PRED VRAČANJEM PREMOŽENJA
Jezni zaradi krivic, ki jih nikakor še ni konec
Pred sprejemanjem zakona o denacionalizaciji je bilo 8. sept. na Grosupeljskem javno zborovanje občinskega Zdru-ženja lastnikov razlaščenega premoženja. Poleg dvesto ra-zlaščencev so se ga udeležili tudi predstavniki Slovenske demokratične zveze, Sloven-ske kmečke zveze - Ljudske stranke, Slovenskih krščan-skih demokratov ter župan ob-čine Grosuplje g. Rudolf Ro-me, ki je zagotovil, da je že se-stavljena občinska komisija za izvedbo denacionalizacije, ni-majo pa še predsednika komi-sije.
Predsednik občinskega ZLRP g. J. Muller je poudanl, da so predstavniki Združenja uspeli v zakonu o denacionali-zaciji uveljaviti nekatere svoje zahteve: meja krivične zakono-daje se je pomaknila vsaj na leto 1970, vračala pa se bodo tudi zemlišča nekdaniih soci-
alističnih veleposestev, in si-cer najkasneje po petih letih od denacionalizacijske odloč be oz. po desetih Ietih od spre-jetja zakona. Zaradi tako dol-gega prilagoditvenega obdobja so očitki nasprotnikov, da bo denacionalizacija povzročila še dodatne gospodarske, zlasti kmetijske težave (pomanjka-nje hrane, izguba delovnih mest) neutemejjeni in nepre-pričljivi. Kmetje so se z delov-nostjo, pridnostjo in iznajdlji-vostjo tudi v preteklem mače-hovskem obdobju opremili s sodobnimi kmetijskimi stro-ji, zato so sposobni obdelati vse vnvjene površine in pride-
lati dovolj cenejše hrane kot doslej, ko je po »družbenih« njivah pogosto rasel plevel, ki smo ga morali s premijami in neodplačnimi posojili plačeva-ti vsi.
Zakon o denacionalizaciji ustvarja vtis, da se želi krivice preteklosti popraviti in porav-nati, vendarje nevarnost, da se razlaščene lastnike prepelje žejne čez vodo: eden od členov
zakona se namreč glasi, da se nepremičnine vrnejo, če niso podane ovire, določene s ka-kim drugim zakonom! Razen tega zakon o denacionalizaciji ne predvideva vračarya odvze-tih zemljišč oz. odvzetega pre-moženja, ki je zdaj v zasebni lasti. Lastniki, ki so zaradi tega ponovno ogoljufani - država jim je odvzeto premožerye pro-dala, zdaj pa ji storjene krivice ne misli popraviti, kakšno pra-vo! - so seveda upravičdio ogorčeni. Združenje si bo pri-tedevalo, je izjavil g. Muller, da bi se tudi taki nesmisli v zako-nu zbrisali.
Številni prisotni razlaščenci so v razpravi izrazali svoj bes zaradi krivic in nasilja, ki ga še nikakor ni konec. Zahtevali so, da se zakon čim prej sprejme in da se vsakemu vrne vse kri-vično odvzeto premožeiye, od občinske uprave pa pričakuje-jo, da bo komisija rešila zlasti nezapletene zahteve v najkraj-šem času.
J. MULLER