pfgpttfl Izhaja vsaki četrtek ob 8. uri popoldne. Rokopisi so ne vračajo. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Cena listu znaša za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za manj premožne za celo leto 3 krone, za pol teta K 160. Za Nemčijo je cena listu 5 K, za druge dežele izven Avstrije 5 kron. Rokopise sprejema »Narodna Tiskarna« v Gorici, ulica Vet-turini štev. 9. Naročnino in naznanila sprejema upravništvo v Gorici, Semeniška ul št. Iti. Posamezne številke sc prodajajo v tobakarnah v Gosposka ul. 9, v ulici Silvio Pellico, v ul. 1’nnte Nuovo 9, v Kapucinski ulici I, v Seineniški ul. 12, v prodajalni »Kat. tiskov društva« Semeniška 10, v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, po 8 v. Oglasi in poslanice se računajo po potit vrstah in sicer: Če se tiska enkrat 14 v, dvakrat 12 v, trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi. XX. letnik. • — V Gorici, 22 avgusta 1912 34. številka. Pozor! Nemški katoliški shod v Aachzn-u, ki je bil minuli teden, je mej drugim sklenil tudi te-le resolucije: 1. Katoličani naj katoliško časopisje podpirajo s sodelovanjem, zlast> pa z noticami, ki se tičejo gospodarskega življenja. 2. Vsaka katoliška rodbina imej katoliški časopis in naj zanj agitira. 3. Katoličani naj ne naročajo, pa tu di ne berejo in na kakršenkoli drugi način ne podpirajo liberalnega časopisja, pa tudi ne brezbarvnega. 4. V vseh društvih in na vseh shodih sc ima poudariti važnost časopisja in dolžnost je podpirati. Slovenci! Upoštevajte te besede preiskušenih katoliških Nemcev! Voditelji socijalistov. Društvo leliko spoznamo po voditelju. Ako vemo, da je voditelj pošten in razumen, bodemo tudi vedeli, da je društvo pošteno in koristno, četudi niti pravil ne poznamo. Ako je pa voditelj brezvesten, ali nespameten, ue bomo društvu zaupali, dasi bi imelo še tako lepa pravila. Ako se ogledamo po voditeljih socijalistov, bodemo zapazili v svoje začudenje, da se nahaja med njimi marsi-kak tolst bogataš. — Alo! pojdimo se takoj vpisat, delil bo z nami svoje imetje! — Prijatelj, ne bo nič! Če boš čakal, da bo delil, kar ima, med sodru-ge, boš čakal do sodnjega dne. — No, se boš morda tolažil, ako pa uči bratstvo, enakost, ako tako gromi proti kapitalu — res morda, dokler je živ, se mu bo pretežko zdelo odpovedati se vsem udobnostim iti prijetnostim, kate-„ re bogastvo prinaša, ker je temu privajen že iz mladih let, toda vsaj, ko bo imel umreti, vsaj takrat bo zapustil svoje imetje sodrugom, ko ga sam ne bo več rabil. — Zopet moram reči: Prijatelj, ne bo nič! Med kristijani se sicer nahajajo taki, ki se v življenji zarad skušnjav in zarad človeške slabosti ne držijo naukov Kristovih, dasi so prepričani, da so resnični — ti se navadno spreobrnejo vsaj na zadnjo uro, socija-liMi, ki imajo kaj pod palcem, pa niti takrat ne. So pač, kakor drugi bogataši, i ki koristijo še le po svoji smrti — kakor Prešički — če boš pa pričakoval, da bo zate kaj odpadlo, boš ostal z odprtimi nstmi, kakor so ostajali dosedaj sociji vedno, kedar so po smrti kakega ' težkega« sodruga pričakovali kaj za svoje blagajne. Kjer ni ljubezni do Boga, ne išči ljubezni do bližnjega! Opazuj svet, pa se boš sam lehko tega prepričal. Koliko ljubezni do Boga pa najdemo pri socialističnih glavarjih? Fden Pravi- »Nebesa prepuščamo vrabcem«. 1'rugi povedo kar naravnost, da so gle- de vere »brezverci«, v državnih zadevah »republikanci«, na splošno pa »a-narhisti« ker ne pripoznajo nobenega gospodarja nad seboj. In oni, ki so najbolj »nedolžni« pravijo: »Vera je zasebna stvar, mi se za to ne brigamo«, a še to le, kedar hočejo svoje nauke širiti med ljudmi, ki bi se sicer oplašili. Znano je, da imajo avstrijski so-cijalisti za svojega voditelja nccega »Adlcr«ja. Mož je precej bogat. Bil je Jud, a sc je dal krstiti, pa ne za rimskega katoličana, teniuč za protestanta in še to mu je bila pretežko, zglasil se je za popolnega »brezverca«. Se ve. da je to za njega kot nalašč: nobenega posta, nobenega petka, ne spovedi, ne sv. maše, nobene pokore! Oh. prijetno, kaj ne, posebno, ko je še blagajna polna! Ali bi pa vi. kristijani hoteli menjati ž njim? Sploh vidimo, da je med voditelji socijalistov več Judov. Kcdaj so pa imeli Judje srce za kristijane? Beri še enkrat Listek »Judovski program« in zato mi ni treba o tem bolj na široko pisati, a značilno-za socijalizem, da zaupa judovskim voditeljem, kaj hočemo? So pač Judje že taki, kakor olje, ali na vodi, ali na kisu, ali na vinu, povsod plavajo na vrini, a druge dobijo pod se. Kedor bi bil morda že poslušal govornike na socialističnih shodih, ali, kedor bi bil imel že kedaj v rokah kak njihov list, je lehko opazil, kako puščajo pri miru ravno judovske velekapitaliste in, če se jih že kedaj dotaknejo, oh, kako rahlo — z rokovicami, a glavni del govorjenja in pisarjenja je naperjen proti katoliški cerkvi, proti njenim naukom, proti duhovnikom. To je pač tako splošno znano, da se moramo čuditi, ako najdemo med socijalisti enega, ki še hoče biti kristijan. Sam mi je pripovedoval bivši socijalist, kako so ga napadli, ko so ga videli v nedeljo priti iz cerkve, a ne bodi len, odgovoril jim je: »V cerkev hoditi ni sramota, cerkev je za p o-š t e n e ljudi in ne za prešiče.« Menda so razumeli, a ta je videč njihov duh in svobodoljubnost kar iz društva izstopil. Iz vsega se vidi, da gospodarijo pri socijalistih sovražniki sv. cerkve, da, sovražniki vsakega krščanstva. Ako bi se ti ponujal za voditelja neznan človek, boš menda oprezen in previden, vedeti boš hotel, kedo je. kaj je. kakošen je, ali je razumen, ali je po šten predno ga boš poslušal. Ako zapa ziš, da je brezveren, da se ne zmeni ne za Boga ne za vraga, takemu ne boš dal hraniti niti krone ne. nikdar še celega svojega premoženja in socijalisti so toliko recimo »neprevidni« , da jitn zaupajo celo svojo srečo, svojo prostost. svoje prepričanje, svojo vero. Dokler so voditelji samo navadni ljudje, smo v vedni nevarnosti, ker ljudje so zmotljivi, še le če poslušamo in se držimo Onega, ki je vseveden in neskončno resničen, še le tedaj smo popolnoma varni. Socialisti! Kedar boste našli lepši nauk, modrejšega učitelja in boljega. kakor je bil Kristus, kedar najdete tacc-ga, ki nas bo bolj ljubil, kakor On. ki je umrl za nas, potem nas pridite o pozorit. Dokler pa imate samo Adlerja. Singerja, Bebelja in take ljudi, nas pustite pri miru, ali še bolje, bodite toliko razumni, da sc oklenete še vi tistega učenika, ki je gotovo najmodrejši in. ki nas prav za gotovo resnično ljubi, ki nam res hoče in res more dati resnično in trajno srečo.________ Za naše razmere. Na nemškem katoliškem shodu v Aadien-u. ki se je vršil minuli teden je škof Kcppler govoril te-lc stvarne besede : »Ali ne more kdaj nastopiti slučaj, da kakšna splošna odredba Sv. Stolice neugodno vpliva, da je neizvršljiva in bi povzročila več škode kakor koristi? Ali je mogoče, da se posebne nemške razmere v Rimu v tem ali onem slučaju popolnoma ne vpoštevajo? Gotovo, to je mogoče. Toda kaj je v takem slučaju storiti? Slepo se pokoriti? Ne, to m vselej potrebno. Še manj pa kričati, stvar po časopisju vlačiti ali pa morebiti celo hoditi svoja jajca leč v nasprotne liste! lega ne stori katolik, ki kaj da na svojo čast. Treba je ohraniti mirno kri in trezno sodbo; predvsem pa se ne sme pozabiti, da je v takem slučaju predvsem pravica in dolžnost škofov položaj razjasniti, težkoče odstraniti, škodo odvrniti. Nemški epis-kopat je v tem oziru svojo dolžnost storil in more hvaležno pričati, da je Sveti Oče njegove želje in pomisleke vselej upošteval in nanje z največjo dobrohotnostjo oziral.« Te besede imajo tudi za naše razmere velik pomen. Tudi nam so bile dane že take odredbe sv. Stolice, s katerimi nismo bili zadovoljni na pr. prepoved, da ne smejo duhovniki biti na odgovornih mestih pri denarnih in gospodarskih zadrugah. O tem se je mnogo pisalo in govorilo. Za ta slučaj veljajo besede škofa Keppler-ja. Naša dolžnost je razložiti to svojim škofom. Škofje bodo storili svojo dolžnost in sv. Stolica bo po natančnih informacijah gotovo bolje vedela, kaj je za duhovščino prav in kaj ni. kaj bi bilo v korist in kaj bi bilo v škodo. Sv. Stolica pač ne more poznati vseh posebnosti posameznih pokrajin! Zaupati pa smemo, da bo sv. Oče po danih informacijah najbolje ukrenil. Ne kričimo torej v takih slučajih, ampak poročajmo natančno o razmerah sv. Stolici! Po našem mnenju bi bilo za S. L. S. na Goriškem prav, ko bi »Duhovska zvezat« ali »Goriška zveza« napravila po preč. ordi-narijatu v tem zmislu spomenico na sv. Stolico. Kako škoduje alkohol. Človek, ki nezmerno uživa alkoholne pijače, zgubi pred vsem pogum In veselje za delo. Drugič! Alkohol zmanjša v človeku delavno moč in sicer telesno in duševno. Hribolazci se morajo n. pr. pred vsakim večjim naporom vzdržati zavži-vanja alkohola, ker hi drugače ne mogli dolgo vztrajati. To pomenja, da vino ne daje moči. Tretjič! Alkohol množi slučaje po-nesrečenja. I o dokazuje statistika. Ob pondeljkih zjutraj je največ nesreč, ker se v nedeljo zvečer največ pije. Četrtič! Alkohol provzroča tudi nevarne bolezni n. pr. bolezni na srcu, obistih, jetrih itd. Po nezmernem uživanju alkohola postane človek dostopen zlasti tuberkulozi. To se zlasti vidi na delavcih v tvornicah. Delavci, ki so udani nezmernemu popivanju, postanejo kaj radi jetični, dočim ostanejo trezni delavci kljub slabemu zraku v tvorni-cali zdravi. Slovenci! Bodite trezni! Le trezni gospodarji napredujejo v gospodarstvu in le trezni narodje se ohranijo. Narodje, ki so udani kralju alkoholu, podležejo drugim narodom, ki so trezni. Polifični pregled. Alinisterski svet. V pond. sc je vršil na Dunaju mini-sterski svet pod predsedstvom ministra notranjih zadev bar. Heinolda. Udeležili so se ministerskega sveta vsi člani kabineta razun grofa Stiirgkha, ki se pa tudi nahaja na Dunaju in s katerim so imeli razni politiki posvetovanja. Bližamo se torej koncu političnih počitnic. Kranjski deželni zbor se snide koncem meseca septembra k daljšemu zasedanju. Turške liomatije. Poročila, ki dohajajo iz Turčije, so si tako navskrižna, da si človek ne more ustvariti nikakega pojma o pravem položaju. Dočim se je včeraj poročalo, da so se pogajanja, vršeča se v Skoplju med Albanci in turško vlado, razbila, se danes poroča, da se je tam dosegel sporazum, in da se Albanci mirno vračajo v svoje domove. Druga poročila zopet pravijo, da se ie dosegel sporazum le z jednim delom albanskih ustašev, da pa drugi del istih o takem sporazumu neče ničesar slišati. Dalje se je poročalo, da so Albanci že v najbližji bližini Soluna in da beži prebivalstvo iz mesta iz strahu pred Albanci. Danes se pa tudi taka poročila oporekajo. Ne preostane drugega nego čakati, kaj se bode zgodilo v prihodnjih dneh. Črnagora in Turčija. Razmere med Črnogoro in Turčijo so skrajno napete, in bati se je dan na dan. da prenehajo med tema dvema državama diploniatične zveze. Spopadi med črnogorskimi in turškimi vojaki se ponavljajo dan za dnevom. Turki streljajo na črnogorske kule, Črnogorci pa na turške. S turške strani prihaja v Čr-nogoro vsaki dan vse polno begunov. Prebivalstvo Črnegore je skrajno i az-burjeno in hoče po vsi sili imeti vojsko s Turčijo. Velevlasti, mtJ njimi Rusija, prigovarjajo sicer Crnigori. naj se ne :/'£■/ prenagli, črnogorska vlada pa se izgo-varja, da so Turki oni, ki izzivajo. Te | S razmere ne bodo mogle dolgo časa tra-jati. Bolgarija in Turčija. Po vsem Boigaisket.. se prirejajo shodi, na katerih se zahteva, naj kralj napove Turčiji vojsko, in zadrje dni je dobil kralj celo anonimna pisma, v katerih se mu žuga s smrtjo, ako ne napove Turčiji vojske. K temu silijo Bolgare razni požari vasi v Maccdoniji. v katerih prebivajo Bolgarij od strani turških čet, kakor tudi klanje in trpinčenie ljudi. Italijansko-turška vojska. Iz Tripolitanije ni nobenih novih poročil o kakih bitkah. Le tržaški »Pic-colo« si kako tako bitko izmisli, kar naravnost sam prizna. Tako piše včeraj, da iz Tripolitanije niso došla ne privatna ne oficijozna poročila o zavzetju neke važne točke od strani Italijanov, da jepa on popolnoma gotov.da so Italijani omenjeno točko že zasedli. Včeraj in danes pišejo listi mnogo o mirovnih pogajanjih med Turčijo in Italijo, katerim prorokujejo ugoden vspeh. Iz vseh teh poročil je razvidno, da si Italija bolj želi miru nego pa Turčija. Nekateri hočejo vedeti, da ponuja Turčija Cirenaiko Angležem, katero bi potem Angleži proti najemnini prepustili Italijanom. Darovi. Jubilejni darovi za Slovensko Sirotišče: P. n. gg. Marija Bašin v Gorici 2 K; Ivan Nep. Kumar, kurat 2 K; N. N. v Gorici 1 K: Andrej Lutman, župan Štandrež 50 vin; Katarina Fantuci 20 vin; N. N. 30 vin; Rusjan Valerija 40 vin; D. Gajer pek 1 K; Franc Bevk, trgovec 40 vin; Pavla Černigoj 30 vin; Josipina Mizerit krčmarica 1 K; N. N. 40 vin; v nabiralnikih v gostilni g. Jožete Fon, pri »Mitnici« 1 K; v tobakar-ni Petra Krebelj 20 vin; gosp. Ant. Rebek, namest. svetnik in voditelj okr. glavarstva, 20 K; N. N. 1 K. Za Sklad »Slovenskega S i r o t i š č a«; 1 P. n. gg.: Marija Brernec 1 K, Ka-tinka Podgornik, učiteljica 1 K, Blaži ca Ernesta, učiteljica 2 K, Gulin Lojzka, učiteljica, 40 vin, Hvala Bogomila 60 vin, N. N. 60 vin, C. Zavrtnik 1 K. Jakin Ljudmila 2 K, Baskar Marija 1 K. Jos. Smet, krojaški mojster, 1 K, C. Volpis 2 K, M. Hadolin 2 K, N. M. 3 K, S. O. I K, M. Susic 2 K. Trgovina železnine Franc Lodatti v Gorici 2 K, A. Bontiuc-ci 1 K, Giov. Morassi 3 K, »Čevljarska zadruga v Mirnu pri Gorici«, prodajalna v Gorici 5 K, Marija Pokorn 5 K. Marija Gajer 1 K, \ ittori 1 K 50 v, Barnaba Fr. 1 K, N. N. 1 K, C. A. 1 K. Ana Škrjanec 3 K, Erminio Pallich, trgovec z jestvinami 1 K, E. K. 2 K H. \Vehrle 2 K. A. M. 2 K, Gius. Medvescig 50 v. Fr. Bauzon 30 v, Jan. Jakob 60 v, Emilij Visintin 2 K, N. N. 40 v, lv. Kovačič, kantiner 1 K, Fran Braunitzer 2 K, A. vd. Pich 2 K, Kat. Naglig 1 K, A. Preg! 2 K, Ana vd. Gasparini 2 K. A. Tušar 1 K, Fr. Cink 2 K, N. N. 5 K, Jos. Lipicer, srebrar, 2 K. Mici Naprudnik 50 v. N. N. I K. Terpin 2 K, L. Tomsig 2 K. N. N. 1 K. Fr. Delehin 1 K, Busolini 1 K. Lucijan De Blas I K. Br. 2 K, Ed. Sco-rnina 2 K. Karel Tasin 50 v, Peter Breščak 40 v, Jos. Pich 1 K. Jos. Ambrožič 50 v. G. 2 K. Jos. Sirk, dimnikar 1 K. V Št. Andrežu nabrali: Angelj Briško. trgovec, 1 K. Lutman 50 v, Deve- tak 40 v, Pavletič 40 v, Cingerli 40 v. Zavadlav 40 v. Hoban 36 v, Mučič ključar 40 v, Blaž Tabaj 40 v, Ivan Zavadlav 50 v. Andrej Marvm 50 v, Janez Plesničar 40 v, Jos. Devetak 40 v. .los. Brajnik 1 K. Franc Lupin 20 v, Andrej Marušič 20 v. Rudolf Cingerli 20 v. An drej Visintin 20 v, Andrej Cotič 20 v. Andrej Volčič 24 v. Jos. Mučič 40 v. Janez Nanut 40 v. Andr. Nanut 40 v. Filip Cigon 20 v, Albin Podgornik 50 v. Peter Lutman 2 K. .los. Bufulin 20 v. Ivan Vižintin 40 v, .los. Gomišček -10 v. Ivan Pavletič 20 \, župnik Kosovel I K. Feliks Lorbek 20 v, Ivan Kuzmin I K. Ferdinand Batistič I K. Ambrož Turri 1 K. Andrej Novak 1 K. Paškulin 1 K, Jos. Marvin 40 v, Franc Vižintin 40 v. Jož. Nardin 40 v. Margarita Nanut 40 v. Do sedaj znaša sklad 513 K 44 v. Z a »A I o j z i j e v i š č e«: Preč. tnons. Koiavčič 40 K; B. S. 5 K. Domače in razne vesti Gg. naročnike opozarjamo, da da uprava lista tiskati nove naslove. Zato prosi, da oni gg. naročniki, ki nimajo pravilno tiskanega naslova to sporoče upravi do prih. torka, da se pomota odpravi. Duhovske prettieinbe. Administrator v Soči, preč. g. Ivan Štolfa je imenovan za vikarja na Trnovem pri Kobaridu. C. g. Frančišek Močnik, kaplan v Bovcu je imenovan za administratorja v Soči. — C. g. Alojzij F i I i-p i č, novomašnik, je imenovan za kaplana v Bovcu. — Preč. g. Ivan F r a n-k č, kurat v Štjaku, je imenovan za kurata v Nabrežini. — Č. g. Josip Vodopivec, kaplan v Kanalu, je imenovan za administratorja v Štjaku. C. g. Evgenij Bregant, novomašnik iz Ločnika je imenovan za kaplana v Kanalu. — Novomašnik č. g. Peter Zor zenon iz Romansa je imenovan za drugega kaplana v Tolminu. Kaplan iz Ročinja č. g. Hektor C a r 1 e t je imenovan za vikarja na Srednjem. — C-. g. Josip B r e s s a n, ekspozit v Ver-meljanu je imenovan za vikarja v Jam-ljah in bo obenem oskrboval tudi do-berdobsko duhovnijo. — Č. g. Evgenij B r a'n d I, kaplan v Tržiču je imenovan za ekspozita v Vermeljanu, — Č. g. Anton F u c h s, kaplan v Tržiču je imenovan za provizoričnega veroučitelja v Gradišču ob Sočj. — Za kaplana v Tržiču sta imenovana novomašnika in sicer za prvega Angelj T r e v i s a n iz Vermeljana, za drugega pa Marij T r a m p u s, ki bo obenem opravljal službo pomožnega veroučitelja. Preč. g. Andrej Š t r e k e 1 j, vikar na Pečinah je imenovan za vikarja na Gorenjem-polju. — Preč. g. Krištof T o m s i č, vikar na Ponikvah bo oskrboval tudi duhovnijo Pečine. C. g. Josip G r u s o-v i n, kaplan v Vilešu je imenovan za knezonadškofijskega kaplana v Gorici. Za kaplana v Vilešu je imenovan novomašnik č.g. Henrik S a r t o r i iz Gradišča ob Soči. — Novomašnik č. g. Rudolf D i I e n a iz Marjana je imenovan za kaplana v Koprivi. — Preč. g. Benin Spagnul, kurat v Dolenjah je imenovan za župnijskega oskrbnika v Bel-vederju. Za kurata v Dolenjah je imenovan č. g. Alojzij S i m s i g, dosedaj kaplan v Romansu. Novomašnik č. g. Nikodem Plet je imenovan za kaplana v Romansu. — Prvi kaplan in administrator v Gradežu č. g. Ernest G r a-p u I i n je imenovan definitivnim admi-ni stratorjem istotam. — Za kaplana v Gradežu je imenovan novomašnik č. g. Nikolaj Z a n o I a iz Š t a r a n c a n a. Novomašnik č. g. Ivan Bregant iz Ločnika, je imenovan za kaplana v Fari. Novomašnik č. g. Angelj Bali a-b e n iz Brume je imenovan za kaplana v Rudi. — Novomašnik č. g. Ivan Past o r i c c h i o iz Gradeža je imenovan za stolnega vikarja in-ceremonijerja v Gorici. Naš prevzvlšeni knezonadškof dr. Frančišek Borgia S e d e j je v pond. od potoval v Feldkirchen, kjer ostane dva tedna. Asi škofijski posli so za ta čas poverjeni knezonadškofijskemu kancela-rju veleč. g. Z a m p a r o t u. Imenovanje v šolski službi. Za pravega učitelja veronauka na tukajšnji gimnaziji je imenovan dosedanji suplent, preč gosp. Ivan Tabaj. Čestitamo. Cesarjev rojstni dan se je po seli naši deželi slovesno praznoval. Starešinstva so se shajala v slavnostne reje. kjer se je dajalo duška udanosti in ljubezni do našega sivolasega vladarja. Z več krajev smo dobili taka poročila, katerih pa ne moremo priobčiti zaradi pomanjkanja prostora in pa tudi zaradi tega, ker so bile slavnosti skoraj povsod enake. Nad 200 siroti Ko bi imeli sedaj dovolj sredstev, bi sprejeli v „Slov. sirotišče" nad 200 deloma osirotelih, deloma zanemarjenih otrok. Toliko se jih je dosedaj priglasilo. Vsakdo lahko spozna iz tega velikansko važnost tega zavoda I Cel rod bi se vzgajal v njem. Rojaki, spominjajte se teh sirot o vseh prilikah 1 . Ob tej priložnosti naznanjamo sl. občinstvu, da so naši poverjeniki in po-verjenice, ki pobirajo darove za zavod, popolnoma zanesljive osebe. Vse se maščuje. Neštetokrat je A. Gabršček rabil v svoji »Soči« v porogljivem tonu o duhovnikih izraz: Maziljenci. Sedaj pa se je dr. Stanič v nekem pismu s krščanskim pozdravom izrazil o A. Gabrščeku, da ima maziljene roke. Gabršček se je čutil razžaljenega in je tožil. Pri razpravi pa je pogorel. Ali je A. Gabršček res mazilzelenec? Vse se maščuje! Bolezen novega časa. — Letovičarji se vračajo domov. Nekateri so bili na Triglavu, drugi na Krnu, na Čavnu itd., spet drugi so se hladili ob jezerih In morjih. Mnogi pa se sedaj vračajo s težkim srcem in praznimi žepi. Doma je vendar-le najbolje. Z dežele smo dobili dopis iz katerega posnemljemo: Tudi naša dežela, naše občine se morajo pripraviti, da bodo dostojno slavile redek dogodek, ko se bo vršil na Dunaju evharistični kongres. Naša srca bodo v dnevih evharističnega kongresa kipela proti Dunaju. Zato se naše ljudstvo po deželi že pripravlja, da bo tudi doma v svojih občinah, res kar najslovešnejše praznovalo ta dogodek. Dopisnik vsklika: Naša županstva, društva in drugi zastopi, na noge, na delo, da bomo doma praznovali ta vesel dogodek, ker se ne bomo mogli udeležiti evharističnega kongresa na Dunaju. dlani »Trgovsko obrtne sadrnge" so se uprli plačati do konec tega leta 300 K, kakor zahteva likvidacijski odbor Pravijo: Na dan naj pride, kako se je gospodarilo, da se bo krivce spoznalo in od njih terjalo to, kar zakon veleva. Iz šolskih krogov smo prejeli o bivšem g. nadzorniku Finšger-ju dopis, ki povsem odgovarja resnici. Ker smo pa o tem že marsikaj pisali, nam g. dopisnik gotovo ne bo zameril, ako porabimo misli iz njegovega dopisa o prihodnjih ugodnih prilikah, ko se nam bodo ponudile. G. dopisniku naš pozdrav! »Llvško jezero«. To epsko pesem, ki sc dobiva v »Narodni Tiskarni« v Gorici, priporočamo najtopleje. Človek se pri njej res oddahne, saj nam naši mlajši pesniki drugega ne podajajo ko vzdihe. S tem nočemo še reči, da je pesem na vse strani dovršena! O kritiki v ».Dom in Svetu« smo že povedali svoje mnenje in ostanemo pri tem. Tista kritika ni bila niti stvarna niti u -mestna! Prav bi bilo pa, ko bi hotel kdo resno potipati tiste »jiesmi« bre/. idej. ki se klatijo včasih tudi v »Dom in Svetu«. Skrajni čas bi bil tudi, da bi iz ljubljanskih leposlovnih listov izginili ljubljanski lokalizmi v resni prozi kakor: Dva jajca, dva dekleta, dve opici tečeta, v hiši sta dve ženi itd. To pustimo Pepetu iz Kudeluga! Volika noč dne 23. maroa. Nekaj redkega bo v letu 1913. Veliko noč bodemo imeli že dne 23. marca. Omenimo naj še, da bodo za Veliko noč trije prazniki. Dne 23. marca bo namreč Velika noč, 24. drugi velikonočni praznik, dne 25. marca pa bo praznik Ozna-nenja Marije Device. Pač redek slučaj. Koledarji za I. 1913 ne bodo črtali od sv. ceikve suspendiranih praznikov. TiskanC bodo kakor navadno in izkazovali ravno toliko praznikov kakor prejšnja leta. Za poljedelske učitelje. — C. k. namestništvo je razpisalo eno mesto potovalnega poljedelskega učitelja s hrvat-skim učnim jezikom. Prošnje je vložiti do 30. avgusta t. I. Vinogradnikom. — C. kr. namestništvo razglaša, da se odda na spomlad 1913 iz državne trtnice na Primorskem deloma proti plačilu, deloma po znižani ceni in deloma brezplačno velika množina trt in sicer cepljenk, korenjakov in kolči. Natančna navodila izve vsakdo pri domačem županstvu. Trte je naročiti najkasneje do 30. sept. t. I. Poskusi z umetnimi gnojili na travnikih. — Zveza avstrijskih poskuševa-lišč je sklenila napraviti poskuse z u-metnimi gnojili na travnikih. Oni, ki bt radi te poskuse napravili na svojih travnikih, dobe potrebna gnojila brezplačno na dom. Natančne pogoje pove e. kr. poskuševališče v Gorici. Priglasiti se je do 2. sept. t. I. Iz Nemčije. Vestfalsko 12. avg. 1912. Po eksploziji v premogokopu »Oster-feld«, kjer je prišlo 16 rudarjev ob življenje, je minulo ravno mesec dni. In že zopet moramo poročati o pregrozni nesreči v tem industrijskem okraju. V premogokopu »Lothringen« v Gerthe je 8. t. m. ob 91/« uri zjutraj nastala velikanska eksplozija gorljivih plinov. Pretresljivo je to poročilo. Nič manj kakor 119 mrtvih in 23 težko ranjenih so po trudapolnem delu izvlekli iz ruševine in ognja, ki je nastal vsled eksplozije. — Tuga je nepopisna. Marsikateri starišl jočejo po svojem sinu, nada bodočnosti. Marsikatera mlada žena toči bridke solze za svojim možem, ki je ž njim ravno začela živeti novo dobo življenja. In stotine nedolžnih otroških src plaka za svojim dobrim očetom. A zgubljeno življenje sc na tem svetu nikdar več ne vrne. Na lice mesta nesreče je prišel koj drugi dan sam cesar Viljem, ki se je tedanji čas nahajal nedaleč od tam v mestu Essen ob Ruri, na slavnosti stoletnega obstanka svetovno znane Kruppo-ve tovarne. Ob tej priliki je daroval za preostale ponesrečencev 15.000 mark. Akcijska družba, lastnica premogokopa, je tudi v to svrho darovala 150.009 mark. Pa tudi razne druge banke in zasebniki prispevajo z bogatimi darovi. Ti darovi so družinam ponesrečenih gotovo dobro došli; a merodajni gospodje In morali tudi začeti preiskovati, kaj je največ vzrok, da se po premogokopih toliko nesreč dogaja. Tukaj je sedaj veliko pomanjkanje delavcev in kupčija s premogom je dobra. Lastniki premogovnikov ga imajo vedno premalo v zalogi, zato zahtevajo od svojih podrejenih uradnikov v jamah vedno večjo mero izvoza. In ti zahtevajo ravno tako od svojih delavcev le p’ mog. Za zračno napeljavo in druga postranska dela se veliko ne zmenijo. Potem ni čudo, da se toliko nesreč dogodi. To je socjalna pravičnost današnjega civiliziranega sveta. Da se kapitalistom žepi polnijo, mora marsikateri delavec v prerani grob. (Dalje v prilogi.) Priloga »Primorskemu iislu“ št. 34. 2 dne 22. avgusta 1912. Razgledni vozovi na državnih železnicah. V pondeljek popoludne ob 1 uri 20 mili. je vozil skozi Gorico po.se-ben vlak z razglednimi vozovi družbe kanadske pacifiške železnice. Bilo je na njem kakih 200 potnikov, med njimi mnogo časnikarjev in dopisnikov francoskih, angleških, ruskih, ameriških, nemških iti italijanskih listov. Na noriški postaji se je zbralo jako malo ljudi, pač pa je bil sprejem na Bledu slovesen. Udeležil s*e ga je kranjski deželni glavar Jr. Šušteršič in več drugih odličnih oseb. V 'I rstu se je zbralo na državnem kolodvoru vse polno občinstva. Vsprc-jema se je udeležil namestništveni podpredsednik grof Attems in mnogo drugih dostojanstvenikov. Vozovi so bili napravljeni v Pragi, so preskrbljeni z vsem konfortotn, celo s svojo knjižnico. Na njih se nahaja tolmač, ki govori razne evropske jezike. Binkošti bodo v letu 1913 že dne 12. maja. Mati umorila štiri svoje otroke. V nedeljo zjutraj se je zgodila na Rečici pri Bledu strašna rodbinska tragedija. Med teni ko je bil posestnik Janez Pretnar pri sv. maši v Zgor. Gorjah, je-njegova žena prerezala svojim štirim otrokom, starim od enega leta do šestih let, vratove. Ko se je Pretnar vrnil, ni našel žene doma. Zena je storila to v hipu blaznosti. Kakšno vreme in leto se pričakuje v leta 1913? Vremenski preroki pravijo tako-lc: V 1. 1913 se pričakuje, da bo mokrotno, soparno in toplo. Pomlad bo pozna in prijetna. Ce bo pomladi več dežja, bo poletje suho in vroče, če dež izostane bo poletje mokro. V jeseni začne sredi novembra zmrzovati. Zima bo mokra in deževna. — Ce bo vse res tako bo videl in občutil tisti, ki bo živ. Grozdje je začelo zoreti v Brdih in na Vipavskem in kaže prav lepo. Češpelj je ietos malo, enako tudi drugega sadja ni mnogo, a ima zato visoko ceno. Popraševanje po našem sadju v inozemstvu je veliko. Krompir ima danes ceno po 0 K kvintal seveda na debelo. V naši okolici ga ni več. Aretirani cigani. Zaradi tatvin so bili aretirani cigani Levakovic Ivan, Hudorovič Katarina, Hudorovič Ivan in Hudorovič Jožefa. — Ker so na sumu, da so kradli konje še ti trije cigani: Hu-doruvič Anton, Hudorovič Miha in H11-dorovič Franc. ISHIetna starka Marija Palaučov je nedavno umrla v Trnovi na Bolgarskem. V mladosti je imela 14 otrok, ki so že davno vsi pomrli; vdova je bila UD let. Podržavljenje beljaške policije. Poroča se, da namerava vlada podržaviti tudi beljaškt. policijo. Kardinal Samassa umrl. — V Erlovu na Ogrskem je umrl v torek zjutraj kardinal dr. Jožef Samassa. Nova trozveza. — Listi pišejo, da pride v najkrajšem času skoro gotovo do trozveze med Rusijo, Anglijo iu Francosko. Za ponesrečene pri potresu v Dardanelah je daroval naš cesar 10.000 K, nemški cesar pa 10.000 nmrk. »Družinska pratika za leto 1912“ ki se je v zadnjih par letih tako splošno priljubila, da se nahaja že skoro v vsaki naši hiši, je ravnokar izšla. Dobiva se od sedaj nadalje v vseh trgovinah. Cena 24 vinarjev izvod, po pošti 5 vin. več. Kdor bi ne mogel dobiti pri domačem trgovcu, naj si jo naroči v Ljubljani pri »Katoliški Bukvami" ali pa v prodajalni ,Katoliškega tiskovnega društva". Zahtevajte povsod našo »Družinsko pratiko* s podobo sv. Družine. Razprodajalci dobe znaten popust. Bankovci v želodcu. V Krakovu zaprta mednarodna žepna tatova Aron In Izak Rosenfeld, ki sta ukradla v eks- presnem vlaku poslancu Bitnim 74.000 kron, nista hotela v zaporu jesti. Upra-viteljslvu jetnišnice sc je to zdelo sumljivo in prisililo je tatova, da sta morala piti ricinovo olje. Uspeli je bil čudovit in presenetljiv. Ricinovo olje je povzročilo, da jc prišlo iz želodca enega brata v dveh obrokih 10.000 kron, iz želodca drugega brata pa 20.000 kron v bankovcih, ki sta jih zvita ptička snedla. Listnica uredništva. — Gosp. Ivan Šorli, pismonoša v Grahovdm, nas prosi, da izjavimo v svojem listu, da ni on pisal zadnjega dopisa z Grahovega v » Prim. Listu«. To mi za zdaj storimo in izjavljamo, da g. Šorli ni v nikaki zvezi z omenjenim dopisom. Sicer pa mi takih izjav ne bodemo več delali, ker nam primanjkuje za to časa in prostora. Na ta način bi sc lahko dogodilo, da bi nam prišle enake zahteve od vseh Občinarjev kake naj večje občine. In kaj potem? Raznim gospodom dopisnikom. Zaradi pomanjkanja prostora prihodnjič. Listnica uprave: G. Štefan Raku-šček, Mihvankee Wis 47, H Street, Sanct Paul: Dne 10. avg. 1911 smo od Vas prejeli 4 krone 90 vin; iu dne 17. junija 1912 pa 0 kron. List jc plačan do konec meseca julija 1913. Hvala lepa! G.dčna Jug Marija, Blankcnberglic (Belgien): Denar prejeli! Plačano do konec leta 1912. Hvala! Mestne novice. Tombola v prid »Slov. sirotišča« se bo vršila dne 29. sept. t. I. Srečke se žc prodajajo. C) priliki tombole bosta pevska zbora »Slov. kat. delavskega društva« in društva »Skalnicc« pela na dvorišču »Central« razne pesmi. »Alojzijevišče« vabi vse člane mi dobrotnike na letni občili zbor, ki se bo vršil petek 30. t. jn. ob 10 uri predp. v prostorih centralnega semenišča. Dnevni red: 1. Delovanje »Alojzijevišča«. 2. Odobritev računov. 3, Slučajnosti. m Gor.ški magistratovol proti kmetovalcem. M;nolo nedeljo se je imel vršiti shod »Gospodarske zadruge za goriško okolico" jja Livadi v gostilni Kralj. Namen tega shoda je bil podučiti goriške italijanske kmetovalce o orga-'iiizaciji jo naj bi pristopili k zadrugi. Ob določeni uri so se zbrali tninošiiji laški kmetovalci v pojueni številu, a v gobo so prišli pod vodstvom znanega magistratovega in Bombigovega debelega prijatelja, Goriau in štirje zapeljan1 Podturnci ter so začeli prepevati. S tem so shod onemogočili. Zato so šli zboio-valci na dvorišče, da se bode tamkaj shod vršil, A ti magistratovi junaki z Gorianon so šli za njimi ter začeli krog-Ijati. Zato se shod ni vršil, pač pa se je vršilo posvetovanje. Laški kmetje so bili razburjeni proti magistratovcem ter se izrekli za pristop k zadrugi. Javni shod se bo vršil enkrat pozneje. m Strela v »Narodni Tiskarni'. Sinoči okoli 10. in pol udarila je strela v električne žice v „Narodni Tiskarni", pokvarila jih tako, da so se električni motorji ustavili iu svetilke ugasnile. Zato se z delom ni moglo nadaljevati. (V »Narodni Tiskarni" se namreč (jela vsaki dan do 11. ure zvečer.) Enako je strela pokvarila tele/onsko žico v „Na-rodni Tiskarni". Trgovec z modnim blagom A V'pn-zini je izpuščen iz zapora. Sestanek katoliško narodnih abi-lurijentov in visokosolcev se je vršil kakor naznanjeno — minulo soboto in nedeljo v Gorici. Sestanek jc bil dojyo obiskan, zlasti v nedeljo. Zjutraj so bila razna predavanja, popoludne pa je bila slavnostna predstava v »Centralu«, ki je izpadla nad vse pričakovanje. Dvorana »Central« je bila nabito polna odličnega slovenskega občinstva. Predstavo je počastil s svojim posetom na-incstništveni svetovalec in voditelj okr. glavarstva goriškega prebl. g. Rebek, i.bilo čč. duhovščine in drugega občinstva. I o predstavi sc jc zapela stoje tesarska pesem. Nato sc jc vršil na vrtu restavracije »Central« komerz, pri katerem je govorilo več govornikov in pov-darjalo napredek slovenskega katoliškega akademičnega dijaštva. Na komerzu jc bil navzoč tudi Slovenec iz Vladikov-kaza v Rusiji, rodom iz beneške Slovenije, Rutar, teolog, ki študira v Rusiji. Govoril je v slovenskem 111 ruskem jeziku; nadalje je govoril v poljskem in slovenskem jeziku dr. Leop. Lenard, doecnt na krakovskem vseučilišču, potem Hrvat Palčič v hrvaškem jeziku in drugi. Pozor meščani Slovenci! — Opozarjamo goriške Slovence na volilne imenike za dopolnilne mestne volitve, ki so razgrnjeni na goriškem magistratu. Pravijo, da je mnogo Slovencev izpuščenih iz imenikov. Zato jc dolžnost vsakega Slovenca, da se sam, osebno prepriča, ali pa po kaki zanesljivi osebi, če jc upisau v volilnih imenikih. Volilni imeniki so razgrnjeni od 8. t. m. nadalje skozi štiri tedne v anagrafičnem uradu v magistratni hiši in sicer vsak; dan od tv 12. dop. in od 4.-6. pop. izvzemši ob sobotah popoludne. Ob nedeljah iu praznikih pa od 9. do 11. do-poludne. Ponarejen denar. Po Gorici krožijo že par dni sem ponarejene krone in komadi po 20 vin. Pozor! Cigan - slepar. V nedeljo je bil aretiran v Gorici na Tržaški cesti cigan Mohorovič, ker je na sleparski način izvabil od nekega moža 10 K s tem, »da mu pove srečo«. Iz goriške okolice. G. poslanec Marinič med svojimi volilci. G. dež. posl. Marinič je imel v nedeljo v Podgori shod, na katerem je vo-lilcem pojasnjeval nove zakone, ki jih je vsprejel deželni zbor pri zadnjem zasedanju. — Shod jc otvoril preč. g. kurat Vuga ter v imenu navzočih pozdravil g. poslanca, ki jc nato pričel svoje predavanje. Pojašnjeval je svojifii volil-cem nove deželne zakone, ki se imajo uneljati, kot 11. pr. zakon glede ustano \itve občinskih posredovalnih uradov, o varstvu poljske lastnine, o varstvu poljedelstvu koristnih ptičev, o vodo-pravnem zakonu ter o uravnavi vodnih tokov, o noveli občinskem in občinskem voljlnem redu. Naznanil je tudi, da je na kmetijskj šoli kmetovalcem brezplačno na razpolago oralno orodje. S tem je g. poslanec seznanil volilce z delovanjem deželnega zbora v prid in povzdigo poljedelstva. Navzoči so pazljivo in /. zanimanjem sledili govoru, ki je napravil najboljši utis. Ob zaključku jc preč. g. kurat Vuga izrekel g. poslancu zalivalo iu končal je .'■hod z »živio«! klici na S. L, S., iji gospoda poslanca. g Šempas. Po volitvi županstva grmi po Šempasu odmev starešinstvciir-volitve. Baje ne pride na dan dosti novega, umpak zagrmelo je med liberalci, ki drug drugemu očitajo v obraz, kar so poprej javno tajili in s usvojim« pričanjem zakrili, ko so orožniki preiska vaj; nepostavno agitacijo za starešin-stveno volitev. Posebno ognjevit je bil vpokojeni goriškj red^r Anton Humar. On in naš nadučitelj sta za vsako cgno j.otcla priti na vrh. Oba sta tudi bila izvoljena y starešinstvo. Dalje pa se jima želje niso spojnjje. Povest o tem je dolga, pa za danes zadostuj e,no djanje. Nasledek agitacij je bila preiskava po orožnikih. Orožniki niso našli kar se je zgodijo, \ sled tega je Anton Humar tožil tri >.k|erikdjc£(f za razžaijcnje časti. Obravnava se je vlekla dolgo ju strogo. Konečno so bili klerikalci oproščeni. Ant. Humar je vložil priziv. Tozadevna obravnava se je vršila na dan sv. Lovrenca. Sodnijskj sklep potrjuje prvo raz- sodbo, po kateri so klerikalci oproščeni, liberalec pa je pogorel in plača stroške. Toda to še ni vse. Liberalci si med seboj očitajo nepostavna djanja tako glasno, da jih tudi preko orožniške kasarne lahko sliši c. kr. državno pravdnt-štvo. Posebno vlogo kakor si mečejo v oči bodo igrali pokriti in nepokriti stroški agitacije. g »Naša kri« v Dornbergu. »Sl. Čitalnica priredi dne I. septembra ob priliki njenega 50-letnega obstanka veliko slavnost. Igrala sc bo tudi Finžgarjev 1 »Naša kri«. Igra je polna zanimivosti. Zato naj nihče ne zamudi lepe priložnosti in naj prihiti ob napovedanem času v lepi Dornbcrg. Več priobčimo pravočasno. Županstvo v Opatjcmsclu je napravilo vse potrebne korake, da se ozka pot, ki pelje iz Lokvice do skladovne ceste Miren-Opatjeselo, primerno razširi. Upanje je, da se to vprašanje z deželno in državno podporo kmalu reši. Vihar s sodro je divjal sinoči v Gorici in v okolici. Napravil je na polju in po vrtovih še precej škode. Strela ubila psa. Iz Sovodenj nam poročajo, da je sinoči ubila strela psa posestnika Jožefa Devetaka. g Fojana. Hvala „Slov. kat. izo-braž. društvu", ki nam je priskrbelo tako lepo veselice, ki se je vršila minolo nedeljo. Zadovoljni smo zapuščali veselični prostor z željo, da bi se spet kmalu snidli. g Pred goriSkim okrožnim kot kazenskim sodiščem sta se morala zago* vaojati Karol Peršič in Jože Boštjančič iz Orehovelj, ker sta v noči od 26. na 27. decembra I. I. nevarno ranila Auto.ia Mozetiča. Pivi je bil obsojen na 3-me-sečni zapor, zadnji pa je bil oproščen, Iz preiskovalnega zapora so izpustili Marijo Maraž iz Št. Ferjana, o kateri smo poročali, da Je bila s sinovi Alojzijem in Josipom vred aretirana o priliki umora železničarja Bressana iz Ločnika. Sinova sta bila ohdržana v zaporih. Aretirali so Antona Marvina z Vo-gerskega, ker jc osumljen, da je kradel. Iz ajdovskega okraja, a Šmarje. Vabilo k veliki »Orlovski« slavnosti, katero priredi pri vsakem vremenu odsek »Orla« v Šmarjah v nedeljo dne 25. avgusta na ogradi g. Filipa Stubelj se sodelovanjem bratskih odsekov. Pri celi prireditvi svira flpipač:) »Orlovska« godba. Začetek veselice, I; kateri sc uljudno vabi, je ob 4 uri popoldne. Evharistična slavnost v Logu na Vipavskem. Nameravana evharistična slovesnost se bo vršila v Logu pri Vipavi v nedeljo 1. septepibra t. I. po sle dečem redu: I. Oj) l|J. Ufi dop.: pridiga, sv. maša, procesija z Najsvetcjšim. II. Ob 2. uri pop.: pete litanije sv. Srca Jezusovega z blagoslovom. III. Ob !/-j3. uri pop.: slavnostno zborovanje pou milim nebom pred mcžnarjjo. a V ŠturJI bo prihodnjo nedeljo 25. t. m. veselica, katero piiiedi tamo-šnje »Slov. kat. izobraž. društvo ob pol 4. uri pop. v drpštvenih prostorih. Poleg petja je na vsporedu tudi igra »Mepojtevff, iz tolminskega okraja. Cesta s Ponikev čez Trušnje do Bače. — Ta za Ponikve zelo potrebna cesta se je pričela graditi že I. 1897 a 111 do dapes še končana. Deželni odbornik g. prof. Bcrbuč se je podal precj kratkipi v spremstvu deželnega tehničnega organa na štviškogorsko planoto, da prouči cestne razmere iu pregleda že vzvi-šenj de| ceste Ponikve-Trušnje-Bača. Doznal Je, da se zadnji oddelek cesti, ni mogel dograditi, ker ni hotel nekdo po nobeni ceni odstopiti potrebnega ze- mljišča za cesto. Sedaj je upanje, da se tudi /adnji del te ccste dovrši. t Volče Občni zbor „Hran. iu pos." ne bo 21. avgusta kakor zadnjič objavljeno, marveč dne 25. avgusta. t Sv. Lucija. Kmečka hranilnica !n posojilnica pri Sv. Luciji, reg. zadr. z ucom. zavezo, bo imela svoj redni letni občni zbor dne 1. septembra t. I. v župnišču ob .1 popoldne z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo o poslovanju zadruge v 1. 1911. 2. Potrditev letnega računa za I. 1911. .1 Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi odbor. t Sv. Lucija. 'lake veselice, kakor jo je priredilo tukajšnje katoliško izobraževalno društvo dne 18. t. m. bistrijo našemu ljudstvu um. mu žlahtnijo srce in likajo okus. Ljudstvo po takih veselicah vzgojeno se bo s studom obračalo od razuzdanih plesov, sc jih bo sramovalo. Lepa veselica naj bi se ponovila al| celoma ali deloma. Mi, ki smo doma tani od »Primorskega Lista«, se slavnemu odboru zahvaljujemo za vse, kar smo gledali, poslušali iu uživali pri veselici. Navadno se veselični odbori zahvalijo po veselici udeležencem. Narobe jv.1 prav. Udeleženci sc zahvaljujemo tukajšnjemu odboru za ves trud. ki ga je imel s prireditvijo te idealno lepe veselice, t Bača pri Sv. Luciji. Dovoli mi. dragi »Prim. List«, da ti tudi jaz kot tvoj zvesti naročnik, sporočim par novic jz naše vasi. Letina je pri nas precej dobra, ako ne bo kake toče, katere nas Bog obvaruj. Tudi krompir je letos dobro obrodil. V naši vasi nameravajo napraviti nov vodovod, ki bi bil za nas velike koristi. Kakor pri vsaki stvari, tako imamo tudi pri tepi nasprotnike, ki pa ne bodo nič opravili. Pelo bode šlo vseeno naprej, iu upamo, da se nas kmalu preskrbi z dobro pitno vodo. Vsa čast našim možem, ki m> se za to preko-ristno stvar zavzeli. Prihodnjič kaj več. Baški k m e t. Iz Kneže. (Dalje.) Kar se pa tiče krivde, da sc razdelitveni operat ne potrdi, vam pa le toliko povemo, da smo iz zapeljivega vira izvedeli, da je vzrok le take, ker si baje dotični zakonik in sklep starešinstva vluc 9. oktpbra I SMO nasprotujeta. Na kakšni podlagi pa ta sklep sloni, smo pa tudi izvedeli. Ta sklep je po našem mnenju povsem protizakonit, in sicer iz razloga, ker § 4.1. obč. reda jasno pove, (ja vsaki uvl županstva in vsaki starešina mora odstopiti iz seje, če se posvetovanje in sklepanje tiče njegovih privatnih koristi ali prjvatnih koristi njegove žene alj koga od njegovega sorod stva ali svaštva v prvem in drugem kolenu. Jožei Kenda pa je deležnik in se je šlo za njegovo kprjst. ()tl ^in je sklep predlagal, s svojo navzočnostjo sklepal in na zapisnik diktiral. Ali je potemtakem ta sklep veljaven? Starešinstvo in deželni odbor so šli lire? kaj napačnega misliti Jožefu Kenda na limanice in so ta sklep potrdili. Se živi starešini iz dobe 1904 1907 tudi dokazujejiio. da se Jož. Kenda sploh od nobene seje, zadevajoče se razdelitve obč. zemljišča ni odstranil, temveč po končanemu dnevnemu redu sklepe na zapisnik dajal, ako tudi sedaj to za-iljka. Skrajni čas je, da pride ta knežka ■ičezulada« visokemu sodišču v roke. Samooblastni podžupan Jož. Kenda, ki ga je fnoralp c, kr. okrajno glavarstvo v lolniinu grajati, ker ni hotel izvršiti županovih ukazov, je zameša! v tožbo tudi cbč. tajnika, ker mu baie nyče več parjrafj jn jnu Je očital nepravilnosti. Obč. tajnik bi mu pa znal služiti zu ključ one skrinjice, kjer se nahajajo njegove nepravilnosti pri razdelitvi občinskih zemljišč knežkjl). Upamo, da pride ta dopis tudi visokemu sodnemu odboru goriškega tribu- nala v roke in da mu bode služil kol važen podatek krivic pri razdelitvi naših obč. zemljišč in v dokaz, da podžupan .los. Kenda ni imel povoda tožiti za razžaljcnje časti, temveč je šel z maslom na glavi na solnce. Pritožnik proti krivični razdelitvi obč. zemljišč. Drugo prihodnjič. Ur. Iz kobariškega okraja. kb Krn. (Krnske novice). Minole dni so imeli vojaki 19. pešpolka strelne vaje na Krnu. Obnašali so se dostojno. Državne in deželne poslance prosimo, naj nam pomagajo, da dobimo poštnega sela, da nam ne bode treba hoditi v Kobarid po pisma. Večkrat se namreč dogodi, da ležijo naša pisma po 14 dni na kobariški pošti. Poklicane o-blasti so dovolile proti naši volji kr-emarsko koncesijo v naši vasi, glede prošenj po poštnem selu pa ostanejo gluhe. Nekemu posestniku je poginila krava, vredna kakih 41)0 kron Na krnskih planinah je poginilo več ovc. Jože (iregorčič je bil tako nesrečen, da mu je kobila pri kovanju zlomila roko. Nekdo je izračunil, da si človek, ki popije vsaki dan za 12 vinarjev šnopsa, ako to pijačo opusti, kupi na konec leta za isti denar lahko 12 do 15 centov krompirja, ali 3 cente kruha, ali 30 do 40 kg govejega mesa, ali 30 kg klobas, ali 15 kg kave, ali si napravi 3 pare čevljev, ali pa tudi celo obleko. V Krnu dežuje že več časa, 'tako da imajo nekateri velike sitnosti in škode pri senu. Krompir kaže še precej lepo. Na planini Sleme delajo poti in !e.> napravljajo za štole. Plačujejo od ure. »Novi Cas« je pisal, da so mora!; gnati živino iz petih planin za časa strelnih vaj na Krnu. To pa ni res. Odgnali so jo le s Kosine in z Liskovce, na drugih 3 planinah so jo le nekoliko zavrnili. Iz cerkljanskega okraja. c Iz Oerbna. Naše kat. sl. izobr. dr. blagoslovi in razvije slovesno dne 8. sept. t. 1. svojo društveno zastavo. Ob tej priliki bo nastopil dobro izvežbani domači pevski zbor pod vodstvom spretnega pevovodje g. G. Bevka s predua šuujem ene najtežjih iu umetnih kompozicij P. H. Sattnerja »Jeftejeva prisega1*. Ta klasična in umetna pesnitev, ki se je do sedaj vprizorila le v Ljubljani, v Trstu in Qoriei se bo to potprvi( pela na dtželi. „Jeftejevo prisego" bo spremljal vojaški orkester ogrskega pešp. št. 19. iz Tolmina. §vi* rala bo godba tudi pri sprevodu in popoldan na veseličnem prostoru „Gospo-darskega Doina'. Naprošeni so vsi sosedni bratski pevski zbori, da nastopijo in sodelujejo pri tej veliki piireditvi. Posebno je ^eleti, da bi se društva, ki razpolagajo z zastavo udeležila te slav nosti, kar naj blagovolijo naprpšena društva začasni, javiti. Podrobnosti iu natančen vsporei.^ se objavi pravočasno. Omenimo le to, da bo za uueležmke že preskrbljena avtonubilna vožnja iz $v, Lucijske postaje v Cerkno. ?ato še enkrat opozarjamo bfatsku društva ter ljubitelje lepega petja, da pohitijo 8. sepl. v Cerkno. Jz bovškega okraja. Županstvo v Bovcu se puganja za to, da bi se dokončala eestu Bovec -Plužnje in da bi st? ogradila pot ob Kolovratu, ki bi služila jako dobro občanom davčnih občin Kal in Koritnica. Po načrtih, ki jih je izdelal deželni tehnični urad, so stroški, proračunjeni za novo zgradbo poti ob Kolovratu na 7300 K. za popravljanje pltiženjske ceste pa na 1800 K. V svojem zadnjem zasedanju je deželni zbor dovolil za pot (ib Kolovratu 1820 K. /.a popravo ceste Bovec-Plužnje pa 450. Ciotovo je. da bo tudi država dala primerno svoto. b Bovec. »Hranilnica in posojilnica v Bovcu« vabi ua redni občni zbor, ki sc bo vršil 25. avgusta 1912 po blagoslovu v prostorih »pri Fkselnu«. Dnevni red: I. Poročilo načelstva.- 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrjenje računskega sklepa za upravno leto 1911. 4. Volitev na-čestva iu nadzorstva. 5. Slučajni pred-lagi. Odbor. h komenskega okraja km Zagradec pri Komnu. Od povsod prihajajo v Vaš cenj. list poročila o letošnji letini. Dovolite, da Vam tudi jaz sporočim, da tudi pri nas poljski pridelki letos obetajo prav obilno letino. Posebno nam obeta trta, ako nas Bog obvaruje pred točo, bogato trgatev. Krasota je gledati grozdje na naših trtah. Kdor hoče videti zdravo in lepo grozdje, pride naj v Zagradec, v Ivanjigrad in \ Klanec pri Komnu. Vsa čast našim kmetovalcem, da so znali s trto tako lepo ravnati, najprej pa čast in hvala Bogu. ki nam je dal letos tako ugodno vreme. Za župana štanjelske občine je bil v soboto izvoljen prejšnji župan g. Filip Hočeva r. km Komen. Veselica našega Kat. sl. izobraž. društva v proslavo 82. rojstnega dne Nj. Veličanstva dne 18. t. m. sc je vrlo dobro obnesla. Društvena dvorana je bila natlačeno polna odličnega občinstva. Imetje, tamburanje, igra, vse je dopadlo; saj je bilo tudi res mojster-sko izvršeno. Zlasti je pa očarala živa slika ob sklepu. V narodnih nošah so nastopili posamezni zlasti slovanski narodi avstrijski pred kipom Nj. Veličanstva ter slavili v lepih besedah kreposti vladarjeve. Med pokanjem topičev, ob čarobni umetalui razsvetljavi in ljubkem tamburauju zaključili smo veselico s krepko cesarsko himno. O veselici se čuie. k en glas, kaj tacega še nismo doživeli v Komnu. Vsa čast ii,i yse priznanje gre v prvi. vrsti č. g. kaplanu Al. Makuz, ki, je priproste kmečke fante že spretno priučil tambu-ranju — dekleta pa težke ženske zbore, Gospodična učiteljica In grl je ivt naravnost umetnica v prirejanju živih slik. Hvala jej za izredni trud. Da, take veselice so poučne, vzpodbudne in vplivajo blažilno na človeško srce. Da, to je vse kaj drugega nego so veselice, ki jih prirejajo naši liberalni učitelji potom liberalnih društev po naših vaseh in u-bogo mladino le zapeljujejo v liberalizem, da postane topa iu mlačna za cerkev in za nabožno življenje. Le pustimo liberalce pri, miru, naj zmerjajo m »cukajo« saj druzega ne znajo; tui PA se krepko oklenimo dela, bistrimo s; um, blažimo si srce na podlagi naših lepili, vzvišenih krčanskih naukov. Liberalec zaničuje duhovnika in njegov nauk mi pa ga spoštujmo, ljubimo m ubogajmo, ne bomo se nikdar kesali. Z Bogom za narod! Veselica se ponovi z istim vspore-du.u prih nedeljo ob 5h pop. Vstopnina se sedežem I K.—, bre?: sedeža 40 v. Za gospodarsko povzdigo spodnjega Kra&a. Goriški deželni zbor je v zadnjem zasedanju soglasno sklenil pozvati c. k. vlado, naj dovoli izdatne prispevke za gospodarsko povzdigo spodnjega, Krasa iu sicer zlasti za zgradbo ct. Ferjana in Kozane. Pa tudi .eden iz Medane se je prav dobro odlikoval, čeravno tehta fant okoli sto kgr. Tudi „moreŠko" na sablje so telovadci spretno izvršili. Udeležba je bila velika. Iz celih Brd so prihiteli ljudje obojega spola, iu tudi iz drugih krajev se je videlo mnogo ljudi. Prišli so tudi biljanski „Sokoli", a so se kislega obraza držali, misleč: „čuki“ so spretnejši telovadci kakor mi. Po dokončani telovadbi oglasil se je neki govornik iz Gorice, kateri je v začudenje vseh končal svoj govor s tem, da je agitiral za „Novi Cas* ter pobiral naročnino. Ko mu je marsikdo odgovoril, da ima »Primorski List", je modri gospodič zahteval, naj se istega opusti in naroči „Novi čas". Vprašamo: zakaj to? Bolj pohvalno se moramo izrazati o drugem g. govorniku, kateri je opisal lepo življenje našega prvoboritelja, nadškofa Ant. M. Slom-šeka. Tega govora so bili navzoči veseli iu so po dokončanom govoru z živijo klici pokazali čast nadškofu A. M. Slom-šeku in tudi govorniku samemu. Tako je končala ta lepa slavnost. Vsak si je želel okrepčati svoj želodec, na kar je ljudstvo posedlo na trgu k nalašč postavljenim mizam in se zadovoljno pogovarjalo o lepi veselici med svi-ranjem vojaške godbe in krasnim petjem več društev. Naši fantje „Orli" so pa raznašali šaljivo pošto tja in sem. Priporočamo več takih veselic, a brez nepotrebnih agitacij. Složnost, složnost, gospoda! *) *) Za zadnjo številko prepozno. Op. ur. POSLANO.*) Nekaterim nesramnim jezikačein v Brdih. Ker trosijo nekateri hudobni jeziki po Brdih vest, da je moj sin Anton v zaporu in ne pri vojakih, izjavljam, da je to nesramna laž in bom tožil vsakogar, ki bi to ponovil. Moj sin Anton je bil pred sodnijo spoznan nedolžnim In oproščen in se sedaj nahaja pri vojakih v Pulju pri 4. trdnjavskem polku stot. 12. Toliko v vednost nesramnim obrekovalcem. Vi pol že, dne 24. avgusta 1912. Vincenc Jasnič, oče. «) Za »sebino pod tem naslovom je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa tiskovni zakou. Koledar za duhovščino. 26. Ut in Dir. Off. II. e oct. mer. s upr. Vesp. fer. 2., a cap. de Festo, coni. seq. Or. ppr. es Ppr. Compl. fer. 2. 27. Ut in Dir. Off. II. cat. Vesp. fer. 3., a cap. de seq., Ant. O Doclor, com. praec. ct S. Hermetij m. Gompl. fer. 3. 28. L>t in Dir, Off. il. cat. Lcct. I. in, ser. O., Vesp. ut in Dir. Compl. Dom. 29. Ut in Dir. Off. I. cat. Vesp. ut iu Dir. Compl, Dom. 30. Ut in Dir. Off. II. cat. Vesp. fer. 6. a cap. seq., mer. supr., com. praec. Compl. fer. 6. " 31. Ut in Dir. Off. II. cat. Vesp. ut in Dir. Comp. Dom. Soptember. Ut in Dir. Off. I. cat. Vesp. ut in Dir. Compl. Dom. Za kratek čas. Malo Tončko je bolela roka, ker v bližini ni bilo zdravnika, nesla jo je mati v župnišče vedd, da je dal g. župnik že marsikomu dober svžt v raznih boleznih. Ko pa začne mati Tončki rokavce zavihovati, da bi videl g. župnik, kako jo „buba‘‘, začne Tončika jokati iz strahu, kaj bo. „Ne boj se, saj ne bo nič hudega" jo tolažita mati in župnik in — ker le še joče, da jej župnik eno „štravbo“ (drugod pravijo „fancelj"), ki je ravno ostala po cerkvenem shodu. „Na, n a, jej, da ne boš jokala!" Se ve, da je bilo kmalu vse prav; otroški jok je kratek in štravbe — dobre. --Ko jo prinese mati zopet domu, pravi Tončika za nekaj časa: „Mati!“ kaj pa hočeš ? »Slišite, pojdite v župnišče malo jokat 1“ „Jokat ? zakaj ?" „Da vam bodo dali štravbe in te — (pri tem se pomenljivo in ljubeznjivo nasmekljA) — prinesete potem — men i." Pa Jo Je pogruntal. Mali Pepček je vprašal mater, ali valijo vse živali jajca. Mati mu je pojašnjevala, katere živali valijo jajca in katere ne, ter dostavila : „Vse leteče živali valijo jajca". Mali Pepček je ves radoveden vprašal: »Torej letalni stroj vali tudi jajca“. Dunajska občina dala je ri za okrašenje ulic koder se bode pomikala procesija evharističnega shoda. , Za 20 ali 30 kron pa se bode lahko odločila vsaka naša občina da si nabavi potrebnih umetnih ognjev in papirnatih topičev, katere naj se porabi v proslavo zgodovinskih dnevov 12,—15. septembra. Mnogo naročil na umetne ognje že ima H a Itii t f. imeli GORICA in prosi da se nemudoma prijavijo še oni kateri se niso še oglasili. Loterijske štovilko izžrebane dne 17. t. m. Gradec 88, 62, 69, 90, 82 Dunaj 15, 19, 87, 83, 2 Vsi ki ste skrbni možje in očetje! Ali hočete vsaj 10 vinarjev na teden žrtvovati za svojo oziroma za prl-hodnjost svojih otroh ? Potem pišite »Slovenski Straži" v Ljubljani po knji žico Kosp. župniku HASEJA o ljudskem zavarovanju, ki se vsakomur dopošlje popolnoma zastonj. Krojaška delavnica. Priporočam svojo dolavnlco veleč, duhovščini iu p. n. slavnemu občinstvu v mestu in na deželi. Izvršujem točno in pošteno po najnovejših vzorcih. Pričakujem obilnih naročil iu bilježim z odličnim spoštovanjem IVAN ŠULIGOJ, krojaški mojster Gorica, ul. sv. Antona 12. Družinska pratika za leto 1913 Je ravnokar Izšla z zelo raznovrstno, zanimivo vsebino in mnogimi slikami. Dobiva se skoro po vseh trgovinah, na debelo pa v Ljubljani: v »Katoliški bukvami«, prodajalni »Katol. tisk. društva«, dalje v trgovini Anton Krisper, Vaso Petričič, F. M. Schmitt in Iv. Korenčan; v Trstu: prodajalna »Katol. tiskov, društva«. — Cena komadu 24 vin., po pošti 5 vin. več. Zahtevajte jo povsod in de dajte si usi-ljevati drugih pratik. ^ Odlikovana pekarija ^ £ 4 in sladčičarna ^ ! K. Draščik S ▲ v Gorici na Koron (v lastni hlll) X lzvrinje naroiilm vsakovrstnega ^ peciva, torte, kolače za birmano« ♦ ln poroke, pince Itd. Prodija različna fina vina ln likerje na drobno ali orlg. buteljkah. Pri* a poroča se sl. občinstvu. Cene Jako nizke. ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ T A za moške in volneno za ženske obleke, zadnje mode razpošilja najceneje ]ugoslov. pazpaSlljalna K. Stermechi g Celju Ut. 3011 Vzorci na zahtevo poštni neprosto. iTukn Srečke v korist Slovenski Straži 4 krone 75 vin. znaša obrok za turško srečko, ki ima šest žrebanj z nastopnimi glavnimi dobitki vsako leto: 400.000 frankov 400.000 „ 400.000 200.000 200.000 200.000 Skupaj . . 1,800.000 frankov. Prihodnje žrebanje dne 1. oktobra tega leta. Vsak naročnik turške srečke prejme eno srečko v podporo revnim otrokom z glavnim dobitkom v vrednosti 5000 kron zastonj. Pojasnila daje za Slovensko Stražo g. VAL. URBANČIČ, Ljubljana, Kongresni trg štev. 19. t Tužnlin arconi javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in ziiuihciii, da je preminul včeraj ob 7’20 zvečer v 57. letu svoje slarosti. po dolgi in mučni bolcZui naj ljubljeni brat, soprog, stric, oziroma svak. gospod Ivan Peric posestnik, član županstva, podpredsednik okr. cestnoga odbora, bivši tajnik okr. bolniške blagajne, Itd. 1’ogfeb zemeljikih ostanke v dragega pokojnika se bode vrSil dne 20. t. m. ob 10. uri predpoludne. Slivno t>ri Nabreilni, lil. avgusta 1012. Žalujoči ostali. Pozor! Kje kupite naj finejše, naj cenej še šivalne stroje z 10-letno Pri tvrdki V v Gorici, Gosposka ulica St. ZS v hiši g. A. Kuštrina. T TVRDKA 0. ZAJEC trgovina z železjem v Gorici v hiši ..Goriške ljudske posojilnice1* (prej krojaška zadruga). Priporoča bogato zalogo železa, pločevine vsakovrstnega kovanja za pohištvo in stavbeno mizarsko, kovaško, kleparsko, klesarsko orodje, straniščne naprave in upeljave, strešna okna, traverze, cement, svinčene in železne cevi in pumpe, žico, žična ograja, razno kmetijsko orodje, Štedilnike, peči, kuhinska in hišna oprava. Postrežba točna, domača in cene konkurenčne. ===== — ... - Prosimo zahtevati listke blagajne radi kontrole. | ±*ost t role. A Velika izbera domačega in inozemskega usnja. Potrebščine za čevljarje in sedlarje. Odlikovana tvornica nad-platov. Jermeni za stroje iu goži. Gorski čevlji ter nahrbniki. Raznovrstno VPUOPSllO blsgo. J. DRUFOVKA Gorica, Gosposka ul. št. 3 nasproti,Monta*. J* Edina zaloga najboljših sesalk za gnojnice navadnih in raztezajočih od 3—4 80 m. Cene od 50—80 K. Razprsilnike vsake vrst od 4—12 K. Pinter & Lenard v Gorici, R&štelJ štev. 7—9. K Eno stanovanje se odda v najem na lepem kraju mesta, voda v hiši. Poizve se v Semeniški ul. 16, II. nadstropje. ODLIKOVANA r^KARNA JAKIM Gorica, vla Formlca ■a priporoča za odjt-matiji> raznega peciva navadnega in nnjfinejSega. Pecivo je najboljšo. Priporočam se cenj. odjemalcem za obilen posel. S spoštovanjem E. Jakin Sode in čebre iz slavonskega hrasta v vsaki množini in velikosti priporoča tvrdka 3uIius Gutman & sin tovarna sodov Gross - Kanisza — Pozor pri nakupu manufakturnega in modnega blaga, drobnarij itd. itd. za šivilje in krojače na narodno tvrdko K & mmi Gorica, Gospodska ulica št. 11. Trgovski učenec ki ima hrano in stanovanje v hiši, se za trgovino s špecerijskim blagom in delikatesami takoj sprejme. Kje, pove upravništvo tega lista. m Lekarna CristofoiGtti v Gorici [:] i = ® I Prave in edine žel. kapljice i b znamko bv. Antona Pado-I vanskega. Zdravilna m o č teh kapljic je ne- M prekosijiva. Te «1 kapljice uredijo ^ redno prebav- W Ijanje, če se jih J*j dvakrat na dan [#, po jedno žličico da? (Varstvena znamka) popij e. Okrepd ^ želodec, storč, da itsgine v krat- Y^ kema času omotica in šivotna ^ tenost (mrtvost.) Te kapljice tudi ^ storč, da človek raje jč. Ljl Cena steklenica 60 vin. Jr »1 Svoji k svojim! Podpisani slovenski brivec v Go rlcl Gospodska ulica št. 1 se priporoča sl. slovenskemu občinstvu iz mesta in z dežele za obilen obisk. Postrežba točna in strogo snažna. Brije in striže tudi na mesečno odplačevanje. Na zahtevo brije in striže na domu. V zalogi ima razne toaletne potrebščine po zmerni ceni. Prevzema vsa lasničarska dela tet kupuje ženske lase po 12 K in naprej kilogram. Franc Novak, Gospodska ulica, št. i. VIKTOR T0FF0LI -- (SOMICS prva zaloga oljkOVegO Olja ===== Via Teatro 16. — V I a Semlnarlo 10. Oljkino olje, pripeljano naravnost iz Istre, Dalmacije, Valone, Bari, Lucca, Tlizza, Oneglia Cene so sledeče: '., litra vinarjev Jedilno olje................................... Namizno olje.........................................1 o „ Istrsko-oljkino olje.................................‘ „ Valona...............................................1., „ Bari ...............................................1 . „ Oneglia..............................................‘2 „ Lucca, Nizza . ............................1 . „ „ 1'— Sprojoma naročila tor pošilja franko na dom, kakor tudi na dežolo ln izven državo 52 56 60 64 70 80 ******** “ts Goriška zveza 1 gospodarskih zadrug in društev v Gorici registrovana zadruga z omej ono zavezo posredi pri uhn kmetM potreben in pri prodaji ^ ^ ^ Mrtih pridelkov, •v ^ •'v Zaloga jo v hiši »CENTRALNE POSOJILNICE'1 v Gorici, TEKALIŠČE JOS. VERPI ŠT. 32. t£xr~ »CENTRALNA POSOJILNICA" REGISCROVATIA ZADRUGA Z OIHEJCnO ZAVEZO 3E v GORICI |e££%, i tihožei računu pa dogogoru. Odmika glavnica K 8,000.000. Centrala V Ljubljani. -*t*arvnl zaklad K 800.000.- - PODRUŽNICE: Celje, Celovec, Gorica, Sarajevo, Split, Trst. -------------•:= Izdajatelj in odgovorni urednik i. Vimpolšefc v tJonci. Tiska .Narodna Tiskarna' v Gor ci (odgov. L LukeŽič.