LETO XLIII. Številka 34 Cena 8,— šil. (10 din) petek, 23. avgusta 1991 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec Upokojeni kmetje ne bodo imeli volilne pravice Koroška SPÖ in FPÖ sta se izrekli proti volilni pravici upokojenih kmetov na letošnjih kmečkozborskih volitvah. Sprva sta ÖVP in FPÖ letos junija že sprejeli zakon, ki predvideva volilno pravico za upokojene kmete. Dokončni sklep pa je padel včeraj četrtek (po redakcijskem zaključku te izdaje NT) v deželnem zboru. OVP se je do zadnjega zavzemala za upoštevanje volilne pravice upokojenih kmetov, ki imajo sicer v vseh ostalih avstrijskih zveznih deželah volilno pravico pri volitvah svojega stanovskega zastopstva. Na letošnjih kmečkozborskih volitvah novembra pa tudi ne bo volitev občinskih kmečkih svetov. Proti temu sta se prav tako izrekli SPÖ in FPÖ. SJK zahteva takojšnjo pomoč za ziljske kmete Skupnost južnokoroških kmetov je ta teden zahtevala od Kmetijske zbornice in koroške deželne vlade takojšnjo pomoč za ziljske kmete, ki so utrpeli škodo po zadnji toči. Zbornični svetnik Jan-1 ko Zwitter se je posebno izrekel za pomoč kmetom j v občinah St ra j a vas, Jank0 Zwitter: „ Po toči so D. ,-7’ kmetje prišli brez lastne DlStnca Pl. Z. krivde v stisko, zato jim je in Čajna. treba pomagali: „Kmetje so prišli brez lastne krivde v stisko, zato jim je potrebno takoj pomagati,“ zahteva Zwitter. Denar bi lahko prišel iz fonda za katastrofe, v obliki prodaje poceni sena ter povrnitve davka na umetna gnojila. Vteekancler dr. Erhard Buseh sprejel koroške Slovence Buseka obiskal tudi Center avstrijskih narodnosti obiskal Center avstrijskih narodnosti pod vodstvom Nova-čeka. Center hoče jeseni pripraviti sestanek vseh avstrijskih narodnosti skupno z zveznim kanclerjem, vicekancler-jem in pristojnimi uradniki. Busek je s svoje strani obljubil sodelovanje in upamo, da bo tudi Vranitzky podprl to iniciativo. Na straneh 2/3 objavljamo intervju, ki nam ga je pretekli ponedeljek dal dr. Busek — kljub časovni stiski in vznemirljivim vestem iz Moskve. Pretekli ponedeljek je avstrijski vicekancler dr. Erhard Busek sprejel delegacijo NSKS pod vodstvom dr. Matevža Grilca. Pogovora z dr. Busekom se je udeležil tudi predsednik deželne Enotne liste Andrej Wakounig. Tema pogovora, ki je bil konstruktiven in prijateljski, je bilo mdr. vprašanje sosveta, razširitve radijskega in televizijskega programa, finančnih podpor, avtonomnega zastopstva ter manjšinskega mandata v državnem in deželnem zboru. Posebej obširno se je tudi raz- pravljalo o situaciji v Jugoslaviji ter Sloveniji. Sicer pa je pogovor tekel precej pod vtisom jutranjega vojaškega in policijskega udara v Sovjetski zvezi. Vicekancler Busek je ponovno dokazal, da je prijatelj narodnih skupnosti v Avstriji in pripravljen iskati možne rešitve posameznih vprašanj. Predvsem je opozoril na to, da morata deželna in zvezna vlada hitreje ukrepati glede sklepov sosveta, in obljubil, da se bo za to zavzemal v skladu s svojimi kompetencami. V sredo pa je dr. Buseka PISMO IZ SLOVENIJE Pučistične vzporednice? Generalski soldateski iz Beograda je sovjetski puč v prvem trenutku prišel kot naročen. Kot poročajo iz sosednje republike Hrvaške, je na področju Okučanov (zadnja trdnjava pred Zagrebom), v ponedeljek prišlo do prekinitve streljanja, nakar so srbski teroristi in jugosoldateska začeli slaviti padec Mihaila Gorbačova; z žganjem, po stari balkanski maniri. Toda dogodki so se dosti prehitro zasuknili, da bi srbski pučisti lahko slavili. V ta sklop gre umeščati tudi nič kaj hitre ter prenagljene ocene diplomacije z Dedinja, dasiravno so v marsikaterem beograjskem kabinetu dvignili čaše šampanjca in trčili na vesti iz Moskve. Spomniti se kaže proslulega dokumenta politične uprave jugoslovanske armade, v katerem je bilo posebno naglašeno, da sile socializma še niso dokončno poražene, ter da imajo v Sovjetski zvezi močno oporo ter tihe in vplivne zaveznike. General Adžič in njegovi mali „Pinocheti“ so si zanesljivo manili roke, ko so na radiu poslušali pravljice o zdravstvenem stanju Mihaila Gorbačova. Miloševičevi plani ter ambicije v zvezi s Hrvaško in tihim zavzetjem njenega ozemlja bi z dokončnim padcem demokracije v Rusiji dobili neslutena krila. Medtem, ko bi se svet in Evropa ukvarjala s težavami sovjetskih republik, bi Srbija ustrahovala dve tretjini Jugoslavije. In ko bi se prah polegel, bi bila Evropa, kar zadeva Jugoslavijo, postavljena pred izvršena MiloševičeVa dejstva. Dejstvo je, da si jugoarmada in srbski četniki ne upajo v frontalen spopad z republiko Hrvaško, temveč ustvarjajo svoje cilje „umazane vojne“ s taktiko postopnih korakov. A kljub vsemu je med velikansko Rusijo in pritlikavcem na Balkanu ogromna razlika: Gorbačov je na ruskih stepah posejal pozitivno klico demokracije in trmasti ruski človek si je ni pustil vzeti za nobeno ceno. Pa še nekaj: najmočnejša ruska osebnost Boris Jelcin (in naša nesreča je, da takšne osebnosti ni v Beogradu), je ukazal vojski kako in kaj. Pučisti so bili aretirani. Pri nas pa je vojska po eni strani večnacionalna, po drugi pa se spreminja v popolnoma srbsko, kar je za Balkan velika nesreča, saj Miloševič nikoli ne bo Jelcin, niti prosluli general Adžič ne bi naredil častnega samomora, kot ruski maršal Jazov. Delitvene bilance brez krčmarja Če smo se v prejšnjem odstavku ukvarjali s primerjavami, stopimo za trenutek v našo deželo na sončni strani Alp. Prav danes se je v Ljubljani pred očmi javnosti sestal svet Demosa, na katerem je dr. Jože Pučnik dokončno pokopal kakršnokoli, tudi najrahlejšo pomisel na nekdanjo idejo o konfederalni Jugoslaviji. Nikakršna možnost sožitja z nekdanjo Jugovino ne pride več v poštev. Zunanji minister Rupel je decidiranp poudaril, po vrnitvi iz Nemčije, da mu je tamkajšnji zunanji minister Genscher še enkrat potrdil, kako pravilna so bila slovenska ravnanja ter istočasno nemško gledanje na jugoslovansko krizo, tudi v luči najnovejših sovjetskih dogajanj. Ruplu je potožil, da so bila nemška v Evropi doslej osamljena, vendar so kremeljski dogodki pokazali popolno pravilnost bonnske zunanje politike kar zadeva dogodke na Balkanu. Zadnja seja jugoslovanskega predsedstva, razširjena s prisotnostjo vseh republiških šefov, kot običajno, ni dala nikakršnih rezultatov. Prosluli Ante Markovič je ponovno zahteval federalno državo, ter izvajanje njegovih propadlih gospodarskih reform, čemur se je naposled uprl tudi srbsko-črnogorski blok in ga takorekoč postavil v politični kot. Vse kaže, da je najbolj realna Ruplova inačica, po kateri naj bi na območju nekdanje Jugoslavije ustanovili konferenco o varnosti in miru, ter se začeli dogovarjati o popolni samostojnosti republik in narodov brez prelivanja krvi. Lepe so te Ruplove ideje, a tačas neuresničljive. Hrvaška je praktično že napovedala totalno vojno jugoslovanski armadi in četniškim bandam ter začela množično mobilizirati svoje, za vojno sposobne prebivalce. Ofenziva se je počasi začela nagibati na Tudžmanovo stran. Toda žrtve med civilnim prebivalstvom bodo nepopisne, eksodus Hrvatov svetopisemsko tragičen Ko se bodo skadila pogorišča, bodo morali vsi sesti za pogajalsko mizo. Normalen človek se sprašuje, zakaj tega ne storijo že sedaj. Naš tednik: Gospod vicekancler, kako bo bo Vaši oceni vplival vojaški in policijski udar v Sovjetski zvezi na razmere v Jugoslaviji? Dr. Busek: V imenu republike Avstrije sem z vso jasnostjo pozval bojne stranke v Jugoslaviji, naj ne razumejo razvoja v Moskvi kot t. i. „Freibrief“, ki bi dovolil omejevanje demokracije in človeških pravic. V tej zvezi bi se morala zavedati svoje velike odgovornosti tudi vsa Evropa. Naš tednik: Ne obstaja nevarnost, da bosta Evropa in ZDA spet enkrat v pomoč reakcionarnim komunističnim silam, ko ponovno ne bosta odločno podprli demokratičnih gibanj? Dr. Busek: Tega ne verjamem! Odločilna za to je lahko ugotovitev zahodnih oblasti, da je mogoče gospodarske probleme Sovjetske zveze rešiti samo s pomočjo Zahoda. V takem primeru morajo zahodne demokracije postaviti jasne pogoje: rešitev gospodarskih problemov ni možna brez uvedbe demokracije. Orientirati se po vzoru Južne Koreje, kjer vlada diktatura, hkrati pa uvajati gospodarski liberalizem — to ne more funkcionirati. Tudi v Južni Koreji ne! Naš tednik: Kljub temu: ne mislite, da bo vojaški in policijski udar v Sovjetski zvezi koristil vojaškim oz. komunističnim silam v Jugoslaviji? Dr. Busek: Trenutno o tem sicer še ne moremo dati končne ocene. Vendar kdor misli v vojaških kategorijah in zamenjuje naloge vojske z nalogami politike, ta se po teh dogodkih gotovo čuti potrjenega. Kljub temu pa velja, da z vojaško silo ne moreš rešiti političnih problemov. Tega se bodo morali zavedati tudi v Jugoslaviji. Naš tednik: Vprašanje Slovenije. Vi ste v zvezi z JE Krško predlagali, naj bi avstrijska vlada prevzela jamstvo za financiranje izgradnje savskih hidroelektrarn. Tako naj bi bilo možno najti tudi nadomestilo za JE Krško. Obstajajo glede teh elektrarn že konkretni načrti? Dr. Busek: Predsednik Peterle je dejal, da je Slovenija pripravljena zapreti leta 1995 ali 1996 Krško, če bi prišlo do izgradnje elektrarn na Savi. Kolikor vem, na tem že delajo Avstrijske dravske elektrarne (ÖDK) ter „Verbund“ skupno s slovenskimi podjetji. To pomeni, da so avstrijske firme pripravljene, da se angažirajo, Slovenija pa bi plačevala z dobavo električnega toka. Gospodarskega rizika torej ni. Zavarovati pa se je potrebno proti političnemu riziku. Sem za to, da avstrijska republika prevzame za to jamstvo. Ne moreš namreč na eni strani zahtevati od Slovenije zaprtje Krškega, na drugi strani pa ne pokazati pripravljenosti, da pomagaš pri rešitvi tega problema. Naš tednik: Mislite, da boste uspeli z Vašim predlogom? Dr. Busek: O tem sem prepričan. Stališče ministrskega sveta je, da je kmalu potrebno najti tako nadomestno rešitev za Krško. Ugovor je prišel edinole s strani finančnega ministra, to zaradi mednarodnopravnega položaja Slovenije. Tozadevno išče sedaj zunanje ministrstvo primerno rešitev. Naš tednik: Rekli ste, da bo kmalu prišlo do te rešitve. Kaj pomeni kmalu? Dr. Busek: Po mojem mnenju bi moralo priti do te odločitve še tekom tega leta. Naš tednik: Vprašanje priznanja Slovenije. Razni evropski politiki pravijo, da bi v primeru ponovnega napada jugoarmade na Slovenijo Evropa priznala Slovenijo in Hrvaško kot samostojni državi. Je to edina možna pot za mednarodno priznanje Slovenije? Dr. Busek: To gotovo ne! Vojaški napad na Slovenijo je „ultima ratio“ oz. zadnja možnost za priznanje Slovenije. Naše stremljenje je, da v primeru pozitivnega razvoja skupno z drugimi evropskimi državami izrečemo tako priznanje. Upamo, da bo do tega kmalu prišlo. Konkretnega termina nočemo imenovati, prav gotovo pa se bodo evropska zunanja ministrstva zaradi dogodkov v Moskvi še bolj ukvarjala s tem vprašanjem. Naš tednik: Ocenjujete, da je postala pripravljenost Evrope, priznati Slovenijo, večja? Dr. Busek: Če primerjam docela odklonilno stališče evropskih politikov pred napadom na Slovenijo z današnjim, potem lahko rečem, da so ti politiki svoje gledanje na samostojnost Slovenije v veliki meri spremenili. To vem tudi iz številnih pogovorov, ki sem jih imel in jih imam s predstavniki evropskih vlad. Zato sem tudi optimističen, da bo v tej zadevi kmalu prišlo do nadaljnjih korakov. Naš tednik: Razni krogi, predvsem na Koroškem, kritizirajo republiko Avstrijo ter zlasti še ÖVP, da preveč enostransko podpira Slovenijo. Mdr. zahtevajo, da bi morala Slovenija zapreti JE Krško in priznati državno mejo in da bi šele tedaj lahko dobila finančno podporo. Kaj pravite k temu? Dr. Busek: Sem za strukturalno podporo Sloveniji in to, če hočete, iz zgolj za Avstrijo egoističnega vidika. V interesu Avstrije je, da vladajo v njeni soseščini stabilne in varne razmere. Kar se tiče priznanja meje, moram reči, daje predsednik Peterle pred nedavnim izjavil, da Slovenija sprejema avstrijsko državno pogodbo, tako kot jo je Jugoslavija. S tem je avstrijskim interesom ugodeno. Naš tednik: Hrvaška. Vidite razlike med hrvaško in slovensko politiko? Dr. Busek: Razlike so v rezultatih. Slovenija je znala rešiti krizo. Naš tednik: V avstrijskih medijih večkrat beremo kritiko na račun Tudžmana. Kaj pravite k temu? Dr Busek: Moj splošni vtis je, da je diferencijacija demokracije v Sloveniji bolj napredovala kot na Hrvaškem. Naš tednik: Vprašanje koroških Slovencev. Postali ste vicekancler in predsednik zvezne ÖVP. Kaj nameravate kot dober politični poznavalec narodnostnih vprašanj napraviti na področju manjšinske politike? . Dr. Busek: Mislim, da je zvezna ÖVP šla pozitivno pot in da se z zadnjo politično spremembo na Koroškem odpirajo nove možnosti. To priložnost bo potrebno izkoristiti, predvsem tudi iz vidika političnih sprememb v Sloveniji. Slovenska manjšina na Koroškem lahko pri tem odigra zelo pomembno vlogo. Sam v manjšinski politiki že leta zagovarjam konsekventno linijo — to je ohranitev narodne skupnosti na političnem, gospodarskem in kulturnem področju — na podlagi konstruktivnega sodelovanja v Avstriji. Naš tednik: Obstaja narodnostni sosvet, ki je že vrsto stvari sklenil soglasno. Vendar zastopniki koroških Slovencev tožijo, da Zvezna in zlasti še Deželna vlada nista pripravljeni dosledno upoštevati sklepov sosveta. Dr. Busek: O tem bi se moral posamezno in podrobneje pozanimati. Sam imam tudi vtis, da se, kar zadeva Zvezno vlado, razne stvari počasi realizirajo. Imam pa upanje, da se bodo, odkar vladajo na Koroškem in v sosednjih deželah druge razmere, te stvari dale hitreje rešiti. Naš tednik: Velik problem, s kate-r'm se morajo ubadati koroški Slovenci, so tudi finance. Ste pripravljeni zavzeti se za povišanje finančne podpore s strani republike Avstrije? Dr. Busek: S tem vprašanjem se bomo gotovo morali ukvarjati, pred-vsemtudizaradispremenjenih razmer. Naš tednik: Koroški Slovenci imamo dve osrednji organizaciji. Vicekancler dr. Erhard Busek v ekskluzivnem intervjuju z NT: „s nuncnt smodimo V na nim n V aMENM 8 ZA mKE MRAJO IME imosr Ste s trenutno strukturo zastopstva koroških Slovencev zadovoljni? Dr. Busek: Če obstaja pri koroških Slovencih zaradi trenutne strukture zastopstva nezadovoljstvo, bo gotovo potrebno iskati novih poti. Naš tednik: Kako gledate na ti. manjšinski mandat v Deželnem in Državnem zboru? Dr. Busek: To je zelo zanimiv predlog, ki so ga v raznih drugih deželah že realizirali. S tem bi lahko preprečili okupiranje narodne skupnosti s strani drugih političnih strank. Naš tednik: Hvala za pogovor! Pretekli ponedeljek, ko je prišlo v Sovjetski zvezi do vojaškega udara, smo se pogovarjali z avstrijskim vicekanclerjem dr. Busekom. Pogovor je vodil Janko Kulmesch. Politika STRAN a petek’ __________________ H- 23. avgusta 1991 Prejšnji teden ste našli v Našem tedniku novo prilogo, namenjeno v prvi vrsti našim starejšim bralcem. Odzivi na ta novi časopis so bili zelo številni, saj so pretekli ponedeljek telefoni neutrudno zvonili in so nam bralci posredovali svoje mnenje. To je bil povod, da smo naredili anketo med našimi bralci in jih prosili za njihovo mnenje. MICI MARTINJAK, Št. Jakob „Časopis mi je bil zelo všeč, vendar ne vem, če bo prišlo do velike skupnosti slovenskih upokojencev. Meni je bolj všeč, če nas je malo skupaj in se tisti med sabo bolje poznamo. Zaradi tega mi tudi ideja skupnega izleta ni najbolj všeč. K časopisu samemu pa ne bi dodala nobenih dodatnih svetovalcev ali česa podobnega.“ Odmevi na novo prilogo Našega tednika — Naš upokojenec bojim, ker je zelo dolg in se ne Tiorem več popolnoma zanesti na svoje zdravje.“ MARIJA ISOR, Št. Jakob: „Naš upokojene mi je bil zelo všeč. Izhajanje trikrat na leto se mi zdi ravno prav, ker se tako nabere dovolj dogodkov, ki bodo za bralce gotovo zanimivi. Skupni izlet se mi zdi lepa zamisel in bom šla, če mi bo zdravje dopuščalo." MARIJA KAPUS, Bilčovs „Novi list za starejše ljudi se mi zdi zelo posrečen. Tako izvemo, kaj delajo še druga društva upokojencev. Cilj izleta se mi zdi predaleč in ne bom se ga mogla udeležiti, ker mi zdravje ne dovoljuje. V listu bi zelo pozdravila tudi zdravstvenega svetovalca.“ FLORIJAN KOŠAT, Bilčovs „Naš upokojenec se mi je zdel zelo zanimiv in lepo bi bilo, če bi prišlo do skupnosti slovenskih upokojencev. Zamisel skupnega izleta ni slaba, vendar je tri dni enostavno predolgo. Meni bi bilo bolj všeč, če bi šli za en dan na izlet, zato pa dvakrat na leto. Mnenja sem, da ni pomembno, kako daleč potujemo, temveč da smo skupaj. Zdravstveni svetovalec se mi ne zdi tako pomemben, saj ima itak vsak svojega zdravnika.“ ALEKS LUTNIK, Blato „Naš upokojenec je res dober časopis in mislim, da je možno, da bi prišlo po tej poti do skupnosti vseh slovenskih upokojencev. Ne vem, če se bom mogel udeležiti izleta, ker se mi zdi predaleč in tudi stroški so previsoki. Kar se tiče dodatnih svetovalcev se mi zdi, da ne bi bilo najbolje, če bi bilo v tem časopisu preveč strokovnih mnenj.“ ANGELA MLINAR, Blato „Nova priloga Naš upokojenec Ti je bila zelo všeč. Lepo je, da 'Tamo zdaj tudi upokojenci svoj list. Skupni izlet je gotovo dobra .. _______ 'deja, vendar še ne vem, če bom JUSTINA STUCK, Blato šla, ker se mi zdi pot malo „Časopis za slovenske upoko- predolga “ jence se mi zdi zelo zelo dober Brala sem ga z velikim navduše- „ _ .. .. njem. Lepo je, da niso pozabili OŽEF HRIBERNIK, Galicija na upokojence »Zelo sem zadovoljen z novim Skupnost vseh slovenskih l'^om za upokojence, ker se mi upokojencev bi bila zelo zaže- zc" zel° pomembno, da na nas lena. Kar se tiče izleta, moram ne Pozabijo, reči, da je zame nemogoče oditi Skupnega izleta se bom po za tri dni. Lepo bi bilo, če bi bil moznosti udeležil, zamisel se mi izlet planiran za en dan, ker bi zd' zelo dobra, se gotovo več ljudi lahko odzvalo ^ar se tiče nadaljnjih svetoval-ponudbi. Cev v časopisu sem mnenja, da Zdravniški nasvet bi bil.zelo bili zdravniški nasveti zelo na pameten, saj bi kakšen zdravnik, ki je sam že upokojenec in pozna naše težave, gotovo lahko kaj lepega povedal.“ MICA OLIP, Sele „Časopis za upokojence je zelo zanimiv, saj vsak lahko prispeva svoje in je zaradi tega tudi precej obširen. Skupnega izleta se bom mor- skupaj"“ da udeležila, vendar se malo mestu.' Marija hobel, Podroje »Naš upokojenec se mi je zdel Zelo zanimiv in z veseljem sem 93 brala. Lepo bi bilo, če ta list ne bi bil samo muha enodnevni-Ca in bi izšel še večkrat. Tudi ideja skupnega izleta se Tl ne zdi napačna, saj imajo 'iudje tako priložnost, da pridejo P R I l 0 G A NA Iz vsebine: | * Nas pravni I i svetovalec dr. 5 l*?T*TrČfr J Roland Grile I i <5.8. is?! r i IKaj je testament?! stran 4 1 * iz dejavnosti = društva | upokojencev Št. § Jakob v Rožu | stran 5/6/7 | * Društvo | upokojencev = Pliberk, nastanek i in razvoj s mm 8/9 - Piknik pri Bielnti stran 15 * Dejavnost društva upokojencev Podjuna stran 10/11 * Domači zdravstveni nasveti stran 13 * Skupno na izlet na Madžarsko stran 16 - Busek za izgradnjo elekM na Savi Avstrija je dolžna pomagati sosedu, ki je v težavni situaciji Ob otvoritvi 58. mednarodnega sejma v Celovcu je veljala vsa pozornost govornikov iz gospodarskega in političnega življenja dogajanjem v Jugoslaviji. Pri tem je vi-cekancler Erhard Busek nakazal možno pot za zaprtje jedrske elektrarne v Krškem. Avstrija naj bi namreč pomagala pri izgradnji vodnih elektrarn na Savi. Predlog je Busek podkrepil z argumentacijo, da je Avstrija pomagala že pri mnogih drugih projektih, ki so bili še vse bolj dvomljivi. Na splošno je sejem seveda v znamenju priprav gospodarstva na vstop Avstrije v Evropsko gospodarsko skupnost. Erhard Busek je ob priliki odprtja Celovškega sejma konkretno predlagal, da bi Avstrija prevzela jamstvo za gradnjo elektrarn na Savi. S tem bi po eni strani imela korist domača podjetja, po drugi strani pa bi to bil alternativni projekt za nadomestilo jedrske elektrarne, ki ogroža var- nost ljudi ne le v neposredni bližini, ampak tudi preko meja. Nadalje je Busek opozoril na pomembno vlogo Koroške, ki po svojih močeh pomaga južnim sosedom in ima tudi vlogo tolmača drugim državam, ki so geografsko bolj oddaljene od Jugoslavije. Kljub vsem negativnim učinkom in posledicam, katere ime dogajanje v Jugoslaviji, pa je Busek dejal, da iz tega Koroška lahko črpa za prihodnost. Glede vstopa Avstrije v Evropsko gospodarsko skupnost je Busek povedal, da ljudsko glasovanje ne bi imelo pomena, kajti ES obstaja in se zato zastavlja le vprašanje, ali se želi Avstrija vključiti v to skupnost, ali pa hoče ostati zunaj. Pri tem je bil Busek mnenja, da so spremembe v neki skupnosti možne le, če se vključiš vanjo in aktivno sodeluješ pri reševanju raznih vprašanj. Deželni glavar Christof Zernatto je bil prav tako mnenja, da bi Koroška zaradi svoje geografske lege 'Tela vse možnosti za dobro gospo-därsko sodelovanje z južnim in ju-9ovzhodnim delom Evrope in zaradi te9a pesimizem zaradi vstopa Av-strije v ES ni popolnoma upravičen. Prav zato si Koroška trenutno prizadeva, da bi zgradila v določenih kra-hh, kot na primer v Velikovcu, več Tdustrijskih in obrtnih podjetij, za katere pa bo potrebna tudi določena Podpora s strani Zvezne vlade. Predsednik Celovškega sejma Walter Dermuth pa je povedal, da je naša naloga, da pomagamo sosedom v Sloveniji v težavni situaciji, Sai kot sosedje z dobrimi gospodarskimi razmerami ne smemo po-zabiti na svoje sosede. Celovški sejem za obrt, trgovino, Tdustrijo in kmetijstvo bo odprt še do 25. avgusta. Na sejmu razstavlja svoje proizvode 800 podjetij iz 22 držav, žal je letos na celovškem Seimu zastopanih le šest razstavljal-cov iz Slovenije. Kljub temu pa orga-aizatorji računajo, da bo tudi košnji sejem obiskalo okrog 5000 'iodi iz Slovenije. -stih- „HEIMATDIENSTU NI USPELO OMAJATI ZSO -USPELO PA JE TU NOVI SLOVENSKI OBLASTI.. " Tajnik Zveze slovenskih organizacij dr. Marjan Sturm je v intervjuju za slovensko oddajo OR F zavzel stališče o trenutnem položaju znotraj svoje organizacije. Pred občnim zborom, ki bo letos septembra, postaja položaj v organizaciji vedno bolj nepregleden in zapleten. ZSO (oz. njihov predsednik) je odpustila vse svoje sodelavce, glasilo ZSO „Slovenski vestnik“ pa zaposluje le enega urednika. Jeseni naj bi izšel že nov „interkulturni časopis“, ki naj bi nosil Ime „Tandem“, Slovenski vestnik pa naj bi izhajal v neki obliki še naprej. Na tem mestu objavljamo nekaj izjav tajnika ZSO, ki nekje dajejo sliko položaja in vzdušja v Zvezi slovenskih organizacij. ... pri Zvezi slovenskih organizacij že dolgo razmišljamo o novem programu, novem pristopu ... o poti odprte politike, poti večjezičnosti, poti interkulturnosti. * Formirala se je tudi skupina, ki bo program konkretizirala * . . . drži pa, da ta skupina ni diskutirala te stvari tako, kot bi morala . . . * ... tu moram zelo resno povedati, da s konzervativnimi nacionalističnimi silami med koroškimi Slovenci ne mislim več dolgo diskutirati. * Moja napaka v preteklosti je morda bila, da sem preveč skušal najti enotnost z vsemi koroškimi Slovenci . . . dejansko je pač tako, da v vseh vprašanjih ni moč doseči enotnosti . . . ♦ Ne bi hotel biti ošaben, ampak če bi hotel biti predsednik ZSO, bi to že bil . . . * Sicer je absurdno, da takorekoč koroškemu Heimatdienstu in ostalim silam ni uspelo omajati Zveze slovenskih organizacij, uspelo pa je to očitno novi slovenski oblasti v Ljubljani. * Predsednik slovenskega parlamenta dr. Bučar je na Dunaju izjavil — kar se tiče odnosov do koroških Slovencev — da eksistira ena stalinistična organizacija in da ima slovenska vlada načrt, kako bo z njo obračunala. Jaz moram izhajati iz tega, da je mislil ZSO ... to se pravi, kakor so imeli komunisti po vojni pač enodimenzionalne odnose na Koroškem, tako zdaj očitno tudi nova slovenska politična struktura v Sloveniji . . . * Dejansko je bilo formalno v preteklosti tako, da je ZSO dobila več denarja, je pa pokrivala več dejavnosti. Vzdrževati je morala tri otroške vrtce, Znanstveni inštitut, Slovensko študijsko knjižnico, Slovensko šolsko društvo . . . (Opomba uredništva: vse naštete ustanove so dobile npr. samo v zadnjih dveh letih od sosveta podpor v skupni višini 3,37 mio. šilingov. S tem v zvezi se zastavlja tudi drugo vprašanje, in sicer, zakaj je ZSO v zadnjih letih financirala npr. močno deficitarno tiskarno — druge slovenske tiskarne se vzdržujejo same, gradila Mladinski dom skoraj samo s podporami iz Slovenije in se odpovedala milijonskim podporam s strani Avstrije, itd . . ) * NSKS v tej situaciji, ko je v Sloveniji predsednik Peterle, s katerim ima dobre kontakte, misli, da je zdaj napočil njihov čas in da bodo zdaj imeli analogno situacijo kot mi po letu 1945. * ZSO bo morala slej ko prej imeti glasilo, vprašanje pa je, v kakšnem obsegu in v kakšni funkciji . . . moja osebna prepričanost gre v smer interkulturnosti . . . * Izjav ne bomo posebej komentirali! Prepuščamo jih Vaši prosti presoji in oceni! Kmečka izobraževalna skupnost (KIS) prireja SIRARSKI TEČAJ v petek, 13. septembra, in v soboto, 14. septembra 1991, vsakokrat od 9. do 17. ure pri družini Marko v Horcah pri Št. Vidu v Podjuni Tečaj vodi že znani sirarski mojster Walter MÜNSTER. Prosimo za čimprejšnjo prijavo, ker je število udeležencev omejeno. Prijave sprejmemo pismeno ali po telefonu na naslov: KIS — Dr.-Joško-Tischler-Park 1, 9020 Celovec, Tel. (0463) 38 24 38. Rož — Podjuna — Zilja Mokrije: Culehnerjevo mater smo pospremili k večnemu počitku Vedno, kadar umre človek iz „starega“ dela naših vasi, gre z njim v grob del naše bogate kmečke in versko narodne kulture. Nastane vrzel, ki je nihče ne more več nadoknaditi. Tako veliko vrzel je zapustila tudi Culehnerjeva mati v Mokrijah. „Mati se poslavlja, jemlje zdaj slovo . . to žalostinko je zapel ob slovesu dobrolski cerkveni pevski zbor pod vodstvom Apolonije Lesjak ob krsti pri Culehnerjevi domačiji. Culehnerjeva mati, gospa Ana Küster, se je za vedno od nas zemljanov poslovila v 94. letu starosti. Po tej pesmi se je oglasila tudi živina v hlevu. Kot da bi slutila, da ni več človeka, ki je tako ljubil življenje na kmetiji. Culehnerjeva mati je bila vsa leta zelo skromna in preprosta. Njena skrb je veljala le svojcem doma ter domači grudi. Domača zemlja ji je bila sveta, saj jo je vsa leta, tja do visoke starosti, skrbno obdelovala. Ana Küster pa je bila tudi nam vsem vzgled v verskem življenju. S svojim lepim, krepkim sopranom je več desetletij lepšala cerkveno bogoslužje v mokrijanski cerkvi. Več generacij je lahko sodoživelo, kako točno je prihajala Culehnerjeva mati v cerkev — ali je bilo to med tednom ali ob nedeljah, da je pravočasno poiskala primerne mašne pesmi in tako bistveno prispevala k olepšanju cerkvenega bogoslužja. Zdaj bo ostal njen prostor v cerkveni klopi prazen. Lik Culehnerjeve matere je v kratkih besedah orisal šentviški župnik g. Rozmarič z besedami: „Bila je žena, ki se ni naslanjala na materialne dobrine, temveč edinole na duhovno narodne.“ Tako je stopila pred Vsemogočnega mnogo bogatejša. Velika množica ljudi jo je pospremila na njeni zadnji zemeljski poti k večnemu počitku na mirno pokopališče pri Sv. Danijelu. Sveto mašo zadušnico je bral g. Rozmarič ob asistenci dobrolskega dekana g. Petra Stickerja in pro-vizorja dobrolske fare g. Janeza Tratarja. Bog, daj pokojni Culehnerjevi materi zasluženi večni mir! Sorodnikom pa velja naše iskreno sožalje! Sele — občni zbor Katoliškega prosvetnega društva „Planina11 V petek, 16. avgusta T991, je bil v farnem domu v Selah občni zbor Katoliškega prosvetnega društva „Planina“. Predsednica Pavli Čertov je najprej pozdravila prisotne člane društva ter gosta, predsednika Krščanske kulturne zveze dr. Janka Zerzerja. Nato je poročala o razgibani dejavnosti društva v zadnjem obdobju od septembra 1989 naprej. Z veseljem je sporočila, da se je izpolnila želja, izražena na zadnjem občnem zboru in sicer, da so v dneh pred občnim zborom dobili Selani v svoje domove brošuro, ki govori o dejavnosti društva v zadnjih dveh letih. V njej so poleg poročil posameznih odsekov društva besede duhovnega asistenta župnika Mirka Rakovnika ter tajnika Krščanske kulturne zveze Nužeja Tolmajer-ja, navedenih je nad 50 prireditev, gostovanj, tečajev in predavanj društva ter prireditev, pri katerih so sodelovali društveniki in skupine društva. Po vseh poročilih in razrešnici staremu odboru je bilo potrebno izvoliti nov odbor, ki ob v naslednjih dveh letih odgovoren za delo v društvu. Za novega predsednika je bil izvoljen Toni Olip, podpredsednica je Pavli Čertov, tajnica Mici Mak, namestnica tajnice Milka Olip, blagajničarka Vida Roblek, njen namestnik pa Rudi Sukalia. Drugi odborniki so: Dani Dov-jak (skupno z Milko Olip odgovoren za gledališko dejavnost), Tanja Mak (folklora), Magda Dov-jak in Katja Roblek (knjižničarki), Pepi Čertov in Franci Mak (odrska mojstra), Zalka Kelih-Olip (obveščanje javnosti), Mirjam Kelih (arhiv), Jožica Mak (delo z otroki), Sani Oraže (za shednjo in starejšo generacijo), preglednika Heli Juch in Herbert Kul-mesch ter duhovni asistent Mirko Rakovnik. Volitvam je sledila še živahna diskusija ter ideje prisotnih članov, kaj bi društvo v prihodnje lahko naredilo še bolje. Ena izmed zelo pomembnih pobud je bila gotovo ta, da je potrebno mladino pridobiti za sodelovanje. Povedati moramo tudi, da se društvo te pomembne naloge zaveda in so se odborniki tudi v zadnji periodi trudili in iskali možnosti, da bi nagovorili mladino, kar je v gotovi meri tudi uspelo. Vsak pa ve, da to delo ni lahko. Kaže, da je Don Boscu svoj čas uspelo, da je zajel vso mladino; pri teh možnostih za razvedrilo in izkoriščanje prostega časa, ki jih ima mladina dandanes v primerjavi s tedanjim časom, pa bi verjetno tudi on imel težave. Novoizvoljeni predsednik Toni Olip se je ob zaključku občnega zbora zahvalil vsem, ki so prevzeli funkcije in so mu pripravljeni pomagati „vleči selski kulturni voz“. Prosil pa je tudi ne samo vse odbornike, temveč vse člane društva, naj ga ne zavirajo, temveč podpirajo pri delu, da bo leto čim bolj plodno. „Čaka nas veliko dela, če hočemo ne samo obdržati, kar je bilo, temveč dejavnost še razširiti,“ je dejal novi predsednik. Zelo spodbudne besede sta spregovorila še župnik Mirko Rakovnik in predsednik KKZ dr. Janko Zerzer. Oba sta obljubila društvu v svojem imenu in v imenu institucij, ki jih zastopata, vsestransko podporo in sodelovanje. Zavedajmo se, kaj pomeni kraju kultura! ZKO „Vižarji" so se srečali na Svetem mestu „Vižarji“ z vseh vetrov južne Koroške so se pred kratkim srečali na Svetem mestu pri Žvabeku^ Katoliško prosvetno društvo Žvabek je povabilo na srečanje domače harmonikarje, ki so med ljudstvom zelo znani in bolj priljubljeni kot kdajkoli prej, pa čeprav dandanes mladini pojeta na ušesa skorajda le še gramofonska plošča ter kaseta. „Vižarji“ so na Svetem mestu zaigrali tako poskočno, da so dvignili s klopi skorajda vse poslušalce, ki so s ploskanjem in petjem sledili domačim „vižam“. Domače društvo bo to tradicionalno srečanje seveda tudi naslednje leto ponovno priredilo, ta čas pa bodo harmonikarji naštudirali še marsikatero novo „narodno“. Rož — Podjuna — Zilja d—k— Cr^SSiTTI lÄklVICP V Lešah pri Št. Jakobu je slavila osebni praznik Alojzija Martinjak. Vse najboljše, zlasti mnogo zdravja in sreče! , 60-letnico življenja je praznoval Jakob Kelih v Selah. Ob tem prazniku vse najboljše in še na mnoga leta! Prav tako 60-letnico življenja je slavil Karl Säger v Poleni pri Št. Lip-šu. Tudi njemu iskreno čestitamo! 75. rojstni dan je praznovala Marija Žele iz Doba pri Pliberku. Za visok življenjski praznik vse najboljše ter mnogo zdravja! Društvo upokojencev Podjuna čestita za osebne praznike Ivanki Kordes in Mariji Schmautzer. Vse najboljše, zlasti mnogo zdravja in božjega blagoslova! * V Klopinju pri Škocijanu obhaja rojstni dan Luka Sadovnik. Iskreno čestitamo ter kličemo še na mnoga leta! , 27-letnico skupnega življenja sta v Podravljah praznovala Rozvita in Reginald Vospernik. Iskreno čestitamo ter želimo še mnogo lepih skupnih dni! 80. rojstni dan je v Št. Petru pri Št. Jakobu slavila Mici Krautzer. Za visok življenjski praznik vse najboljše ter mnogo zdravja! Prav tako 80. rojstni dan je slavila Marija Plautz na Spodnji Bistrici. Tudi njej vse najboljše in še na mnoga leta! Na Obirskem je praznovala osebni praznik Marija Hribar. Ob tem osebnem prazniku vse najboljše, zlasti mnogo zdravja in osebnega zadovoljstva! V Svečah sta si na dan Marijinega vnebovzetja obljubila večno zvestobo Marja Feinig, učiteljica Slovenske glasbene šole, in Marko Tavčar iz Devina, sodelavec Slovenskega oddelka radijske postaje RAI. Mladoporočencema želimo vse najboljše na skupni življenjski poti, želje veljajo še posebej nevesti Marji, ki odhaja na ženinov dom v Trst. Pepci in Pavlu Olip se je v petek zvečer rodila hčerkica Elena Marija. Srečnima staršema iskreno čestitamo, mladi Eleni Mariji pa želimo mnogo zdravja in sreče! Ingrid Wicher in Marku Krištofu se je rodil sinček Saša. Mladima staršema iskreno čestitamo, malemu Sašu pa želimo vse najboljše ter mnogo sreče in zdravja! Tatjana Čebul, učiteljica iz Šmihela, in Foltej Božič, elektrotehnik iz Po-droj pri Globasnici, sta si v soboto, 17. avgusta, obljubila večno zvestobo. Poroka je bila v farni cerkvi v Šmihelu. Poročne obrede sta opravila dekan Srienc in župnik Franc Božič, olepšal pa jih je pevski zbor „Kralj Matjaž". Pri Šo-štarju v Globasnici so se ob muziki ansambla „Spomin" z novo-poročencema zabavali vsi gostje pozno v noč. Uredništvo NT želi obema obilo sreče in medsebojnega razumevanja! Spominska maša in družabnost na Jopi V nedeljo, 11. t. m., smo se planinci in rojaki od blizu in daleč srečali na Bleščeči planini, da se v notranji zbranosti in veseli družabnosti spomnimo očeta planinske koče — Jozija Miklavčiča. loče: Pepca Wrolich — 70-letnica Pretekle dni je v Ločah, pri Ročičniku (Pušniku), praznovala Pepca Wrolich svoj 70. življenjski jubilej. To gostišče, kjer živi slavljenka od svojih otroških dni, je bilo vsa leta shajališče naših rojakov in tudi domače slovensko prosvetno društvo je imelo še v povojnem času tod adoptirano prireditveno dvorano. Tod so igrali, prepevali ali se poveselili naši ljudje in Pepca je znala vedno poskrbeti za dobro počutje. Tudi rajni loški gospod, dr. Ogris, je tukaj preživel leta svoje jeseni. Zadnje čase Pepca sicer malo boleha, a še vedno skrbi, po svojih močeh, za to in ono, čeprav so ji otroci že dorasli in celo vnuki bi že radi „pomagali". Med mnogimi drugimi sorodniki, prijatelji in znanci so jo Počastili tudi naši pevci. Pod domačo lipo so posedeli s slavljenko ob dobro založeni mizi in ..punali“ o dogodivščinah v „starah cajtah", od stezic k’ so včasih bile . . . Ob marsikateri „uštni" so Pepci želeli: M/ pevca ia\\mo t' prou iz srca, da zdrava in srečna — pa uštna b' bua. Naj sunce t' sije, da rasu bo cvip t — buag naj t' podare, še n'č k’lko liet. Temu korenitemu narodnjaku in vnetemu ljubitelju gora_ — Šče-demnikovemu očetu iz Šentjanža pri Rožeku, gre v glavnem zasluga, da stoji planinski dom „Nad Arihovo pečjo" na tem prelepem kraju pod Komnico. Njegova skrb pa se ni omejila le na postavitev planinskega zavetišča, ampak je znal tudi poskrbeti, da je v njem zaživela topla in prijetna domačnost. Nič koliko naših rojakov, sosedov in tujcev je v pičli četrtini stoletja obstoja prestopilo njegov prag, se tam odpočilo, okrepčalo, poveselilo ali našlo zavetje pred neurjem. Zares pisana je, sorazmerno kratka zgodovina te koče, saj je bil njen obstoj že močno ogrožen.......vse je vihar razd'jal, a dom je zmiraj stal . . .“. Danes se popotniku predstavlja dobro urejen in obnovljen, saj marljive in neutrudljive roke vedno spet skrbijo za njegovo ohranitev in za prihodnji rod. Obletnico Jozijeve smrti tako že dolga leta obhajajo njegovi sorodniki, prijatelji in znanci na njegovem planinskem domu na Bleščeči. Bolj pogumni se odpravijo tudi na vrh Jepe in sledijo stezam svojega vzornika, ki jih je njegova že utrujena noga tolikokrat prehodila. Tokrat, zavita v meglo, je sicer skoparila s svojim gorskim čarom, a tudi v sivem pajčolanu je mogočna — enkratna. Pohodnike je na Bleščeči planini sprejelo sonce, prijetna družabnost, vabljivo dišeča enolončnica in blagodejna, hladna pijača. Pri popoldanski spominski maši, ki jo je daroval rojak in vnet planinec Pepi Marketz, se je zbralo ob koči lepo število ljudi, ki so ganjeni spremljali razmišljanju mašnika. Govorilo je njegovo srce — govoril je o človeških odnosih, o predsodkih, ki jih je moč premostiti šele, ko svojega sodruga spoznaš, si se mu pripravljen približati, kajti vse preveč nas ločijo vidne, nevidne ali tudi le domnevne pregrade, podobne goram, zakrivajoč pogled na drugo stran. Le ko se podaš na vrh, koto premagaš, se odkrije pogled, da se soseščina v obče nič ne razlikuje od lastne okoliščine, od lastnega bistva — zato je planincu medsebojno razumevanje in nesebična pomoč povsem nekaj razumljivega. Sv. daritev je glasbeno obogatil prof. Joško Kovačič s svojimi „Vaščana pojo" iz Bilčovsa. V veseli družabnosti in petju je izzvenel spominski dan na našega nepozabljivega Ščedemnikovega očeta. Kar nekam pozabljeno je bilo še neko drugo srečanje naših planincev s pobratenimi tovariši z Avto Celja. Poročali smo že, da smo se z njimi majnika meseca podali na izlet na goro bogov — Olymp v Grčiji. V majhno zahvalo so kapelški planinci povabili prijatelje v naše kraje. Tako smo si sku paj s Celjani og leda-li znamenite Obirske jame z vsemi svojimi čudmi. Vodičeve razlage je prevajal in v marsičem še dopolnjeval naš vestni in marljivi Miha Travnik, dobri poznavalec zanimivega podzemeljskega kraljestva. Seveda si vseh, lepo število kilometrov dolgih rovov, nismo mogli ogledati, ker tudi niso odprti za obiskovalce, a že tista dva pičla kilometra s prijetnim hladom (5° C) in sorazmerno visoko zračno vlažnostjo sta nam dala spoznati: kotanjo škratov, dvorano orgel, kapelo, smaragdnozeleno jezero in še nič koliko drugega. Iz podzemlja smo se nato odpravili k Peršmanu, kjer smo si ogledali muzej iz naše žalostne preteklosti. Nato smo ob dia-pozitivih obujali spomine na minuli izlet v Grčijo in Makedonijo. Tem je dala dodatni okvir še epopeja (že osma po vrsti) — neke vrste, v verze zajeti potopis. Sledila je, poprej prekinjena, družabnost in tudi poskočnih viž muzikantov ni manjkalo. Že ob mraku smo se poslovilizzagotovilom, dato še zdaleka ni bilo zadnje srečanje, saj nas čaka še veliko gora križem Evrope. F. Č. Reportaža Krški škof dr. Egon Kapellan in nadškof dr. Alojzij Šuštar sta se v pridigah zavzela za mir v Evropi. Romanje treh dežel v Št. Pavlu na Koroškem „MIR TEJ RISI" poziv ljubljanskega nadškofa k mirnemu sožitju v Evropi V soboto, 17. avgusta 1991, so se zbrali ob devetsto let stari benediktinski opatiji v Št. Pavlu katoliški kristjani iz Koroške, Slovenije in Furlanije s svojimi duhovniki in redovniki. Zbrali so se — državljani treh držav, štirih različnih jezikov. Povezuje jih skupna zgodovina, še bolj pa skupna katoliška vera. Na tem romanju treh dežel so se še posebej spomnili treh kristjanov, ki so z božjo pomočjo na izreden način gradili Cerkev in evropske kulture. To so sveti Benedikt iz Nursije in sveta brata Ciril in Metod iz So- luna, ki jih je papež pred nedavnim razglasil za evropske zavetnike. Romanja sta se udeležila tudi dr. Egon Kapellari, krški škof, in dr. Alojzij Šuštar, ljubljanski nadškof. Svoje pridige sta oba tematsko navezala na kritično situacijo v Sloveniji in na Hrvaškem. Dr. Egon Kapellari: „Pred letom dni smo besedo Evropa skoraj evforično izgovarjali, v upanju na stabilnost. Leto kasneje smo mnogo treznejši. Postalo nam je jasno, da je evropska hiša šele načrt, nikakor pa še ne trdna realnost. Ljudje v Sloveniji in na Hrvaškem so to boleče izkusili, potem so se odločili, da bodo uredili svojo deželo po lastnih predstavah. Kdor je mislil, da je prelivanja krvi in vojne med brati v Evropi konec, je bil bridko razočaran.“ Dr. Alojzij Šuštar: „Kristus nam naroča, naj vsaki hiši, v katero pridemo, na vsakem kraju, vsakemu narodu prinašamo mir. Mir je beseda, ki nima množine. Mirje nedeljiv, a ima različne razsežnosti: mir srca, mir z Bogom, mir med ljudmi, mir med narodi, mir tudi med tistimi, ki so bili nekdaj nasprotniki. Srečanje treh dežel je na tem zgodovinskem kraju posebno oznanilo miru in naročilo, da vsem prinašamo mir. Z veseljem in hvaležnostjo ga hočemo sprejeti.“ Slika ievo: Slavnostno bogoslužje je sooblikoval tudi laik Herman Kelich. Desno pomočnik krškega škofa Erwin Vauče. Desno: romanje treh dežel je privabilo romarje od blizu in daleč. 8 23. avgusta 1991 23. avgusta 1991 Reportaža BIOMAS JE NASA BODOČNOST Slovenski kmeso se pogumno lotili alternativnih projektov Ali ste vedeli, da mora A uvažati dve tretjini vse energije, katero porabi, in da s^oz fosilnih energij (premog, olje, plin) v naslednjih letilvišal? Iz teh podatkov je razvidno, v kolikšni meri smo ni od drugih držav. Po drugi strani pa je tako, da bi s k^i rastlinskimi proizvodi, kot je les, slama, trava itd., lahsetkrat krili naše energetske potrebe. Istočasno pa bi imenovano biomaso uspeli tudi zvišati delež humusa^lji. £ Našim Ihom 03 dop^j H*'au„W| ^ Novo Odprti hotel C75 srednje kategorije, čisto < sceni obali v zaščitenem : Okolica Zeiena, s številnim večjim številom tabel m mo2no tmj za nakup vse to obeta oddih. nrihr •hotela se vozite Približno uro in pol. Petnadstropni hotelski objekt ^°be- ‘Uščem6 ! lt°Pa,niC0> tušem. naDmT/ tef.fonom' klimat-in n 0'radiom, stereo na-po9|edom na morje ^ inavečpin PijaČa: na i^a-IQ Vecernem bifeju Ib* kopanJe in plavanje vrtu, .Pavšalna cena: zen s *990 - Qll kiosk, Cvkij * «II. Polpenzion) v 2aščitenem « en teden ležalniki in 6L ebo 2110,- šil. sladko vodo masaža. zalivu; brezplačni sončniki Sk l30e0nO-°f|eljnO SOb° V Št. Jakobu se je Hanzi Sticker pogumno lotil alternativnega projekta. Zavod šolskih sester in nekaj privatnikov bo predvidoma že letos pozimi oskrboval z bioenergijo. O možnostih realizacije takih projektov na Koroškem sta pred kratkim v Št. Jakobu referirala strokovnjaka prof. Josef Hirschmann in inž. Karl Dominikus. Tega so se očitno zavedali nekateri kmetje, ki so se lotili skupno s strokovnjaki Deželne vlade načrtovanja takih projektov za biomaso. Eden izmed njih je Hanzi Sticker iz Št. Jakoba, ki bo predvidoma s pomočjo Oddelka za varstvo okolja pri Deželni vladi še letos realiziral tak zanimiv projekt v Št. Petru pri Št. Jakobu. S svojo napravo namerava z energijo oskrbovati Zavod šolskih sester v Št. Petru in nadalje še nekaj privatnikov, ki imajo svoje hiše v tem kraju. Projekt bo predvidoma stal okrog 2,2 milijona šilingov in je jasno, da tega ne bo mogoče izvesti brez potrebne denarne pomoči z javne strani. O taki možnosti med drugim razmišljajo že tudi občinski odborniki v Rožeku, ki se bodo morali v kratkem odločiti, na kakšen način bodo ogrevali ljudsko šolo. Tik pred realizacijo pa je tak projekt tudi v Zahomcu na Žili, kjer se nekateri kmetje, med njimi Janko Zwitter in Urban Popotnik, trudijo za uresničitev take ideje. Pred kratkim je Kmečka izobraževalna skupnost vabila k razpravi v Št. Jakob, ki ji je dala geslo „Prihodnost z biomaso“. K njej sta bila kot referenta povabljena prof. Josef Hirschmann, ki je tak projekt že izpeljal kot župan v štajerski občini Wildon, in pa vodja koroške zveze za biotehniko inž. Karl Dominikus. Župan Hirschmann je pri tem nazorno prikazal, kako je mogoče, da se neka regija v zadostni meri lahko sama oskrbuje z energijo in pri tem hkrati ščiti zemljo ih talno vodo, obenem pa je to za številne kmete dobra možnost za dodaten dohodek. V napredni občini v Wildonu so. kmetje skupno z občino že leta 1983 realizirali tak projekt. Domači kmetje pri tem lahko prodajo svoje odpadke iz gozda, ki imajo sicer na trgu le najnižjo ceno. Obenem pa podjetje Haas za to napravo brezplačno odstopa vse svoje zavojne odpadke. Prof. Hirschmann je to priložnost predvsem izkoristil, da je prikazal, v kakšni meri je Avstrija pravzaprav odvisna od drugih držav. Dejstvo je, da bi morali danes umreti od lakote, če ne bi bilo več možno dobiti energije iz tujine, saj na primer brez dizla niti ne bi mogli delati traktorji in tovornjaki ne bi mogli prevažati živil. Žal pa so taki alternativni projekti, kot naprava za biomaso, prvotno povezani z razmeroma visokimi stroški. Seveda pa potrošnik ne bo plačeval višje cene za določeno alternativno energijo, če se bo lahko oskrboval z običajnimi fosilnimi gorivi. Zato bo po mnenju prof. Hirschmanna potrebno, da bodo Dežele in tudi Zveza primerno podprli in omogočili take alternativne projekte. Razmišljati bi namreč bilo potrebno tudi o smiselnosti uvedbe davka za energijo. Vsekakor pa bo potrebno tozadevo iskati nove možnosti in nove poti, kajti tudi obremenitev našega okolja je zaradi izpuhov fosilnih goriv že zelo velika. Prav pri takih projektih imajo vsi občinski odborniki pomembno nalogo, da se pozanimajo o takih možnostih in podprejo prizadevanja kmetov za možnosti pridobivanja alternativne energije. Občina naj da v javnih poslopjih prednost takim možnostim Občina _ Wildon na Štajerskem že skoraj 20 let oskrbuje celo regijo z energijo, katero proizvaja z biomaso. Danes so taki projekti tik pred realizacijo tudi v nekaterih južnoko-roških občinah. Razveseljivo pri tem je, da so se takih projektov lotili prav slovenski kmetje. Smernice za pospeševanje alternativnih naprav za pridobivanje energije v zasebnih gospodinjstvih Koroška deželna vlada pospešuje z enkratnimi dodatki gradnjo alternativnih naprav za pridobivanje energije po naslednjih smernicah: • za finančno podporo lahko zaprosite pri Koroški deželni vladi — oddelek 16, če gradite naprave, kot so na primer toplotna črpalka (Wärmepumpen), solarne naprave ali naprava za kurjenje z biomaso. • Finančno podporo lahko dobijo lastniki hiš in najemniki hiš oziroma stanovanj,, če se s tem strinja lastnik hiše. • Akcija teče pet let, zadnji rok je 22. januar 1996. • Za počitniška stanovanja in solarne naprave pri kopališčih niso predvidene podpore. Tako lahko zaprosite za pospeševanje naslednjih naprav, za katere dobite podporo v višini: • za toplotne črpalke, ki služijo kurjavi stanovanjskih prostorov, šil. 20.000,— • za toplotne črpalke, ki služijo gretju vode, šil. 5000,— • solarne naprave, ki služijo za gretje vode v stanovanjski hiši, šil. 15.000,— • solarne naprave, ki obenem služijo tudi za nizkotemperaturno kurjavo, šil. 20.000,— • naprave za kurjavo z biomaso, šil. 30.000,— Pri vseh teh napravah je potrebno, da vodi pri gradnji nadzor koncesirano podjetje. oskrbe z energijo in naj je zgled drugim občanom. Kmetje pa naj razmišljajo o možnostih oskrbe prebivalstva z „inteligentnim produktom“, kajti vsak kmet ima po navadi v svojem gozdu dovolj takega lesa oziroma odpadkov, katere sicer lahko le težko proda po sprejemljivi ceni. S tem bi imeli kmetje možnost za dodaten dohodek, občine pa bi lahko obdržale lepo vsoto denarja v svojem kraju, kar bi zopet krepilo samostojnost posameznih krajev in regij. H. St. Kultura/Razno „Vilenica ’91“ v znamenju Avstrije Šesto srečanje pisateljev v Lipici na Slovenskem tudi letos prireja Društvo slovenskih pisateljev (Ljubljana). Letos so povabili približno sto vidnejših pisateljev, pesnikov in literarnih teoretikov iz Evrope in Amerike. Med temi, ki se bodo zbrali med 4. in 8. septembrom letos, bodo tudi nam znani avtorji: Lev DETELA (pri Mohorjevi je izdal vrsto knjig), Feliks J. BISTER (pri Mohorjevi je izšla antologija „Koroška slovenska lirika/Carint-hian slovenian poetry“), Alois HOTSCHNIG (pri Mohorjevi je izdal svoj prvi prevod v slovenščino „Konec"), Josef HASLINGER (Mohorjeva je izdala letos njegovo knjigo „Srednja leta/Die mittleren Jahre“), Janez STRUTZ (njegova razprava „Profile der neueren slowenischen Literatur in Kärnten je izšla pri Mohorjevi), univ. prof. Erich PRUNC (njegovo delo „Urban Jarnik“ je izdala Mohorjeva založba), Alfred KOLLERITSCH, Peter HANDKE, Wolfgang KRAUS, L. HARTINGER, Josef WINKLER, Karl GAUSS, in Fabjan HAFNER (njegova pesniška zbirka „Indigo“ je izšla pri Dravi). O podelitvi nagrade „Vilenica '91“ bo NT še poročal. MAGEREGGER GESPRÄCHE VOLKSLIED VOLKSMUSIK VOLKSTANZ Izšla knjiga o ljudski kulturi na Koroškem Pod naslovom „Volkslied, Volksmusik, Volkstanz“ je izdal Kärntner Volksliedwerk knjigo o ljudski kulturi na Koroškem. Predsednik tega društva prof. mag. dr. Walter Kraxner je v sodelovanju z znanimi osebami s področja narodopisja sestavil knjigo, ki posreduje obsežno informacijo o ljudskem petju in plesu ter ljudski glasbi na Koroškem. Niso naredili napake, da bi pri tem pozabili na koroške Slovence! Mag. Bertej Logar, učitelj na glasbeni šoli v Gradcu, je v tej knjigi predstavil slovenske narodne pesmi, trenutno stanje in perspektive. V novembru pa naj bi izšla še knjiga „Volksdichtung in Kärnten“, ki je mišljena kot nadaljevanje te knjige. Sodelavec, ki bo predstavil slovenske koroške pesnitve, bo dr. Pavle Za-blatnik. SRD Borovlje predstavilo SLEHERNIKA V soboto, 10. avgusta, so v Borovljah pri Cingelcu na Trati, pod vodstovm režiserja Bogomirja Verasa, uprizorili Hoffmannsthalovega SLEHERNIKA (Jedermann). „Dokler si srečen, imaš veliko prijateljev“ je latinski pregovor, ki tudi danes ni izgubil svoje aktualnosti. To ugotovi Slehernik, za katerega je denar največja vrednota in se celo svoje življenje ne briga za ljudi okoli sebe, ki bi bili potrebni njegove pomoči. Ko pa pride njegova zadnja ura, mora ugotoviti, da je bil mamon napačna investicija. Ugotoviti mora, da nihče od njegovih „prijateljev“, ki so mu pomagali pri zapravljanju denarja, ni pripravljen iti z njim na zadnjo pot. Na smrtni postelji mora spoznati, da je postal slehernik. Igralska skupina v Borovljah je uprizorila pred polno dvorano odrsko morali-teto, ki ni rezervirana samo za Salzburg. V dobrem mesecu je amaterska igralska skupina naštudirala plesne vložke in besedilo po Župančičevem prevodu in s svojim nastopom pokazala, da zmorejo koroški igralci več, kot jim velikokrat prisojamo. p p DAROVALCI: Marija Klemenc, Pliberk; Johana Schuster, Št. Ožbalt; Peter Sadjak, Podjuna; dr. Franc Wutti, Borovlje; Hanzi Safran, Bilčovs; dr. Anton Koren, Dunaj; Marija Zupanc, Ko-flach; Mihael Golavčnik, Globasnica; Cita Smrtnik, Železna Kapla; Marija Benko, Kotmara vas; Magda in Eugen Melcher, Ppdrožca; dipl. inž. Valentin Klinar, Žihpolje; Tone Koren, Št. Jakob; Alois Popotnig. Celovec; Terezija Kovačič, Vrba; Heidi Puitvitsch, Vetrinj; dr. Pavle Zablatnik, Celovec; Lorene Sadjak. Celovec; Philipp Eberwein, Celovec; Helene Andrej, Šmihel; Leonhard Katz, Konovece; Amalija Gli-nik, Suha; Gregor Karlbauer, Šmar-tjn; Marija Karlbauer, Šmartin; Štefanija Smolle, Celovec; Fa. Mrak, Celovec; N. N. Ziljska Bistrica; Fa. Trade, Borovlje; Vincenc in Martina Gotthardt, Celovec; Fani Keber, Velikovec; J. Ropitz, Celovec; Marija Hribernik, Žrelec; Singer, Celovec; Martin Komar, Kazaze; Erna Petz, Podklošter; Thomas Miki, Bekštanj; Pension Piovesan, Loče; župnijski urad St. Johann im Walde, Osttirol; Nužej Tolmajer, Radiče; Josef Mandl, Celovec; Mirko Srienc, Grabalja vas; Michael Pet-schnig, Št. Janž; OttoMiklautz, Kotmara vas; Valentin Srienz, Večna vas; Johanna Einspieler, Loče;_IMP Metali, Št. Jakob; Maria Voler, Žele- PROSIMO POMAGAJTE ŠTEVILKA KONTA: 35009-2VEZA-BANK BLZ 39 100 zna Kapla; Franc Smrtnik, Korte; Fa. Karanta, Dunaj; župnijski urad Sele; župnijski urad Sveče; N. N. Škofiče; Jožef Urank, Galicija; Ursula Piskernik, Železna Kapla; Peter Grilz, Podgrad; S- Vauti, J. Mochar, Celovec; J. Ressman, Le-dince; Cecilija Gabriel, Št. Janž; Ani in Hanzi Boštjančič, Bilčovs; N. N. Bilčovsj župnišče Pliberk; Matevž Fritz, Šmiklavž; Marija Hribernik, Žrelec; Anna Roš, Pliberk; družina Jernej, Šmihel; Štefan Kordež, Mala vas; Milka Hartman, Libuče; Hanzi in Silvija Schuster, Št. Ožbalt; Albert Petschnig, Ledince; Valentin Ko-schutnik, Borovlje; Elfriede in Ma- ximilian Wuttej, Št. Primož; Angela Olepitz, Podgorje; Ciril Demšar, Vrba; ing. Günther Herzog, Kotmara vas; Vinko Ošlak, Celovec; podjetje Gasser, Bilčovs; Ana Kropivnik, Velinja vas; Ana Krauzer, Rožek; K. Schellander, Kotmara vas; dr. Josef KrištoT Št. Jakob; Stanko Wakounig, Št. Primož; Buchhandlung Heyn, Celovec; obratni svet ZSZ, Celovec; Marja Feinig, Sveče; Paul Paradiž, Železna Kapla; Franc Urank, Galicija; mag. Stefan Pinter, Svetna vas; družina A. Isopp, Št. Jakob; dipl. inž. Samonig, Vrba; dr. Hubert Greiner, Gaaden; Anita Sajko-Chiodi, Celovec; družina Rok Bu-čovnik, Goselna vas; Janez in Marija Perč, Šteben; Matej Nagele, Št. Peter; Marija Koss, Strpna vas; MoPZ „Kralj Matjaž", Libuče; Franc Kreuz, Celovec; N. N.Semi-slavče; Josef Sadjak, Šmihel; dr. Darko Iskra, Celovec; Rudi Pichler, Grpiče; Ani Wiegele, Zahomc; Thomas Dobernik, Reka; Hanzi Kohlenprath, Borovlje; Rudolf Kutsche, Celovec; Ludwig Zwan-der, Hodiše; Lojze Dolinar, Spital; Agnes Krajger, Globasnica; Marija Obertautsch, Pliberk; Johannes Rus, Struga; Avgust Čujes, Bekštanj; Maria Miki, Bekštanj; Martin Belej, Enzenbach; N. N.; Kati Andrejčič, Bistrica; Franc Sumnitsch, Dob. VSEM DAROVALCEM PRISRČNA HVALA! Oglas V soboto, dne 24. avgusta, in nedeljo, dne 25. avgusta 1991 e. UMSKO ZEGNANJE ob 20. uri ples z ansamblom „ALFI NIPIČ“ in njegovi muzikanti V nedeljo od 11. do 14. ure Vas bo zabaval FRANC KOŠIR skupno z ansamblom „ALFI NIPIČ“ in njegovi muzikanti V nedeljo, ob 14.30 kulturni spored: Nastopil bo tudi ansambel LOJZETA SLAKA Njegov nastop bo točno ob 14.45 do 15.15! NASTOPAJO: • Ansambel Lojzeta Slaka in Fantje iz Praprotna • Trio Libuče • MoPZ „Kralj Matjaž“ • Folklorna skupina SKD „Globasnica“ • Moški pevski zbor VRES s Prevalj • Oktet bratov Pirnat (Slovenija) • Trio upokojencev iz Št. Jakoba v Rožu • Mirjam in Sonja Blažej iz Galicije • Družina Zwitter iz Ziljske doline • Prijatelji iz Andraža • Carlos Arriagada (Južna Amerika) • Clown JAKO (ATI K iz Celovca) • Galerie-Cafe DIXI iz Celovca (+) ÄIlom SLOVENIJA Radio/Pri reditve PETEK, 23. avgust J. Messner: „Ljubezenske pesmi.“ SOBOTA, 24. avgust „Od pesmi do pesmi — od srca do srca.“ NEDELJA, 25. avgust 6.30—7.00 Dobro jutro na Koroškem. — Duhovna misel (mag. Mirko Isop). 18.10-18.30: Dogodki in odmevi. PONED., 26. avgust Otroška likovna kolonija na Radišah TOREK, 27. avgust Partnerski magazin. SREDA, 28. avgust Glasbena sreda. 21.05-22.00 V. Polanšek: „Lastovičje gnezdo“ ČETRTEK, 29. avgust Rož — Podjuna — Žila Mladi umetniki so prvič ustvarjali na Radišah v pondeljek, 26. 8. 1991 Tradicionalna poletna likovna kolonija mladih se je letos iz Vuzenice preselila na Radiše. Po dvajsetih letih torej na pobudo Slovenske prosvetne zveze novi akcenti v turnusu Koroša—Primorska—Porabje. Na Radišah so prireditelji našli zelo primerno infrastrukturo: Kulturni dom, prizadevne soorganizatorje v domačem kulturnem društvu, pa seveda gostoljubne domačine, ki so bili pripravljeni sprejeti domala šestdeset otrok v svoje družine. Skoraj nobenega malčka ni mučilo domotožje. Strokovni mentorji iz treh dežel so uvajali mlade v svet umetnosti, poletna šola gledanja in ustvarjanja se je tudi letos razvila v kreativnosti in vsej mladostni čustvenosti. — Otroke je na Radišah z mikrofonom obiskal reporter Jurij Perč, ki bo o skupnih doživetjih poročal v slovenskem radijskem sporedu v ponedeljek, 26. avgusta. T A T E D E N V R A D I U |-| > BILČOVS LUDMANNSDORF VSTOPNICA EINTRITTSKARTE POLETNA SOMMERFEST 24.8.199120.30 Gostišče KOREN SLOVENSKA ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA Mikschallee 4, 9020 Celovec telefon C04 63) 32 3 85 Knjižna zbirka „S prvo malo enciklopedijo do učenosti“ Na kolesih in krilih. — Murska Sobota: Pomurska založba, 1990. — 87 str.: barvne ilustr. Narava. — Murska Sobota: Pomurska založba, 1990. — 87 str.: barvne ilustr. Nebo in zemlja. — Murska Sobota: Pomurska založba, 1990. — 87 str.: barvne ilustr. Neutrudne živali. — Murska Sobota: Pomurska založba, 1990. — 87 str: barvne ilustr. Od jutra do jutra. — Murska Sobota: Pomurska založba, 1990. — 87 str.: barvne ilustr. Življenje v vodi. — Murska Sobota: Pomurska založba, 1990. — 87 str: barvne ilustr. OBVESTILO: Slovenska študijska knjižnica je meseca avgusta zaprta! BILCOVS TENIŠKI TEČAJ Vodi: Borut Okorn iz Ljubljane INFO: 04228/2983 Cena: 10 ur — 300 šil. (za dve do štiri osebe), za člane popust! Prireditelj: SPD „Bilka" v Bilčovsu BRNCA Premiera igre: „ČRNA KOMEDIJA / SCHWARZE KOMÖDIE“ (Peter Shaffer) Čas: v petek, 6. 9. 1991, ob 20. uri Kraj: kulturni dom na Brnci Ponovitev igre: v soboto, 7. 9. 1991, ob 20. uri v kulturnem domu na Brnci Nastopa gledališka skupina SPD „Dobrač" na Brnci Režija: Iztok Valič Društvo upokojencev v Št. Jakobu vabi na KULTURNO PRIREDITEV v nedeljo, 15. sept. 1991, ob 14. uri v farni dvorani v Št. Jakobu Nastopali bodo: MoPZ „Jepa-Baško jezero" Smrtnikovi fantje Trio „Slavčki" iz Trbovelj Franci in Mici (citre in harmonika) Nato bo sledilo družabno srečanje! Za jed in pijačo je poskrbljeno, vsi (tudi taki, ki še niso v pokoju) so prav prisrčno vabljeni! KATOLIŠKA OTROŠKA MLADINA išče od 1. sept. 1991 tajnico oz. tajnika Morda iščeš tudi ti • zanimivo dejavnost, polno sprememb, pri kateri lahko razvijaš svoje sposobnosti (npr. izdeluješ pripomočke za otroško delo, pripravljaš prireditve oz. otroške praznike, prirejaš šolanja voditeljev, gojiš stike s sodelavci v farah, s škofijskim vodstvom . . .) • delo s skupino častnih sodelavcev • naloge, ki te izzivajo in bogatijo • možnosti za samostojno delo Iščemo nekoga, ki • je kreativen in ima fantazijo • ima zaključeno šolsko oz. poklicno izobrazbo • ima praktične izkušnje z otroškimi skupinami • najvažnejše pa je: da ima veliko veselja in energije za delo! Zveza koroških partizanov vabi na 7-dnevno potovanje na MADŽARSKO ob Blatnem jezeru od 9. 9. do 15. 9. 1991 z ogledom Budimpešte in drugih zanimivosti. Cena 7-dnevnega potovanja znaša 3350,— šil. za osebo na bazi polpenziona v dvoposteljnih sobah. Prijave sprejema in podrobnejše informacije daje Milka Kokot, tel.: (0463) 51 43 00 / 40 ali (0463) 32 91 05 Prijavite se čimprej, najkasneje pa do srede, 28. avgusta 1991. SODALITAS od nedelje, 25. avg., od 15. ure do sobote, 31. avg., do 19. ure SLIKANJE IKON Voditeljica: Anica Vrečar v nedeljo, 1. septembra Vožnja na ogled pasijona v Šmarjeto na Gradiščanskem v soboto, 7. septembra Vožnja na razstavo „INKA PERU“ v Schloßmuseum Linz (indijanska kultura preko tri tisočletja) Prijave: do 20. avgusta od sobote, 14. septembra, od 10. do 19. ure do nedelje, 15. septembra, od 10. do 15. ure Intenzivni tečaj: ZDRAVSTVENA MASAŽA, nem. (Shiatsu, akupresura . . . ) Voditelj: mag. dr. med. Christian Ko-bau, Beljak od nedelje, 29. septembra, od 18. ure do srede, 2. oktobra, do 13. ure Duhovne vaje za duhovnike: DUHOVNIK — VZGOJITELJ Voditelj: Tone Ciglar SDB, Ljubljana GALERIJA TINJE Razstava del Margarete Mischkulnig (Mešana tehnika) Razstava je odprta do 3. septembra 1991 OBIRSKO 9. TEKMA KOSCEV Čas: v nedeljo, 25. 8., ob 14. uri Kraj: pri Jerebu na Obirskem Za razvedrilo bo poskrbel „St. Ulricher Trio" V primeru slabega vremena bo tekma y nedeljo, 8. septembra ob istem času! Prireditelj: Alpski klub „Obir” Prodam bungalow s 130 m2 in 75 m2 stanovanjske površine ter 1000 m2 velikim zemljiščem. Lesinje/Lassein pri Tinjah tel. (0463) 50 89 42 NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev", ki ga zastopata predsednik dr. Matevž Grilc in osrednji tajnik mag. Marjah Pipp, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26. Uredništvo: Silvo Kumer (glavni urednik), uredniki Heidi Stingler, Marijan Fera, Vincenc Gotthardt, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26. Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: „Naš tednik", Viktringer Ring 26, 9020 Celo-vec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelke 04 63 / 51 25 28-0. Naš zastopnik za Jugoslavijo: ADIT, Glonarjeva 8, 6lOO0 Ljubljana, tel.: 061 / 32 97 61. Letna naročnina: Avstrija 350,— šil., Jugoslavija 900,-' Din., ostalo inozemstvo 550,— (800,— šil. zračna pošta)' posamezna številka 8,— šil. (20,— Din.). Dobrodelni koncert „Umetniki pomagajo slovenskim družinam v stiski“ Deželni glavar dr. Christoph Zernatto in Koroško poletje/Carinthischer Sommer vabita na dobrodelni koncert, ki bo 25. avgusta 1991, ob 20. uri v Kongresni hiši v Beljaku. Program sestavljajo dela Johanna Straußa, Frederioa Chopina, Gustava Mahlerja idr. Višek prireditve pa bodo predstavljali odlomki iz del „West Side Story" in „Candide“ Leonarda Bernsteina. Za vstopnino je potrebno odšteti 1000,— šil.; vsi dohodki so namenjeni ženam in otrokom, ki so izgubili družinske očete v vojni in prišli zaradi tega v stisko. Razdelitev denarja bo potekala pod pokroviteljstvom koroškega deželnega glavarja in ministrskega predsednika Slovenije. Vstopnice lahko kupite v pisarni Koroško poletje/Carinthischer Sommer neposredno ali po telefonu (0 42 43) 23 53. „Pesem in pokrajina“ v oddaji „Kärntner Streifzüge“ NASTOPA TUDI MePZ „PODJUNA“ Znana je ljubezen Korošcev do pesmi, povezane z domačo pokrajino. Tako sta se pesem in pokrajina že zdavnaj na Koroškem vključila v vsakdanjo življenjsko skupnost. Pokrajinske pesmi se ozirajo na gore, jezera, na posebne doline ter istočasno tudi na ljudi teh krajev. Pesmi so novega in starega izvora, enostavno ljudske. Televizijska oddaja „Kärntner Streifzüge" predstavlja nekaj zborov ter njihove pesmi, med drugim tudi MePZ „Podjuna" iz Pliberka. Oddaja bo na drugem avstrijskem televizijskem programu (FS 2) v soboto, 31. avgusta, med 16.00 in 16.45. Stran Oglasi/Pisma bralcev J PISMA BRALCEV L Dopolnilo k reportaži o izobraževanju in delu vzgojiteljic v otroških vrtcih v Našem tedniku 2. avgusta 1991 SRD „EDINOST“ Pliberk vabi ob jormaku v svoj šotor sobota, 31. avgusta 1991: od 15. do 16. ure godba na pihala Šmihel od 16. ure naprej ansambel DRAVA nedelja, 1. septembra: od 10. do 14. ure ansambel Korenika od 14. ure naprej ansambel Vinoteka s pevcem E. Fliserjem ponedeljek, 2. septembra: od 10. do 14. ure citrar Karli Gradišnik od 14. ure naprej Podjunski muzikantje Za dobro jedačo in žlahtno kapljico je poskrbljeno! Dr. Štefan Jelen Železna Kapla od 25. avgusta 1991 do 8. septembra 1991 na dopustu CELOVEC KdLTURNA TABERNA „PRI JOKLNU" ODPRTJE RAZSTAVE v Petek, 23. 8. 1991, ob 20.30 ^szstava bo odprta od 23. 8. 1991 do 3o- 9. 1991 !~ELIX CUMPEL (Akti) Zdravko haderlap Tanz-Performance - Titel: Xp^p^Q^A GALERIJA AVSENIK Vabimo Vas na prijeten izlet v Begunje. V galeriji si boste lahko ogledali razstavo priznanih slovenskih umetnikov, na prijetnem vrtu gostilne Avsenik pa boste Postreženi z najboljšimi hišnimi specialitetami. Ob lepem vremenu Vas bosta ob sredah zvečer in nedeljah od 17. ure dalje zabavala priznana ansambla „Gašperji“ in „Trio Iskra“. Zelo je razveseljivo, da mladi razmišljajo o delu v otroških vrtcih, o potrebi po otroških vrtcih in izobraževanju vzgojiteljic! Ta vprašanja postajajo zaradi spreminjanja družbe vedno bolj aktualna. ZSO in NSKS sta vedno spet poskušali vplivati na izboljšanje vzgoje predšolskih otrok in uvajanje dvojezičnosti v otroških vrtcih. Strokovno pedagoško združenje je od ustanovitve dalje večkrat sodelovalo pri pogovorih z vladnimi strukturami. Zabeležili smo nekaj uspehov: • V času kanclerja Kretskega so uvedli možnost, da prevzame plačo za dvojezične vzgojiteljice v javnih otroških vrtcih Urad zveznega kanclerja. • Zvišali so dunajsko dotacijo za privatne dvojezične vrtce. • Boljše možnosti izobrazbe za dvojezične vzgojiteljice. (Žal smo leta 1985 zaradi lastne nerodnosti sprejeli za celovško izobraževalno ustanovo namesto možnih treh ur slovenščine kot zadostno dve uri tedensko.) Vsa obširnejša pisanja slovenskih osrednjih organizacij glede šolskih zadev na Dunaj ali drugam vsebujejo vsa leta tudi vprašanja dvojezične vzgoje otrok v predšolski dobi. Pred sedmimi leti predloženi skupni predlog ZSO in NSKS o prioriteti izgradnje dvojezičnih otroških vrtcev na dvojezičnem ozemlju Koroške predvsem iz finančnih razlogov ni doživel uresničitve. Približno 15 let se ukvarjam — večinoma v okviru ZSO — s šolskimi vprašanji. Zato precej dobro vem, kaj se je v tem času dogajalo. Moja mnogokrat izrečena želja po potrebi nastavitve (NSKS in ZSO skupno) jurista, ki bi se polnopoklicno ukvarjal s šolskimi vprašanji, se ni uresničila. Prepotrebna kontinuiteta zasledovanja šolskih vprašanj zaradi pomanjkanja odgovorne osebe v preteklosti ni bita mogoča v zadostni meri. Tako stanje pa, kot vsi vemo, ne more ostati brez negativnih posledic za koroške Slovence. Posebno pa nas je prizadelo razhajanje stališč o šolskih vprašanjih med ZSO in NSKS od leta 1987 dalje. Neenotnost obeh slovenskih osrednjih organizacij še posebej otež-koča tudi delo Strokovnega pedagoškega združenja (SPZ). Kljub temu mlado društvo beleži velike uspehe na področju izdajanja učil in didaktičnih iger v slovenskem jeziku ter na področju spremljanja in ocenjevanja sprememb v manjšinskem šolstvu — posebno reforme 1988, saj je SPZ izdalo na to temo kar dve (leta 1989 in 1991) obširni publikaciji. ZSO vseskozi finančno podpira delovanje SPZ; NSKS je to delal le do leta 1987. Tudi na pismene prošnje za podporo NSKS ne reagira. Trenutno je stanje tako, da tudi glasilo NSKS Naš Tednik očitno ne sodeluje več s SPZ. Kot primer nesodelovanja navajam tiskovno konferenco SPZ pri Joklnu v Celovcu dne 27. 6. 1991, kjer smo predstavili obširno publikacijo o treh letih izkušenj z ljudskošolsko reformo 1988. Naš Tednik se ni udeležil tiskovne konference in tudi ni poročal o publikaciji. Torej se obnašamo povsem strankarsko! Dvojezične otroške vrtce ali dvojezične skupine ustanavljajo občine, kar predstavlja politično ter finančno vprašanje. Vsakdo, ki je ali je kdaj bil občinski odbornik na slovenski občinski listi, bo znal povedati, kako težavno se je v obstoječi koroški klimi pogovarjati na občinski ravni o ustanovitvi dvojezičnega otroškega vrtca. V Železni Kapli npr. so se starši več let trudili za ustanovitev dvojezične skupine v javnem otroškem vrtcu in končno uspeli. V Bistrici v Rožu so starši že pred desetimi leti pisali prošnje deželnemu glavarju Wagnerju, a še danes ni uspeha. V Žitari vasi je svojčas občinski odbor z večinskim sklepom onemogočil ustanovitev dvojezičnega otroškega vrtca. Upam, da bo v času pomembnih političnih sprememb malo več posluha za najosnovnejše potrebe koroških Slovencev. Kar sem napisat, je bila zadnje dni v juliju tudi vsebina četrturnega telefonskega pogovora z A. Mlinarjevo, avtorico reportaže. Poskušal sem razložiti tudi nalogo SPZ in pripravljenost, da bi skupno z osrednjima organizacijama koroških Slovencev ponovno poizkusili izboljšati stanje na področju predšolske dvojezične vzgoje. Zavedam se, da naše društvo pri tem ne more odigrati kake odločilne vloge. Saj društvo ne more reševati ne finančnih vprašanj, pa tudi ne političnih vprašanj v deželi Koroški in v dvojezičnih občinah. Za zaključek še ugotavljam, da še posebej ne morem sprejeti zadnjega stavka reportaže. Pozivam posebno vse mlade, da zahtevajo od organizacij premišljeno, kontinuirano, predvsem pa skupno delovanje, kadar gre za naše najosnovnejše potrebe! Franc Kukoviča MOHORJEVA ■ v v isce za Slomškov dom HIŠNICO Cna razpolago stanovanje) KUHINJSKO POMOČNICO za Modestov dom KVALIFICIRANEGA KUHARJA z organizacijskimi sposobnostmi Prijave in podrobnejše informacije dobite v Modestovem domu, Dr.-Joško-Tischler-Park 1, po telefonski številki: (0463) 366-22-22 (mag. H. Kelich). na kmehiskem S?# ^ADRUeiN^ATE kmetijskem ORODJA VELIKA IZDIRA humusov, vrfnego orodjo in različnih semen lakov, barv in impregnacijskih tekočin za les gradbenih materialov »iiomuiio ” O ADEG OBIŠČITE Tel.: 0 42 20 / 22 42 Šport Se je zopet začela gonja nekaterih sodnikov proti SAK? (jry • Sodnik Mayerhofer bil na strani brutalnega VSV * ! • Urschitz in Pappler morala v bolnišnico Vodstvo SAK reagiralo: Pogovor s predsednikom sodnikov Vodstvo SAK je takoj v ponedeljek pismeno odklonilo sodnika Mayerhoferja in je zahtevalo pogovor s predsednikom sodnikov Geroldom Sattleggerjem ter Gunt-herjem Naukom, ki določa sodnike za tekme. SAK je povedal Sattleggerju in Nauku, da ima konkretne informacije, da določeni krogi na Koroškem želijo preprečiti, da bi SAK prišel v II. ligo. Zato je SAK pozval sodnike, naj sodijo objektivno oz. določijo le take sodnike za tekme SAK, ki so dejansko objektivni. Če jih na Koroškem ni dovolj, pa naj pridejo s Štajerske. Werner Urschitz in Gerhard Pappler sta morala po tekmi težko poškodovana v bolnišnico. Sodnik Mayerhofer je sicer prisodil prekrške, ki pa so se mu zdeli čisto navadni. . Sodnik Hans Robert Mayerhofer je moral že maja letos skupno s sodnikom Tschernitzem po katastrofalnem sojenju zapustiti igrišče SAK s pomočjo policije. Ali se je v Beljaku maščeval...? Werner Kuess zadel dvakrat Bilčovs — Liebenfels 2:0 (1:0) Bilčovs: Katnik 4, Rauter 4, Partl 5, Schel-lander 6, J. Kuess 4, Ogris 4, W. Kuess 6, Weichboth 4, Schaunig 4 (78. Krainer 0), Fischer 4 (63. Hartl 4), A. Ouantschnig 4. _ Bilčovs: 300 gledalcev Sodnik: Marko (zelo dober) Strelec: W. Kuess (10. in 78.) Domačini so takoj prevzeli igro v svoje roke ter že v 10. minuti povedli z 1:0. Nato so nekoliko popustili, česar pa nasprotnik iz Liebenfelsa ni znal izkoristiti. Po izenačenem začetku drugega polčasa so domačini igrali izredno dobro, kar se je v 78. minuti izrazilo tudi v rezultatu. W. Kuess je namreč drugič zadel gol, s katerim je svoje izredno razpoloženje še dodatno podkrepil. V obrambi je trenutno pravi steber moštva Schellander, ki nasprotniku ne dopusti nobene priložnosti. Po tej zmagi so se Bil-čovščani povzpeli na četrto mesto na tabeli. Schellander bo kril Wagnerja Naslednje kolo igrajo Bilčov-ščani v Št. Andražu, proti kateremu imajo še „odprt račun", je dejal trener Nobel. Vigredi so namreč precej nesrečno podlegli s 4:1. Nevarnega napadalca Wagnerja bo kril Schellander, ki je trenutno v izredni „formi". Verjetno bo prvič po hudi poškodbi igral tudi „igralec" Nobel, Schle-mitz pa je še poškodovan. Podliga vzhod: 1. Žrelec 3 3 0 09:1 6 2. Velikovec 3 3 0 06:0 6 3. Kotmara vas3 2 0 15:2 4 4. Železna K. 3 1 2 03:1 4 4. Bilčovs 3 1 2 03:1 4 6. Mostič 3 1 1 15:4 3 7. Liebenfels 3 1 1 13:4 3 8. Vetrini 3 1 1 13:4 3 9. Št. Andraž 3 0 2 12:4 2 10. Borovlje 3 1 0 22:5 2 11. ASV 3 0 2 14:8 2 12. Žitara vas 3 0 1 23:5 1 13. Oberglan 3 0 1 23:6 1 14. Št. Lenart 3 0 1 21:7 1 VSV — SAK 0:0 SAK: Preschern 5, Savič 4, Kreutz 5, Sadjak 4, Pappler 5, dr. Ramšak 4, Galo 3, M. Sadjak 3, Urschitz 4 (86. Kert 0), Lippusch 3 (65. Blažej 0), Hoher 4; Stadion VSV, 500 gledalcev Sodnik: Mayerhofer (slab — dopustil vse brutalnosti Beljačanov) Sodnik Hans-Robert Mayerhofer in brutalnost domačinov nista dopustila polnega uspeha SAK v Beljaku. VSV se je deloma branil z vsemi 11 igralci v lastnem kazenskem prostoru in pri izbiri sredstev ni bil malenkosten. Prekrški so se vrstili in se proti koncu tekme stopnjevali tudi do brutalnosti. Toda sodnik Mayerhofer skoraj nikoli ni hotel videti prekrškov. Igralec VSV Hahn je podiral igralce SAK s stegnjeno nogo, Mayerhofer pa je z roko kazal, da je igral le z žogo. Hahn je udaril z obema nogama tudi vratarja Pre-scherna, čeprav je imel vratar SAK žogo že zdavnaj v rokah — „toda sodnik ni ničesar videl“. Igralci SAK so po najhujših prekrških že „prosili“ sodnika, naj končno objektivno sodi, toda Mayerhofer je za intervencijo pokazal kapetanu Kreutzu rumeni karton, branilcu F. Sadjaku pa je celo zagrozil, da ga bo že pri najmanjšem prekršku izključil CD. Da potem v 651 minuti ni sodil enajstmetrovke za SAK, ko je po prekršku v kazenskem prostoru padel Franc Sadjak, nikogar ni več presenetilo. Višek brutalnosti pa sta bila prekrška nad Papplerjem Cpretres možganov, šivati so mu morali tudi rano na glavi) ter Ur-schitzem (zvita noga, nategnjene vezi). Ali bi SAK z objektivnim sodnikom zmagal, je drugo vprašanje. Na vsak način pa je Mayerhofer prispeval svoje, da je moral SAK pustiti točko v Beljaku in da ima dva težko poškodovana igralca. SAK — Breže V nedeljo, 26. 8. 1991, ob 17. uri Predtekma moštev „pod 19“ ob 15. uri Drugi rezultati: Breže — Pliberk 0:1, St. Veit — Rapid Lienz 2:1, WAG — ASK 1:1, Trg — A. Wolfsberg 0:0, Klopinj — Lendorf 0:1, Matrei — Wie-tersdorf 0:1, Mölltal — Treibach 1:1. Naslednje kolo: 5. kolo (24./25. 8.): SAK Breže/Friesach, ASK — VSV, Wietersdorf — WAG, Lendorf — Matrei, Lienz — Klopinj, Treibach — Št. Vid, Wolfsberg — Mölltal, Pliberk — Feldkirchen/Trg. Koroška liga: 1. Treibach 4 3 1 0 11:5 7 2. Breže 4 3 0 1 11:3 6 3. Št. Vid 4 3 0 1 6:4 6 4. Wietersdorf 4 3 0 1 6:4 6 5. Lienz 4 3 0 1 5:3 6 6. SAK 4 1 3 0 4:1 5 7. ASK 4 1 3 0 4:2 5 8. WAC 4 1 1 2 5:6 3 9. Pliberk 4 1 1 2 4:5 3 10. Mölltal 4 1 1 2 4:5 3 11. Matrei 4 0 3 1 3:4 3 12. Trg 4 1 1 2 2:4 3 13. Klopinj 4 0 2 2 2:4 2 14. SV Lendorf 4 1 0 3 3:7 2 15. Wolfsberg 4 0 2 2 3:9 2 16. VSV 4 0 2 2 1:8 2 -n Na 8. mednarodnem odbojkarskem turnirju v Dobu se je ponovno borilo za visoke uvrstitve 50 moštev iz treh dežel. V skupini rekreacijskih ekip so zmagali gostje iz Italije „Grifo Udi-ne“. V skupini društvenih ekip pa je tretjič osvojilo 1. mesto odbojkarsko moštvo „ Topolšči-ca" (slika). Sekcijs-ki vodja Lojze j Opetnik je zadovoljno podelil zmagovalcem nagrade ter vse športnike že v naprej povabil na 9. turnir. Šport Kratke športne novice • Pokal: Pliberk premagal LASK V drugem kolu avstrijskega pokala so Pliberčani pod vodstvom trenerja Jagodiča premagali dru-goligaša LASK, ki trenutno zanesljivo vodi v 2. ligi. V regularnem času in tudi v podaljških nobeni ekipi ni uspelo zadeti gola, tako da je streljanje enajstmetrovk odločilo zmagovalca. Letam pa so imeli Pliberčani največ sreče. • Milan Oraže — drugi vratar FC Tirala, je na prijateljski tekmi proti reprezentanci iz ZDA branil drugi polčas. Gola ni prejel, čeprav so gostje nekajkrat nevarno napadli njegova vrata. FC Tiral — ZDA 4:0 (1:0) • Falandrovi nogometaši spet prvi Že drugič so si Falandrovi nogometaši zagotovili naslov globaškega občinskega prvaka. Turnirja, ki je bil zaradi vojne v Sloveniji za mesec dni preložen, se je udeležilo pet moštev, nekatera pa so morala zaradi prvenstvene tekme Globašanov odpovedati nastop. Nagrade je podelil predsednik SKD „Globasnica“ Foltej Smrečnik. Rezultati: 1. Falandrovi, 2. Mala ves, 3. Pampersboys, 4. Strpna ves, 5. Mali Globašani • Šah: 12-letni Marko Warum med najboljšimi Med 19. in 23. avgustom 1991 je občina Baško jezero (v kulturnem domu v Ločah) priredila 3. avstrijski mednarodni otroški šahovski turnir. Po prvih treh kolih (od devetih) je dijak Slovenske gimnazije Marko Warum eden od petih še neporaženih in je tako nekoliko presenetljivo najboljši predstavnik avstrijskih šol. Uvrstitve predstavnikov Slovenske gimnazije po treh kolih: 1. Marko Warum (12 let/3 točke), 19. Marko Gallob, 21. Boris Gal-lob, 43. Anja Gallob • Ljudski tek okrog Klopinjskega jezera Večkratna avstrijska prvakinja Ani MCiller-Klemenjak se bo v soboto (start bo ob 15. uri) udeležila ljudskega teka okrog Klopinjskega jezera. Prireditelj pričakuje okrog tisoč tekačev iz več dežel. • Smučarski skoki: Zahomčan Moser zmagal Zahomčan Christian Moser je zmagal na mednarodnem tekmovanju (Mattenspringen) v Reithu im Wink. V skupini šolarjev je bil uspešen tudi Robert Moser. Thomas Kuglitsch pa je v skupini mladincev zasedel tretje mesto, medtem ko je na tekmovanju v Berchtesgardenu celo zmagal. Težko priborjena zmaga Selanov Poreče — Sele 0:1 (0:0) Sele: E. Oraže 4, Radosavljevič 5, F. Oraže 5, Božič 4, Jug 4, A. Mak 4, Z. Oraže 5, M. Mak 4, Travnik 4, A. Oraže 5, M. Oraže 5. Poreče: 150 gledalcev Sodnik: Obwurzer (slab) Strelec: A. Oraže (57.) Selani so nastopili brez poškodovanega sredinskega igralca N. Hribernika, ki bo ekipi verjetno manjkal tudi v naslednjem ,kolu. Po navodilih trenerja Travnika so Selani začeli zelo previdno, vendar so bili v hitrih protinapadih vedno nevarni. V 57. minuti je napadalec A. Oraže zapovrstjo preigral nasprotne igralce ter hladnokrvno poslal žogo v gol. Nato so domačini hudo ogrožali sels-ka vrata, vendar brez uspeha. Sploh je tokrat libero Radosavljevič dobro urejal obrambne igralce, ki so letos nasprotnikom dopustili šele dva gola. Zdravko Oraže je proti Porečam odigral zelo zbrano in borbeno; sploh se njegovo razpoloženje iz tekme v tekmo precej stopnjuje. N. Hribernik in A. Oraže poškodovana Naslednji nasprotnik Selanov je Techelsberg, ki pa trenerja Travnika ne skrbi toliko, kot poškodovana igralca N. Hribernik in A. Oraže. Strelec zmagovitega gola v Porečah A. Oraže sicer ni hudo poškodovan, vendar pa ga poškodba na tekmi precej ovira. N. Hribernik pa sploh še ne more igrati. Trener Travnik: „Oba trpita zaradi dolgotrajne poškodbe, tako da verjetno proti Techelsbergu še ne bosta mogla igrati!“ 2. razred E: 1. Pošta 3 3 0 0 14:2 6 • 2. HSV 3 2 1 0 6:1 5 3. Sele 3 2 1 0 5:2 4 4. Poreče 3 2 0 1 10:2 4 5. Borovlje 3 2 0 1 6:3 4 6. Žihpolje 3 2 0 1 4:3 4 7. Wölfnitz 3 1 2 0 3:2 4 8. Kriva Vrba 2 1 1 0 3:2 3 9. Donau 3 1 0 2 7:7 2 10. Bistrica v R. 3 0 1 2 2:6 1 11. Grabštanj 3 0 1 2 1:6 1 12. Ulrichsberg 3 0 1 2 0:11 1 13. Techelsberg 2 0 0 2 2:6 0 14. Welzenegg 3 0 0 3 4:14 0 Šmihelčani prejeli 40 sekund pred koncem gol Šmihel — Šmarjeta 1:1 (1:0) Šmihel: Vodivnik 3, Eberwein 2, Schein 3, Buchwald 3, Šumnik 3, Klančnik 3, Figoutz 4, Gros 3, Rup 2, Lutnik 2 (36. Holler 3), Krewal-der 2 Šmihel: 150 gledalcev Sodnik: Stauber (dober) Strelec: Krewalder (23.) Šmihelu je manjkal vratar Leitgeb, ki po izključitvi proti Dobrli vasi dve tekmi ne sme igrati. Zadovoljivo ga je nadomestil Vodivnik. Igra Smihel-čahov je v 1. polčasu potekala povsem uspešno, kajti v hitrem protinapadu je po dolgi podaji Krewalder z glavo zadel gol. V 2. polčasu so gostje postajali vedno nevarnejši, vendar so dobre priložnosti zapovrstjo klavrno zapravili. Šele 40 sekund pred koncem jim je uspel nekoliko srečen, a zaslužen zadetek. Trener Gostenčnik: „Čeprav smo tik pred koncem prejeli gol, sem kljub temu z rezultatom zadovoljen, kajti Šmarjeta igra zelo zrel in hiter nogomet!" Rup in Lutnik poškodovana Naslednje kolo igrajo Šmihelčani spet na domačih tleh, proti Št. Pavlu. Gostenčnik računa z dvema točkama, čeprav sta Rup in Lutnik še poškodovana. Ker trener razpolaga s precej malim kadrom, ga vsak izpad igralca še bolj prizadene. Gostenčnik: „Nekako si že bomo proti Št. Pavlu priborili dve točki!“ V zadnjih minutah so Dobrolčani izenačili Št. Pavel — Dobrla vas 3:3 Dobrla vas: Hofstätter 3, Jörg 3, Wegscheider 3, Sturm 3, Opietnik 4 (70. Huber 0), Appe 2, Mišic 2, Marin 4, Nemetz 3 (80. Herburger 0), Stuzin 2, Pichler 2 Sodnik; Haumbaumer (dober) Strelci: Marin (2-krat), Herburger Rdeči karton: Pichler (kritiziral) Domačini iz Št. Pavla so do 84. minute vodili še s 3:1. V zadnjih minutah pa Dobrolčani razlike niso le zmanjšali, temveč celo izenačili. Naslednje kolo igrajo Dobrolčani doma proti Labotu, kjer pričakujejo dve točki. Sreča in sodnik Wulz na strani Rude Ruda — Globasnica 2:1 (1:0) Globasnica: Preitenegger 4, Fera 4, Wautsche 3, G. Sadjak 2, Zanki 4, Pleschgatternig 2, Pajančič 4, Ch. Micheu 3, Kordesch 3 (80. P. Sadjak 0), Hren 4, Schatz 3. Ruda: 250 gledalcev Sodnik: Wulz (izredno slab) Strelec: Hren (58.) Slab začetek Globašanov so domačini takoj izrabili ter povedli z 1:0. Nato so se Globašani dobro ujeli in nekaj krat nevarno ogrozili nasprotna vrata, vendar jim sreča ni stala ob strani. Tako je E. Pajančič iz prostega strela zadel le prečko. V drugem polčasu pa je povsem zasluženo uspelo legionarju Hrenu izenačiti rezultat. V nasprotju z značajem poteka igre je domačinom uspel povsem srečen drugi in s tem zmagoviti gol. Opaziti je bilo nekaj nerazumljivih odločitev sodnika Wulza, ki so škodile Globašanom. Proti Grebinju upoštevanja vredni samo 2 točki! V nedeljo gostuje v Globasnici Grebinj, ki trenutno na tabeli nekoliko zaostaja (12. mesto). Ker je moštvo zapustilo nekaj standardnih igralcev, se je moč ekipe znatno poslabšala. Prav zaradi tega želijo Globašani osvojiti obe točki, ki bi bili pomembni tudi za nadaljnji potek prvenstva, saj nato gostuje že v Metlovi, od koder je težko odnesti točko. Koroška — Gradiščanska 2:0 (1:0) Koroška amaterska reprezentanca je v Wolfsbergu jasno premagala Gradiščansko z 2:0. Igralca SAK Preschern in Hober sta igrala brez napak; Hober je celo zapravil veliko priložnost. Oba gola je zadel A. Par. Koroška: Preschern, Koreimann, Kovačič, Kienleitner, Tammegger, Umik, Pozewaunig, Grassier (88. Schnabl), Gomig, A. Par, M. Hober (86. Petschnenig) Strelec: A. Par (37., 91.) Nova igralca Železne Kaple sta zadela Železna Kapla — Št. Andraž 2:0 (1:0) Železna Kapla: Rus 5, Köck 4, Kukoviča 5, Baloh 5, Šporn 3. Reinwald 4, Germadnik 3, Wicher 3 (86. Invanciuk 0), Kuchar 3(14. Ošina 5), Grubelnik 3 Železna Kapla: 200 gledalcev Sodnik: Meier (povprečen) Strelci: Baloh (14.), Reinwald (87.) Ker je Jenschatz pred tekmo zbolel, je moral še nekoliko poškodovan Kuchar na igrišče, ki pa se je ponovno poškodoval. Kljub temu so Kapelčani igrali s tremi napadalci, kar je igro precej poživilo. Po lepem „solo" prodoru Baloha so domačini povedli na 1:0. Nato so se gostje nekajkrat nevarno približali domačim vratom, a brez vidnega uspeha (vratar Rus je vse ubranil). Tri minute pred koncem pa je Reinwald zadel drugi gol. Opaziti je bilo, da sta oba gola zadela nova igralca. Žrelec — Železna Kapla: tekma izrednih dvobojev V naslednjem kolu gostujejo Kapelčani v Žrelcu, ki vodi na tabeli. Dvoboj med branilcem Kukovico in napadalcem Vočino obeta izredno borbo. Kukoviča sodi namreč med najboljše „defensivne" igralce v pod-ligi, Vočina pa med najnevarnejše napadalce. Trener Fera polaga na ta dvoboj veliko pozornost. Prav tako bo kril Grubelnik Oberwieserja, Köck pa Lippautza. Obeta se torej tekma izrednih dvobojev. 1. razred D: 1. Šmihel v L. 3 2 1 0 10:1 5 2. Metlova 3 2 0 1 7:2 4 3. Dobrla vas 3 1 2 0 9:6 4 4. Globasnica 3 2 0 1 5:2 4 5. Ruda 3 2 0 1 5:3 4 6. Šmarjeta 3 1 2 0 4:3 4 7. Frantschach 3 1 1 1 4:4 3 8. Šmihel 3 1 2 1 4:5 3 9. Reichenfels 3 1 0 2 5:7 2 10. Št. Stefan v L. 2 1 0 1 4:6 2 11. Št. Pavel 3 0 2 1 4:6 2 12. Grebinj 2 0 1 1 1:4 1 13. Galicija 3 0 1 2 2:7 1 14. Labot 3 0 1 2 2:10 1 „Glavni“ praznuje svojo 50-letnico Glavni urednik Pliberškega časopisa Fric Kert z Non-če vasi pri Pliberku je te dni praznoval svoj 50. življenjski jubilej. Glavnošolski učitelj, ki je v svojem prostem času tudi vnet pevec MePZ Podjuna, katerega je soustanovil in mu zdaj predseduje, je bil te dni deležen številnih čestitk mdr. EL Pliberk in MePZ Podjuna. Čestitkam se pridružujemo tudi uredniki NT in mu kličemo še na mnogo uspešnih izdaj „Pliberškega časopisa“, seveda mu pa želimo tudi še mnogo zdravih in zadovoljnih let v krogu svoje družine. Zabavali smo se! V sredo, 14. 8. 1991, je bil v Globasnici pri Šoštarju Praznik slovenske mladine, ki ga je organizirala Mlada KEL. Nastopala sta ansambla Agropop in Rubin, ki sta s svojim programom odlično zabavala publiko in častne goste, med katerimi sta bila tudi minister za Slovence po svetu dr. Janez Dular in tajnik predsednika Izvršnega sveta inž. Tomaž Kunstelj. Čeprav dvorana ni bila nabito polna, so se imeli prisotni zelo lepo in so odšli z dobrim vtisom domov. DOBRA VOLJA JE NAJBOLJA USPESNA NASTOPA BRATOV SMRTNIK in ALPSKEGA KVINTETA V okviru žegnanja je G. A. K. poredil v ponedeljek v Železni Kapli uspešno veselico s svetovno znanim ansamblom Alpski kvintet. Več kot tisoč ljudi je bilo nadvse navdušenih nad izvajanjem znanih pesmi, ki so bile pretežno v slovenskem jeziku. Pred nastopom kvinteta pa je zapel kvartet Smrtnikovih bratov, ki so s svojim ubranim petjem navdušili publiko. Pohvale vredno je tudi dvojezično vabilo prireditelja, saj je „Vellachta-ler Trachtenkapelle“, ki prireja glavni del žegnanja v Železni Kapli, ignorirala slovenščino. Tako je zvenela nemška pesem na žegnanju v dvojezični Železni Kapli. Upamo pa, da se bodo morda drugo leto zgledovali pri G. A. K. ff----------- „Končno se je pod goro Peco prebudil slovenski kralj Matjaž“! ----------66 Šport je menda zelo zdrav. Ali se kaj ukvarjaš z njim? Seveda se, pa še kako! Ni mi še ušla nobena tekma v televiziji! S tem besedami je predsednik slovenske vlade Lojze Peterle pozdravil čez dva tisoč Korošcev, ki so se zbrali v bližini Črne, natančneje pri Najevski lipi, ki velja za mater vseh lip. To izredno drevo je staro čez sedemstopetdeset let in je cvetelo že tristo let Gospodovih, ko je Primož Trubar natisnil prvo slovensko knjigo. Še vedno odganja zelene listke vsako poletje, njen obseg pa je takšen, da ga sedem odraslih mož s težavo objame. No in ob tej lipi se je prejšnjo nedeljo zbral cvet slovenskih državnikov. Po uvodnem kulturnem programu sredi koroške Črne je predsednik parlamenta dr. France Bučar pri lipi poudaril pomen državotvor- nosti za Slovenijo in ob tem podčrtal strah Evrope pred našimi „nalezljivimi“ odcepitvenimi težnjami. Brž ko bo Evropa priznala Slovenijo, se bo začelo rušiti nekdanje ravnotežje na starem kontinentu, bi lahko na kratko strnili Bučarjeva izvajanja. Bolj kot politika je vrle Korošce zanimala pesem, dober domač mošt, golaž iz divjačine ter zabava na prostem. Nastopili so lokalni zbori, kvartet koroških „dečev“ in na koncu skupina navdušenih harmonikarjev, katerim se je na prošnjo občinstva pridružil še predsednik vlade Lojze Peterle. Ker našega predsednika poznamo kot navdušenega glasbenika, si ni dal dvakrat reči; opasal si je „frajtonerico“ in družno s koro- škimi raztegovalci meha urezal nekaj poskočnih domačih. Staro in mlado se je trlo okrog sproščenega Peterleta, začelo ploskati in končno so v ritmih njegovih hitrih melodij začeli nabijati z obemo rokama, posameznike so zasrbele tudi pete. Eno z drugim — vse kaže, da je jasa pri Najevski lipi postala vsakoletno stekališče Slovencev. Legenda pravi, da so za ljudi na sončni strani Alp lipa, Koroška, kralj Matjaž in harmonika nekaj svetega. —^ “’k Prireditev pa je uradno obiskal šmi-helski podžupan Jože Partl, ki je zastopal bistriško občino.