osebi go- spod Andrej Gabršček. Dovolj bi bila skoraj ta dva sin- , čajr, da pokažeta gospoda Gabrisika t i celi Djfgoti žalofitni loči. Gotovo ncčem slediti njrga do'gOTeznim člankom v „Soči". Dotakniti ee hcčem Ie nekaterih ; pos&meznosii, ki so vaznejie t domači i politiki goriški. \ Rszkol na Goriskem ni nastal radi razlike med klerikalizmom in liberaliz- mem, marveö edinole radi moje oaebe. ; Postal Bern nadležen dr. Antona Grc- i gorčica vsled vpliva, ki sem si ga pri- dobil T Ijndetiu po številnib ehodib, po j astanovitvi trgovsko obrtne zadiage in po reorganizeci.i Goriške Ijndske poso- jilnice. — G. Gabriček je moral rideti, da de- jansko vse poliiično in gospodarsko delo T deželi opravljam Btm. Videl je, da je Gcriika goppedarsko docela spala, kljab teua da eta imela dr. Anton Gregorčic in on od leta 1889 do 1895 neomejeno cbset y deiei?. Takrtt bi bila lahko iz- ' vedla TBe r pcmočjo dohovenetva, ači- ' telJBtva in boijiib krc^aicas^deželi. Po me em o&stopn žele je naetalo na Gori- ; škrin žiuhno gcrpcdarsko živijerje, in : trgotgko-obrtca zadraga in prejirji ter pcznejii ihodi bo l;td;tvo zdramil1'. G. Galriček je tndi ?edel, kako eo živcta- J rili poprfj a šolekimi zavod:, in da sem ; jiz fcaneiral podjetje „Šolski dorn". — Sj. om id ja ee jac, da sta mi on in dr. Grrgorčič, ko tern ie'< na finaneiranje .Šoiikiga dcoca", cbf.dta rekla : »Koli- ! kokrtt emo si želeli kaj takfga, no, ci Človeka, ki bi to izvedei". Goepod G&- ; bršček pa tadi ie, da kakcr sem vzel attar v rcke, tako je tndi prišlo do iz- irlilve te prej nczpolnjiye želje. Gcepod GabräcTek pa tadi ve, da so ga spomladi kta 1897 hcteli izlcčiti iz ravmteljstva : in nsdzcrfitva Goriške Ijadske posojilnice, ker jo je privedel do roba propada. Go- riika J.odgka poEOJilnica se je v najia- ; loEinejiem pokžija izrcčila meni ter ecm die leti absolntno okazoval in Ie tako mogei ta zaved reorganizirati, da je leta 1899 že krepko etal na ncgab.— Goepod GabriČek je bil torej ogorčen T«led napada dr. Antona Gregorčiča ntme v goriiki JjncUki posojilnici, in si- : cer cdkritosrčno in po pravici ogorčec. kei^eT je mem in tsake ma: „Si edini človek, ki D«m del?, in ie tebe hočejo cdatraniti". To je pUal tadi t „SoöiM.— Po napada v goriiki ljadski posojilnici mi je izjavi', da gtori koccc neodkrito- erfnoet', E8J Le zgod', k&r hoče, mtgariče gremo narazec. Vpričo prcfesorja dr. Ecsa eem mvt do'go časa prigovarjal, n«j celo etvar past) pri mira, ali je b lo za- mac. Si! je na dr. Antona Gregorčifa : in grci'a Aifreda Corcninij?, ki sta za- htevala, naj pnsti mene na cedila in da cstane potem kakor je bile. Gospod An- | drej Gabriček tega ni sprejel, marveč naeprctno zahteva), da se dr. Anton Gre- gorčič loči od stojih slabih svetovalcer. Ako je gospod Gabriček kljab moji prošnji, naj se ne poteza zame, äel zame v boj, je to najboljie izpričeralo zame. Gospod Gabriček je takrat avidel, da sem dejansko edina oseba, ki etvarno dela in gre za svojim ciljem. Eer se je goeped Gsbršček prijat Jjaki in z tso I vnemo zavzel ztme, raditega je toraj 1 na&Ul razkol na Goriškerr. Nr, i. Gabrš^ek je tndi dobro te- , del, da an ni treba varcv-ti mojega po- : litičnega položaja, ker je imel takrat dr. Gregorčic r rok«h mojo izjavc, da se odtrgnem iz političnega življenja, torej I da mi ni na pclitiki nič ležeče. Vsled ; nepremišljenega koraka in nakapa ti- skarne cd strani dr. Antona Gregorčiča pa Eem vide), da je rezkol na Goriikem neizogiben in da gre ie za to, da ta boj i izTOJajeta na eni straci dr. Anton Gre- gorčič, na drngi strani pa g. Andrfj Ga- ; bršček, earn?. In ker nitem hotel pastiti Gabriček?, ki je bil takrät res -zvest moj prist?*", eem Ieti daD, ko je dr. Grfgorciö , kapil titkarno, ten a piimeno izj&vi1, da cdtezsm svojo odpoied, in feti dan tadi ' naznanil piemeno goep. Gzbričeka, da na dam btojo mcč na rszpclrgo. Boj, ki ce je vtled tega osebnfga rszkolaraz- : vijal, je ostal tadi oseber.: na eni etrani dr. Anton GregorČič, na drngi strani pa je „Soča" dvignila prapor pod mojim imenom zato, ker ga pod imenom g. A. Gabrščekn ni moglg. Ob?, in to lahko potrdi g. dr. Earl Triller t L;'abijani, sva ee degovorila, da zavzameva Ie stališče . epezicije prcti zlorabi politične mcči od : etrani dr. Antona GregcrČič?, in pod tern gesIcDP, brez drrgega programs, je sel bej do jeseni 'eta 1899. V tem boja so se postavili ua mojo stran posebno trgoveki in obrtniiki krogi, ki so videli ˇ meni organizatorja gospodarskegadela. Zato sem hctel astanoviti politično trgoveko-obrtno droštto. Hctem sem iz- korietiti entaziszem trgovcev in obrtni- kOT za nötanoTitev velikega in lepega crganiz&tcrnfga zavoda, kakor sem svoj fas izkoristil entaziezem leta 1897 za astanoTitev Trgovsko-obrine zadrage. G. G&briček je bil tema naeproten in je tadi tarn pretzel vodstvo nfpolitičnega trgovskc-obitnega draitva. Sodrag Anton Enstan, takratni tajnik tfga draitv?, pozna tso mizerijo tega diaštra in vso nesposobnost g. Andreja Gabršček?. Ta- krat je postal g. Andrej Gabršček neod- ; kritosrčen proti meni, ker je konetatiral L1STEK. V Zenin Miha. Š&ljir prizor. (Spisal: DRflGOCin VODOPIVeC). OSEBE : Matevž Z a r o b ii, župan. Miha Lapar, kmečki [ant. Janez Kljuka, hlapcc pri žnpami. Jurij Žonta, kovač. (Pozorišče: Kmečka izba, rniza, stoli.) Matevž. (Sedi za mizo in pregledaje Baojäke bakve.) Tristo medvedov ! (Udari jezno po mizi.) To je pa ren- dar že čndno, da nikoli nobene šte- ?ilke v loteriji ne zadenem! (Zopet so zatopi v kojige.) Janez. (Z oprtnikom na brbto.) Takaj gospod žapan, sem vam prinesel lc- terijske številke od tega tedna. (Gre, pa na vratih se obrne in reče.) Ta stari Žonta gre k nam innese novo kljako, ki ste ma jo ikazali nare- diti. (Gre.) Matež. (Jezno.) Rarno sedpj morapriti ta atari klepstec, ko imam tako važno delo 1 Pri oböinskih volitvah je bil proti meni — sedaj pa se bo delal dobrega ! Lump stari 1 Žonta. (Z amazanim kovaškim pred- paßnikem; pri sebi ima kljačavnfco, kleiče in khdiro.) Dober dan gospod žopan! (Seiie in si briie pot s čela z veliko modro rate.) ßerejo, gc- gpod žapan, sefe, seve; oni,ki znajo brati in pisati lahko marsikaj zvejo, kaj se zgodi po a veto. (Se zopet brise.) Ali kaj sem hotel reöi ? A, ja! da se je tadi France Reber- nik Italil za žapana ! Pa ono že ni bilo in. toi Saj ie brati ni znalo brez očal! Matevž. Pravijo, da si pri rolitrah dragaöe govoril. Žonta, To pa že ni res 1 Lažejo IZrae- raj Bern za vas držal ! AH kaj sem hotel še reöi 1 To Ie kljako sem vam naredil kakor ste mi nkazaii. Nare- jena je po novi modi — glejte ka- kor cveder je I Pazite, da vam jo kdo ne zlomi. Maitevž. Je že prav, Ie tja v vrata jo pcatavi I Ž o n t a. (Si pljnne w roke in pobira sToje orodje; pri tem ma padejo kleäce na tla. Eo jih pobere sadene z glavo ob mizo, da padejo vsi pa- ¦ pirji in drage ropatije z mize.) 0 jej! Ravno v čelo sem Be vdaril 1 , (Sa drgne z amazano roko po o- < braza, da je hipoma ves örr.) : ivlatevž. (Jezno.) Priemcda stara ! Žonta j nenmna» kaj bataš z glavo v mizo kakor kaitron ! Žont». Naj ne zamerijo g. žapan — saj mene ie najbolj boli! Matevž. Prav ti stoji osel stari 1 Hitro popravi kljako in potem se poberi I Ž o n t a. (Gre za kalise, nekaj poropota, zabije par žebljev, potem pride spet na oder.) Tako sedaj je končano 1 } Brajset krajcarjev mi daste — pa 1 dobro. Matevž. Eaj? D raj set krajcarjev za tako malenkost 1 Ne ! petnajat imaä zadosti! Ž o n t a. 0 ti skopuh zanikeroi! M a t e v ž. (Ma ponaja petnajst krajcar- jev.) Na ! Vsemi in ne kriöi kakor sraka — ie teh nisi zaslužil 1 Ženta. (Ga vdari po roki, da pade tos denar na tla.) Snej ie tisto, pijavka gnasna! (Gre.) Matevž. (Pobira denar, pri tem zadene cb mizc.) 0 jej, dobro tern se pc- čil ! (Si drgne tilnik.) Pa naj bo I Za petnajst krajcarjev se to že lahko prencse! (Sede za mizo in gleda r knjigo. — Sliši se trkanje.) Edo neki pa sedaj znnaj rogovili ? (Glasno.) Noter ! (Zopet trka ) Noter ! (Z?pet trka.) Noter 1 Saj pravim, alisigluh? Noter! (Zopet trks.) Tristo objoka- nih zajcev 1 Noter, baraba 1 Miha. (Zanaj.) Eako bom iel noter, ca ne morem najti kljake ? Matevž. Eaj blebečei? Saj je vendar ravno sedaj ta stari Žonta popravil kljako 1 Mih9. En sveder je takaj, kljake pa ne vidim 1 M a t e v ž. Torej obrni tisti sveder, tepee 1 Miha. (Pade z velikim ropotom sred sobe.) Zlomila se je ta poiast) (Vfltane.) M a t e v ž. (Vzame palico in ga lovi okrog mize.) 0 ti krava nerodna, polenta prismojena, sedaj mi pa kljako placaj! entaziazem po deželi in je priiel do za- kljaöka, da bi ma ken!no zrastel öez glaro, in bi on priiel ob politiöno rod- sUo nore straje, ter od tega časa ostal proti meni neodkritosrčen. (Dalje pride.) Polifični gramofon. U ogo žirega grame sona igra Mrmolja iz Vrtojbe. Kar ma njegor iiberalni go- spodar r GoBposki alici alt tega doktor adjotant na Körnn natrobita r oiesa, to nosi Mrmolja skrbno hranjeno t svojih možganih r Gore na sklicane shade. Sproži T BTOJi glavi kolesce, ia — Trrrr zdrdra iz „gramGfjnoTih" aat krdelce naaöenih politiönih fraz r uiesa liberalnc-omam- Ijenih kmetov, ki priöaknjejo t sTOjem oslepljenju gospodarske reiitre od „kme- ta", ki ne more aebe samega reiiti, ker m znal in nezna sebi samemn gospodariti. Ti poslušalci Mrmoljeri žirijo paö daleč od naiega političnega srediiča in ne redo, da gOTorijo iz ast kmeta Mrmolje le go- riiki očitni in prikriti Iiberalni frakarji. Edor pozna Btrastno bojeritost Gabriöe- koTO, ta mora priti do trdnega prepri- öanja, da bi Gibriöek, če bi Mrmolja ne bil njegor najemnik, prar gotoro kot je Bog T nebesih ne mol5al r „Soöi" in ne držal križem rok, anipak za Mrmoljo bi tekal po Gorah, ga loril in ma razganjal shode, T „SoČiu pa gromel. Mrmolja naj le poskasi na prrem sfojem ih:da dokazati nasprotno, če ne, so 8am izia za grdega zapeljirc* kmstorega. Na shoda t Tolmina se je pomno- žila komedija Mrmoljera za nor pruor. Pred odhadom iz Gorice ma je bilo na- mreč naročeno in akazano : Vi mora13 na shjdih tali „firjem" natrositi peska T oči. V ta namen najdete t Tolmina lažje nego r kakem drngem kraja ka- kega naiega somiiljenika, katsri je rsik- dar priprarljen saniti „f-irje" pod rebra. To priliko porabite in priliznite se neko- liko „Lrjem", rzemite jih t brambo! Tako bodo maij slatili, da delujete za naio lib°ralno strako. — Ti „komando* iz Gosposke olice je neael M.molja v Tolmin, oglasil se je tim, kjer bi radi potopili našo dohDriÖino r Žlici rode, pri liberalnem učiteljtsru. In komedija je do- bila norega soigralca r oaebi tolmiaskega nadučitelja Kašce. Ta je začel grometi proti dob :>vš<5ini: da Btraši kmete pred lib. ačiteljstrom ter jih odrraca od „a- grarne" stranke. V dokaz, da hodijouöi- telji abogi 8 tega Breta, dočim „zapaščajo dohofniki po smrti velike srote denarja BTOJim kuharicam". N*to je nastopil srojo uiogo g. Mrmolja . . . prar po recepta iz Gorice; rekel je, da on „ne more odo- brarati kaj takega, tenireö odloöno ob- Boditi". — Tako je bila liberalna kome- dija izrršsna, kakor je ukizal „Oa" t tukajinji GoBposki ulici, in ta ,Oa* Bi je zadoroljnosti mel roke. Slednjid ai do/oljajemo kratko opa- zko o nlcgi tolminskega nadaöitelja. Afco kaie ta mož r ioli tako malo kriterija, kakor ga je pokazal oa shoia, potem bi bilo za tolminike iolske otroke res bolje, č% bi gledal g. Kaica iolika rrata od znnaj namesta od znotraj. S primaro, da zapniöajo očitelji ta sret abogi, dahorniki pa bogati, dokazcje rarno to, öesar ni hotel dokazati, uamreö to, da so ačitelji naj no potrebni poriianji place, kateri pjriiek bi maral priti reöinoma iz kme- torega žepa. S tern je pa dokazana res- niönost naie trditre, namreö: gospodar- sko staliiče naiega kmeta in staliiče ljadakih učiteljer si stojiterarno nasproti. Poriäanja plaö uöiteljer — inminajdemo prar nararno, da njih politično delora- nje rarno za tern stremi — mora po- Tzročiti obremenjenje darkoplačeralcer in to zadene r prri rrsti kmeU. Eako naj bi bilo torej mogoče, da bi našli uöi- telji proatora r kmsöki stranki, r stranki, katera ima slažiti le kmeta, katere smo- ter je — tako rsaj Mrmolja besedaje (do deloranja ni še priiel) — ediao gospo- darski napredek imeökega Ijadstra ? ! In rendar, kako se boji Mrmolja, da bi nči- telji pokazati njegori stranki hrbet! Kiko se jim prilizaje, in kako se man» shjdih usiljajejo! Ati 83 kaaetje, ki se dajo zrabljati na shode Mrmoljere, fob tako kratkoridni, da ne zapazijo tega Ijubko- vanJB, da ne izpreridijo, da je kmečka stranka, r kateri odločajejo uSitelji, po- dobna orjaka, ki ima zrezane roke in noge. Naj si ogledamD torej rogoriljenje Mrmoljero od katere strani koli, porsod se nam kaže neodkritosrönost in hinar- äöina, ki namernje rse kaj drngaga nego gmotae koristi naiega kmeta. Eako nenararna in prisiljena je zreza kmeta in uöite'.ja r Mrmoljeri „kmečki" stranki, je čotil na ehodu r Tolmina tudi g. nadaöitelj K«ici ; ridno si je prizaderal, da bi nasprotno doka- zal. Z gori omenjenim „dokazom" o abo- ätra aöiteljatra in bogastva dahovičine je očitno pogorel. I a to je bil njegor glarni dokaz I Pridjal ma je ie enega ; ta ni Bicer prekoslovea, pad pa neres- ničen. Glasi se: „Kar zaslažimo (namreö ačitelji), je toliko, da od tega žirimo, rse, kar dobimo, med Ijadatvom : pastimo za žirljenske potrebe". — Oho! Počasi, g. nadačitelj! Koma pustita? Med ljadstrom! A to ljodstvo ni kmet; pač pa trgorec, obrtnik, krčmar. Od Vaše zapaščine nima torej kmet ničesar. Ia stranka, r katero ga Iorite, je „kmečka", ne „liudska". Dragi „dokaz" je torej tadi pone- grečil. 0 naprejinjih dokazih ne moremo pa iiiö reči, ker so samema g. Eaici ne- znani I — Polilični pregled. Držarni zbor. Na dnernem redn prihodnje seje poslan8ke zbornice, ki bode r sredo 20. t. m. sta tadi te dre točki: razprara o v^eh doalej ie ne agnosoiranih državno- zbozborskih rolitrah od meseca maja 1906 in poroöila jabilejnega odseka glede zakonBkega naör(a o astanori sto mili- jonor krön za starostno in inralidno zararoranje porodom cesarjerega ja- bileja. Avstro-ogrflka-turSka pogajanja. WN. Fr. Pr.u poroöa iz Cjrigrada : Minister za ananje strari Terfk paia je pooblastil doptsnika „N. Fr. Pr.u, naj dementaje poroöilo tarikih list or, da je porta odklonila arstro-ogrBko ponadbo. Teifik paia je izjaril, da ni miniaterski svet r tem ie ničenar sklenil. Ta?fik paia smatra sporazam z Arstro-Ograko kakor zagotorljen. Dogodki na Baikanu. Iz Srebrnice jarljajo, da so Srbi iz desnega brega Drine streljati na orož- niiko patrolo, ki je patralirala na cesti Bratanac-jakorič. Orožniki so Ukisto jeli streljati na napadsloe in so mtrelili, ka- kor ee zdi, enega izmed njih. 01 patrnlje ni bil nil nihče ranjen. Tariki rojni minister je poslal 8 bataljonor r Sandzak-Nwipazir na bo- sansko mejo z nalogo, da naprarijo tam- kaj potrebne ntrdbe. KrAnJ8ki deželni zbor. Deželni zbor kranjski dela. Stranke so pri dela r pomoö deželi edine. Ogor- öenje r zbornici proti deželnema pred- sednika je sicsr nekoliko ponehalo, a poBlanci si ta in tam dobro priroiöijo barona Schvvirza. Napadajo njega in njegoro rlado brezobsirno. L beralni deželni poBlanci zapničajo drorano, ko Schwarz kaj gorori, med tem ko mu po- slanci S. L. S. ugowarjajo. — V petkori popoladanski seji je Btaril dr. Sasterüö najni predlog, naj se pomnože zastopniki dežele r deželnem iolskem sretn za 4 Clane. Predlog je bil sprejet. Zitem je gororil dr. Šasteniič o znanem famoznem imenoranja tretjegn dežslneg« šolskeg* nadzornika za Kranjsko, znanega Namca B alar ja. Oitro je napadal danajsko rlado in kranjsko rlado, kateri stoji na čela baron Schwirz. E tej toöki je gororilo reÖ poslancer obeh slor. strank. Scshwarz je skaial sebe prati, kar je rzbadilo mnogo ogorčenja med poslanci in na galeriji. Nato je bilo rloženih nekaj in- terpelacij. V soboto je bila spet seja. Dr. Limpe je predlagal poriäanje raznih de- želnih doklad r pokritje deželnega defi- cita. Gororil je tadi dr. Tarčar r imena sroje stranke. Predlog je bil sprejet. Zitem se je rriila roliter f nančnega odseka. Na to stari dr. Šasteršič najni predlog, tiöoö se deželaega posojila. Da- žela naj najme 10 milijonor E posojila za razne c^ste, rodne zgradbe, sploh za melijoracij8ka dela. E tema predloga je gororilo mnogo poslancar rBeh strank. Najnost predloga je bila soglaano spre- jeta. Potem je b:l sprejet najai predlog posl. Mandlja, da se astanori deželna banka. Posl. dr. Zajec je ataril najni predlog, s katerim se spreminja lorski zakon na Eranjskem. Zajca smrt! Predlog je bil sprejet. Izrolil se je aprarni odaek. Dr. Pegan je staril predlog, naj se občinski rolilni red spremeni, naj se demokrati- zira, naj se nrede za obö. rolitre sploi- na in enaka rolilna prarica in naj se obBtrnkcije ˇ obö. odborih onemogočijo. Dr. Žitnik je staril predlog za spremembo cestnega zakons, kateri se je sprejel. Dr. Šasteriič je staril predlog za reor- ganizaeijo deželnih uradov, Predlog je bil sprejet. Poslanca Jakliö in Ž tnik sta vložila predlog za nstanoriter deželnega zaroda za pospeievanje male obrti, ki je bil sprejet. Posl. Mandelj je atari! predlog za ustanoriter dezeine zararo- ralnice proti ognja, čloreikem žirljenja in goreji žirini. Posl. dr. Triller je staril predlog za nredbo aöiteljskib plač. Posl. Gangl je staril p^edlog, naj se rlad- nema refdrenta za iolske zadere riteza Ealteneggerja odrzame ta refjrat. PobI. Jirc je Btaril najni predlog za nstano- riter slor. Tseaciliääa r Ljubljani ter proti nstanoritri ital. rseačiliiča v Trsta. — Nato se je sejs, ki je trajala 10 ar zaporedoma, zakljacila ob 6. uri zreöer. Prihodnja seja jatri. Svetujemo vsaki nevesti (noviei) kadar bode kupovala balo, naj se — poslaži le v — „KrojašM zadrugi" tam vdobi: najboljše p 1 a t n o in b o m b a- ž e v i n o za perilo, krasne odeje iz volne, šivane koverte, zavese, preproge, evilh, žimo, volno v -———~ dlaki za postelje. - Prtenine, namizni prti, serviete, žepni rob ei, krasne obleke za po- ^=^=a roko iz volne in svile. -:—s Pravo švicarsko vezenje v v e 1 i- Av a\ Av kanski izber i. av a\ av -------_Cene so stalne.-------- Novice. Deželni zbor goriški. — Zadnjifc smo pisali, da se rriijo nepretrgoma po- gajanja med strankami, da bi se spora- zamele radi rolitve deželnega odbora in tako omogociledeloyanjedezelnega zbora. Rekli smo, da je npanje, da slednjid rendar pride do takega sporazama, če- tudi so ie nekatere težare na poti. Ome- nili smo, da na slorenski strani je spo- razamljenje skoro že dosežsno, ker tadi liberalna stranka priznara, da naj ima rsaka stranka Brojega zastopnika ˇ de- želnem odborn. Stari sicer r tem ozirn še nekatere pogoje ; a izjarila je r kon- ferenci 6. t. m. po srojih naöelnikih, da tadi o ten pogojih se da ie gororiti.Ako je bilo Iiberalni stranki res na tem, kar je gororila, potem ni bilo droma, da na slorenski strani bi bili priili do spora- zama ; ali k splosnema Bporazamljenja trebalo je sporazama med italijanskima strankama. Na italijanski strani pa ni ilo rse tako gladko. Liberalni Italijani so neradi gledali, da se je proit Faidatti, naöelnik italijanske kričansko-socialne ali ljndske stranke zrezal z roditeljem goriikih li- berale ar Andrejem Gabriöekom, ter so Mi ha. (Se zgrodi na stolico.) 0 jej, o jej, ne tepite me! Saj ram rse plaöam 1 M a t e r ž. (Ma žaga z palico.) Takoj mi daj štiri krone! — Dre kroni za strah in dre kroni za kljuko. Eako sem se prestraiil! Se sedaj se tresem! Mislil sem, da bo sodnji dan — tako je ropotalo 1 Mi ha. (Ma da ätiri krone.) Nate! Pa kupite si boljio kljnko, ne pa tak sreder! Matetž. No, pa porej zakaj si sploh priiel k meni ? Eaj bi rad ? Mi ha. (Kailja r zadregi.) Gospod žapan, past je ta, past! M a t e r ž. Pust, past! Eaj ti spet roji ženiter po glari? Mi ha. Sij prarijo, da čloreka ni dobro samema biti 1 M a t e r ž. Oženjeni Ijadje gotoro ne pra- rijo tako. Mi ha. Eakor hočejo 1 Jaz pa bi se rad oženil! Materž. Ali imai Le kaj zbranega? Mi ha. 0, ja! Onegora Mica bi me rada imela! Materž. (Zv-Be.) Oh, in pa ie kakina, (proti Miha.) Molöi, saj ne rei kaj gororii! Miha. 0, rem, rem, še boljie kot ri! DoToljeuje za ženiter mi dajte, lepo raB prosim! Mat erž. Miha, strojozenitrijoneboaiö! Miha. Zikaj pa ne gospod žapan? Materž. Zato ker nočem občini nako- pat nepotrebnih stroškor! M i h a. (JezDo) Saj plačam rse sam, okliče balo, godca in rse kar je treba ! Materž. Miba, bodi rendar pameten ! Glej, ti nimai niö, troja žena ne bo imela nič, in oba skapaj tadi nič! To je trikrat niö! Nazadnje pa pri- deta na oböinske stroike. Šd ko bodem že r groba me bodo prekli- njali, da sem oböini naredil take stroške. Pameten bodi Miha, in dobro si premisli! Miha. (P/oti oböinstra.) Samo misliti mi rkazajejo! Saj že sam mislim, da me glara boli od samt^ misli! To je že prenenmno! (Proti Žapana.) ProBim tbb gospod žapan, dajte mi doroljenje, saj ete se ri oženili in dragi raiöanje tndi. Sjmo jaz da bi Be ne smel ? Materž. Pamet, M ha pamet ! Miha. Eaj pamet! Mar nisem tak kakor dragi ljadje ? Ali ne delam za dreh, kadar imam delo? Pijanec nisem, zaprarijirec tadi ne! Materž. Naj bo kakor hoče — ali z doroljenjem ne bo niö ! Miha (Vstane.) Zakaj pa ne gospod ža- pan? Matevž. Zito ne, ker pa ne dam ! Miha. (Jazno.) Vi meni ne bodete rka- zorali, ri stara sora! Kakien žapan pa se ri? Vi ie žapan niate ampak babnik, klepetalja, ki krante prenaia ia iterilke sanja za loterijo! Vi te- pec, batec, glapec, šnm* nemana ! Materž. Janez, Janez, hiti . . . Miha. (Grozi s stolico.) Eaj Janez! Pet Janezor se ne bojim in ie ras Za- roba po rrhal So že redeli zakaj so ram dali tako nearaen priimek. Mat er ž. Molči, beraö ciganski ! Miha. Jdz berač? Ti kaäSer zeleni! (Plane na žapana.) Janez. (Plane na oder.) Pomag&jte, po- magajtel (Sa rajejo.) (Zigrinjalo pade.) vae aile napenjali, da bi ga od te zveze ločili. Zreza je imela, kakor znano ua- men, da pridobi za deželni odbor Fa- idatti eno, Gabriöek pa dve mesti, tako da ta trojica deželnih odbornikov bi go- spodoTala in odlo^evala t deželnem od- bora in v deželi. V deielnem zbora bi pa imela Faidatti in Gabriöek 15 glaso? proti 14 ostalih strank. Z ozirom na ta fandamentalni nspeh, ki eta ga hotela doseöi Faidutti in •Gab., zdi se nekako aumljiya izjava bIüt. lib. stranke, ki prizaava katoliiki stranki enega odbornika, in pogoji, katere je stavila, so bili morda vendar le zanjka, s katero je hatela v zadnjem trenotka dobiti obe slov. odborniiki mesti za se. Italijanski liberalci so dokazovali Faidnttijn, da njema — strogo reöeno — ne pripada odborniiko mesto; kajti vsi njegovi pristaii, katerih je 6, volijo de- želnega odbornika v sploini skapini in v skopini kmečkih občin, kjer imajo Slo- vene! večino, namreč 10 glasov, 5 libe- ralnih in 5 katoliSkih. Faidattijev pakt z Gab. pa je bil ta, da v peti skapini in t kmečkih oböinsh omogočijo slov. libe- ralci izvolitev ital. klerik. odbornika, a pri volitvi iz cele zbornice omogoöi Fai- datti s svojimi 6 glasovi izvolitev lib. Slo- venca. — V skapini veleposestva, kjer volijo 3 lib. Ttalijani in 3 lib. Slovenci prisilita iavolitev slov. liberale» s tern, da napoTesta abstinence (zapnstita zbor- nico), ako se ne ngodi njihori zahtevi. To je bil prfotni pakt (pogodba) Fai- dntti Gibriöek, katerega sta se držala do ˇčerajšnjega dne, ko sta isvršila, kar sta žugala. Ital. liberalcem je bilo, kakor reöeno na tern, da bi Faid. ločili od Gab.; zato so izjavili, da dokler traja ta zreza, se nploh ne spaščajo t razgovore. V zna- menje, da se je Faid. lodil od Gabr., so zahtevali, naj atopi Ž njimi t ožjo dotiko T nekaki z*azi (anione), kakor so jo imenovali. Šlo je "dolgo časa za to, t čem raj bo Faid.'s svojo stranko prost, ˇ čem ve.an. V tem se niso mogli spo- razameti, kajti Faid. je zahteval odbor- nika, ne da bi se ital. lib. približal in ne d» bi slov. lib. zapastil. Ital. lib. so na to svojo taktikopre- menili ter so obeöali Faid., da ma pri- pomorejo do odbornika, misleč, das tem ga pridobijo za svojo zahtevo, da bi se jim približal in zapnstil Gab. AH motili bo se. Faid. in Gab. ata ostala pri svo- jem prrotnem pakta, da Faid. mora imeti Ddbornika brezpogojno, brez zveze z ital lib., a prost glede svoje zveze z Gab. Tej zahtevi &ta poetavila krono vöeraj, ko sta zapaatila zbornico ter storila de- želni zbor nesklepčen. Vse se cadi in povprainje, kaj drži in sili kat. proita v tem dirjem zakonn z oöetom goriikega liberalizma And. Gab. Kdor reii to vpraianje, dobi v dar pehar leinikor. — A zanimivo je to, da y stranki prošta Faid. sedijo c. kr. ko- mornik baron Locatelli, c. kr. namest- ništveni tajnik Gasser, c. kr. državni aslnžbenec Lipizer in drogi. Edo naj raztolmaöi to aganko! Predsednik, ki rabi svojo ob- last. — Minole dni je imelo akademiöno ferijalno draitro „Adrija" svoj oböni zbor. Na tem je neki ölan p red la gal, naj izstopi „Adrija" iz „Zveze narodnih dru- Itev". Povod 4ema je dal neki poziv „Zreze", katerega je podpisal njen pred- sednik znani liberalec dr. Pnc. V tem poziTa se trdi, „da sta najveöja sovraž- nika narodne ideje klerikalizem in so- cialna demokracija", in se pozirljajo li- beralci na Goriikem, naj osnnjejo ne- kako enketo, ki naj se posvetnje, kako postopati proti sknpnima sovražnikoma. S tem — je menil predlagatelj — se proglaSa „Zreza" za politično drnštvo liberalne straje. Eer je pa žo relik del dijaitva v „Adriji" socialnodemokrati- äkega mišljonja, in ker ne more biti „Adrija" po ayojih pravilih član politič- nega drnitva, jeamestno, da izstopi iz liberalne „Zveze". V teku debate je pa izjavil navzoöi dr. Pac, da je rabil dra- itveni peöat na stojo peat, da ni „Zreza" T nikaki zTezi z cjegovim pismom in da je bilo to njegovo osebno delo. — Kaj se je naprej govorilo in nkrenilo, nas nezanima, ali zarad neresnice, ki se nas tiče, moramo že prijeti „diönega" dr. Paca. Edo je pa ntrobil tern a kranjskema doh- tarja v glaro, da je klerikalizem sovraž- nik narodne ideje 1? Ali je ta mladi li- beralec Ž9 tako hitro pozabil, kar se je aöil T sloTstreni zgodovini? Ali tako malo pozna zgodorino našega naroda ? Sramoti! Natzooi libaralci so hiteli za- gotavljati, da „Z rezau ni politidna in li- beralna. Ni5 no?eg«. Tako trdijo tadi o wPro8?etiM in perskem draltva", öeravno doprinalajo za ti draitri denarae žrtre r&vao zaradi tega, ker delajete za libe- raLzem. Hirajočo Čitalnlc^ so rpisali tadi prri dan, ko so si jo ostojili, t li- beralno nZrezoM. Volitve v trgov8ko-obrtno zbor- nico v Oorici so se vriile danes od 9, are dopoladne t zborničnih prostorih t alici Morelli. Dines so Tolili trgOTci. Jatri rolijo obrtniki. Kikor stoje strari sedaj, je upati, da Slovenci zmagamo t dreh kategorijah s petimi kandidati. S cer pa gotovega ni Še nič. L^hi bi znali že tako narediti, da bi Slorenci še ne prlili r ta ˇažan zastop. Vse je mogoöe r sedanjih razmerah. Eaka f rmalnost, ki ni omembe ˇredna, zna rreöi Slorence nazaj za ne- koliko let, poaebnc pa ša, ker je komi- sija laška. B)dim>" priprarljeni na vsak slačaj. S«j iznenadenj smo ažs narajeni od strani onih, ki nam režejo krnh pra- vice. Ako si tekom časa prisrojimo ta relevažen zastop, poteen bodo L*hi z nami dragače račaaali. Smrtna kosa. — V pondeljek je nmrla v Gjrici g.čna Marija B a ž e k r 18. leta sroje starosti. Pokojnica je obi- skorala III. teöaj tak. ženskega izobra- ževališča in je bila hčerka rarnatelja ko- perskega nčiteljišča g. Viktorja B)žsk. Pogreb se vrii daneB ob 4. nri popo- Indne iz h:še žalosti v alici S.razig na goriško pokopališče. Preostalim naäs so- žalje nad bridki izgabi ! V Vrhpoljn pri Vipari je umrl de- želni poslanec g. Ivan Larrenčio. Pj- kojnik je bil pristai S. L. S. in bil od iste tadi izroljen v dežalni zbor kranjski. Bil je, tadi žapan na Vrhpoljn in pred- sednik „Kmečko zreze* za vipavaki okraj. N. p. t m. 1 Imenovanje v sodoijski službi. — Višje deželno sedüöe v Tfata je ime- noralo višjim pisarniikim of cijalom ad personam : Igaacija Doljak, pri c. kr. sodišča T Eormina ; of cijali ad personam so imenorani kancelisti Franc Sever, na VoloBkem; Ant. RazzerrC trkoem ; Iran Ta asani r Gradiiki; Josip Egart- ner ˇ Trsta; Jjsip Wlasak r Gjrici; Matej Batizer r Matarnna; R5fiel Graden v Kastelnova ; Jjsip Hanelli ˇ Kopru ; Anton S a 1 z i n i v Poreča in Anton Lenfcrdič v Velji. Imenovanje pri državni že- leznfci. — Z\ a8istente so imenovani: ßreceljnik Franc v Podnartn, Ber- b a ö Bogaslav v Gorici in Z1 a t n a r Franc v Ljabljani. — Iz sej c. kr. Sol. sveta za go- riöko okolico. — G. kr. dež. iol. svet je nstanovil za Rate posebno, za Selo in Log pa eksknrendno solo. Uitanovil se je preadarek za I. 1909. Z oxirom na novo astamnijene iole in na zidanje aojno po- trebnih iolskih hiš je bilo treba zviiati šolske doklade od 72 na 80. % — Preme- stili so se v I. plačilni razred nadačite- Ija Avgnst Poberaj v Eojskem, Andrej To- mažič v Lokarcn in nöiteljica Panzera v Ločnikn; v II. razred nadačitelj Franc Baäa r Črničah in Josip Poberaj, nöitelj voditelj na Vratih in aöiteljice Roza Bi- zjak v Dornbergn, Ljadmila Erzen v 0- zeljana in Ernesta Blažica vGgarju (zad- nja pogojno, če se neka aöiteljica apo- koji.) — Nekaterim aöiteljem in ačitelji- cam se je dovolil dopmt radi bolezni. Sklenilo ^) je, predlagati, naj se neki nöi- telj npokoji. Odslej se bete zahtevalo od prosilcer za slažbo v goriški okolici zdrav- niiko ispriöeralo. Nadnöitelja A. Miekaia v Čepovana se je odmerila V. petletn na. Neki nadaöiteljeri rdori se je padetila podpora 100 K. Nikazalo se je izplaötlo račnoov za razne naprave in poprave. — Pošta v Št. Aadrežu. Š *. Ai- drei, občina s čez 2000 prebiralci nima sroje pošte. Sroj čas se je nekaj gororilo o tej poiti in tadi vlada se je zdelo, da bi bila priprarljena nstanoriti poito T Št. Aidreža. Ojljabila je nam- reč, da astanori reö novih poit na Ga- riikern in eno tadi v Št. Aadreža. — V Št. Andreža je pošta potrebna, poitni promet je velik. Štandrežanje se poala- žajejo poite na jažaem kolodvora v G> rici. Zreza ni kaj praktiöna. Ras, da imajo nabiralnico r oböini, a 8 t9m ni mnogo pomagano. Sroj öas se je poštna aprava izgorarjala, da imajo Štandre- žanje poito blizo, in sicsr na jažaem kolodrora in so tik mesta. To pa še ne- opravičaje dejstra, naj se v Št. Aadreža ne astinori pDštai arad. Vjak ne more iti za vsako malenkost ob vsakem öasa v Gorico na jažai kolodror. Kakor ima Solkan in ŠL Peter, ki sta ravno bliza mesta kakor Št. Aidrež, svojo poito, tako zahteva lahko tadi Št. Aadrež srojo pošto. S pošto se mora asttanoviti tadi brzojavni arad. Ti sledaji je taii pa- trebeo, posebno paleti za časa oranja krompirja, ko si itandreški prekapöeralci s krompirjem reckrat na dan biZDJarijo. Sedaj morajo iz Gjrica brzojaroaoia nositi brzojave rŠ..Audrež. Tj ni prak- tično. Poita v Št. Andreža je potrebna in fjicer neobhodao potrebna. — Zi to post3 naj se potagaejo rsi, ki imajo pri tem kaj beseda. Štandrežinjd plačajejo ravno tako davke in razne doklade ka- kor tisti, ki imajo rsak dan trikrat pis- monoia na praga. — Veük maaifeBtacijski shi>d za siovensko vseučilišče se je vriil minolo nedeljo v Ljabljani v veliki „Uaionori"* drorani, katerega se je aieležilo 3000 Slorencer. S:ol sta p-iredili zdražsai slorenski stranki. Na shodn, na kateraoa so govorili gororniki obeh strauk, so bile sprejete resolacije za nstanovitar tilor. vseaöiliica v Ljabljani in proti tnta- novitvi ital. vaeačilišča v Trsta. Zt ta dan je bilo pripravljenih maoga orožaikor v Ljabljani, ki so bili poskriti po raznih hiiah o. okolici hotela „Uaion", a nido imeli kaj delati. S takimi policijskiaai oi- redbami se le ie bolj razbarja sicsr mime Slovence. Viada takim potom doseža ravno nasprotno, kar namerava. — Neredi na postnem uradii v Dutovljah. — Poitai komisar, ki je pre- gledoval minnle dni poštni arad v Du- torljah, je priiel na primankljaj 2000 K. Poitna apraviteljici Poč^aj, žena aui- rovljenega orožaika, ki je krömar v Da- tovljab, je bila vsled tega za sedaj od- stranjena in na nje masto je priila goa- podična Gibrijeia L^nasi. — Novo društvo za zavarovanje goveje živine temeljen vzajemnosti se je nstanovilo minolo nedeijo v S^vodnjah. Delokrog draštra se razteza na Ssvodnje, Rabije, Gabrije in Bikini. Uleležba na astanovnem obönem zbora je bila velika. — Prognanci. — la Gorice so bile 1. 1908 prognane 302 osebi. Mad pro- gnanci je bi!o seveda najreč laških po- danikov. — „Kat. slor. izob. društvo" Podbrdo bode imelo dne 17. t. m. po maii v drnätveni sobi svoj drngi redni oböni zbDr. Dnevni red: 1. Citanje za- pisnika zadnjega občnego zbora. 2. Po- trditev račanskega zakljačka za f. 1908. 3. Volitev odbora. 4. Slačajnosti. K obilni adeležbi se vabijo člani. Oibor. — Redni občai zbor druita „Zvez- da" v Sovodnjab se bode vräil r nede- ljo ob 3. nri popoladne v draitvenih prostorih. Dnevni red po pravilih. — Napadalec Semolič, o katerem smo v zadnji ätevilki poroöali, da ma je bila kazen zriäana na 10-letno jeöo, je bil nri»«ii«n » «»aJiaw; -«—.- j— «¦> • m., s kiterim daem je nastopil 10 letno kazen. — Miloš^ina za po potresa pono- sreöene Italjane se je nabirafa po odred- bi goriikega kneionadikofijikega ordinär, po vseh cerkvah naie ikofrje v nedeljo pri sv. maii in po poldae pri blagoslora. — Slep&rja iiöe goriško sodišSe in Bicer nekega J jžefa ß;kljaöiöa, agenta trrd- ke Silenc na Daaaja. Oileparil je veÖ oseb posebno v G)rici in v goriiki oko- lici s tem, da jim je obljabil, da jim bo oskrbei razne nabožoe podobe. Naprej si je storil dati nekaj denarja na račao, po- tem pa slik nie postal. O)čiastro naj koj naznani sodiiöa aü polieiji čbveka, ki bi se nsiljeral s tako prodajo nabožnih slik. — Spremembe morake ožineme- Hin8ke rsletl potreia. — Iz Milana po- ročajo : Dr. Grarelitz z gaologičnega za- voda v Tdni je dospel s srojo jahto „E«mou v Napolj. Ž) pred potrresom je proaöaral mesinako morako ožino in je po kataatrof konstatoval relike spra- membe morskega dna. Jažni rh)d v o- žino, ki je bil prsd pDtreiom gbbak 100 m, je sedaj ie ie 50 m globok, sererni pri Lmateri je od 180 m padel 12 m. GravelitE je izjavil, da je traba karto morske ožine popolnomi spremsniti. — Neki ital. morski kapetan pa poroöa, da se je na mestih morsko dno znižalo, tako n. pr. je na nekem mästn, kjer je rrgel prej sidro na 5 m, naiel sedaj 22 m globočine. — Cerkev se je podrla. V kraja S ttea na Sricarskem se je podrla cer- kev. 28 oaeb je bila a!>itih, re5 pt ra- njenih. — Prabivahtvo sveta. Prebivalstva sa V8«?tn sreta je 1 miljarda in 450 mi- lijonor, ki je porazdel eno tako: v Aziji 800 milijonov, v E ropi 320, v Afrki 210, v Ameriki 110, v Arstralij' 10. 01 teh jih nosi obleko le 500m;lijonov, 250 mili- jonov jih je sploh brez obleke, 700 mili- jonov je deloma pokritih, 500 milijonov .' prebiva v hiiah, 700 milijonov v iakajah ! in jamab, 250 kar pod milim nebou, — Kako bo konec sveta? — To vpraianje je stavil neki angleiki list znamenitim ačenjakom. Oliver Lidga je odgovoril kratko, a msnda edino pametno, da ma ni znaao, Loz Arenbary je mae- nja, da pads zemlja v solace. Prof. Gir- w)od je mnenja, da je mogoč vesoljni potop, ki ga opiaaje sledaöe: Rizvoj zs- meljske skorje je od risen od dreh öini- teljev: eden je potres, ki zemljo vznemirja ter dela na nji viiine, dragi fiktor pa je, da se zemlja shladera. Kadar se bo zetnelj - ska skorja zaradi ohlajenja tako ntrdila in 8krčila, da ne bo mogla reč voda pro- dirati v zemljo, ne bodo se delali veö gri- öi in gore in tadi potresor ne bo več. Zemlja se bo zaradi tega znižtla do pod morske nižine, nakar jo bodo morja po- plarila. F3 16 89 72 RajoKi! hupujtE nopodni HoIeH JolskEga Donia". Kinematocras v stvoraai „CENTRAL" | Veliki električni ] ¦r BIOSKOP -w| Intornacijonalno gledišče, živečih, govoreČih, po- | jočih in igrajočih podob. Umetniško in tehnično ] vodstvo: Arhitekt n. Tscherne. ; Predstave ob delavnikih 3 velike ' predstave ob 5, 1/'o7, in 8. uri zvečer. Ob j nedeljah in praznikih prva predstava ob ] 1O1,, in popoldne ob 2, 3, 4, 5, 6, 7 in ; 8 zvečer. Pijanosti ni več. I'zorec tejja čmleziie^a izdelka „COZA" se pošlje brezplačno. More se dati v kavi, v nile- ku, v pivu. v vinu ali v jedi- lih ne da bi pivec to zapazil. PraSok „COZA" učinkuje čudovito. tako. da se pivcu pristudi alkohol in vse alko- holne in moene pijače. Ta prašek delujc tako mirno in gotovo. da mu ga smojo dati žena. sestra ali hči dotienika, no da bi on zapazil. kaj je resnično provzročilo njogovo zdravljenjp. Praik-k ,,('OZA" je prinesel rnir v tisočere dtužine. jc rešil opxomuo osob sramote in po- nižanja. da iz takih oseb je celo napravil čvrste, močne in vsakoga dela zniožne ljucli. Ta prašek je že niarsikatera mla- doniča spjavil nazaj na pravo pot sroče ter je podaljšal za mnogo let življenjo mno.üim oscbarn. Zavod. ki posedujc ta čudodelni prašek. po.šlje vsom onim, ki zahtevavo knjigo t 1500 zahvalami in en vzorcc. Dopisuje se v nemškern jeziku. /ajamčeno jo, da je prašok popolnoma iicškndljiv. VjVLn IO I I I U I L LOndon 257 (Anglija) Na pitrna je djati znarnko "25. n;t dopi.snico za - 10 stot;nk Mladenič pošten, zanesljiv, zmožen slovcn- , sčine, italijansčine in po možnosti tudi nemščine sc sprojmc v službo * za lahka dela. Več se izve v nasem : upravnistvu. V Brclih ! 5 se proda lepo posestvo, ugodno za dveh \ ali treh kmetov. — V najem pa se od- ¦ daste dve lepi stanovanji s prijetnim 1 vrtom (jnko ugodne za penzijoniste). ! Natančncje povc g. Anton Prin ¦ — čič v Biljani — Ivan Bednarik ! priporoea svojo ; knjigoveznico v Gorici uiica della Crcce stev. 6. Anton Kušfrin, trgovec v Gorici Gosposkaulicašt.25 priporoča častiti duhovščini in slav- nemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cej- lon. Portoriko itd. Olje: Lucra, St. Angelo, Korfii, istrsko in dalmatin- sko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč ob V» kila in od enega funta. Testenine iz tvornice Žnideršič h. Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče- vega mlina iz Kranja in \z Joch- mann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. Fani Drašcek, zaloga šivalnih strojev Gorica, Stolna ulica hiš. št 2. Prodaja stroje tudi na teden- ske ali mesečne oboroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljše kakovosti Priporoča se slav. občinstvu. = Izgotovljeno pohištvo = lastnega izdelka priprosto = in fino se dobi pri = fi. Černigoj-Gorica. ===== Tržaška ulica 18. ====== Izdeluje tudi stavbarska in cerkvenega dela. Strojevni obrat. CENJ. PÄME IN ^OSPOPJE - POZOR! Imate že šivalni stroj ? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko „Original-Viktoria" in najboljšega izdelka. Po dolgoletnih skušnjah sva prišla do prepričanja, pa ostane „Original" vedno le najboljši.__________ Original- Victoria stroji deiajo . po 10 letni uporabj brezšumno. Original-Victoria stroji , nePrekosijiv. .< f^omačo rabo in obrtne namene. Original-Victoria stroji so najpnpravnejši za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno. Original-Victoria stroji so najboijši izdeiek vseh dosedaj obstoječth tovaren. Za vsak stroj jamčiva 10 let. Nikdo naj ne zamudi priliko ogledat si pred nakupom „Original- Victoria" stroje. Edina zaloga „Original-Victoria" strojev in drugih^ šivalnih strojev, dvokoles „Puch" orožja, municije in vseh lovskih priprav pri tvrdki, Kerševani & Cuk—Gorica Stolni trg (Plaza Duomo) št. 9. „Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani" Dunajska cesta št. 19. (Medjatova hiša) zavaruje 1. proti požarni škodi vsakovrstna polsopja, zvonove? pre- mičnine in pridelke; 2. proti prelomom zvonove, in 3. za življenje oziroma doživetje in proti nezgodam Edina domča slovenska zavarovalnica!