N*j večji »Smnski dnevnik v Združenih driarali VcIvd za vse leto - • • $6.00 I Za pol leta Za New York celo leto -Za inozemstvo celo leto LAS The largest Slovenian Daily m the United States. List slovenskih delavcev vAmerikL TELEFON: CHelsea 3—1242 Issoed every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers* Entered aa Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office »t New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879. No. 243. — Stev. 243. NEW YORK, FRIDAY, OCTOBER 16, 1936—PETEK, 16. OKTOBRA, 1936 TELEFON: CHelsea 3—1242 Volume XLIV. — Letnik XLIV, BOJNA SREČA SE ZAENKRAT NOČE NIKAMOR NAGNITI Fašisti so zvabili republikanske čete v zasedo ZAENKRAT JE GLAVNA NALOGA FAŠISTOV, PREKINITI VSE ZVEZE MED VALENCIJO IN MADRIDOM Rudarji se vedno naskoku je jo Oviedo z dinamitom. Branitelji so se utrditi v katedrali. — Uporniki napadajo San Martin. — Z juga prodirajo fašisti na treh frontah. MRS. SIMPSON SE HOČE LOČITI OD MOŽA Mož in žena sta se prijateljsko dogovorila glede ločitve. — Ernest Simpson se ne bo zagovarjal. MADRID, Španska, 15. oktobra. — Neprestano naskokovanje astrurskih rudarjev na Oviedo, se verozapadno od Madrida, je prisililo fašistično poveljstvo, da posveča svojo pozornost severni armadi in ji zavaruje hrbet. Upornikom je mnogo ležeče na tem, da drže Oviedo, kajti dokler je to mesto v njihovih rokah, je varna meja Galicije, katero provinco drže že od po-četka revolucije. Polega tega pa republikanske čete ne morejo vdreti v provinci Leon in Burgos, dokler je Oviedo v uporniških rokah. Branitel ji Ovieda pod poveljstvom polkovnika Miguela Arande so se utrdili v katedrali. Ze deset dni se bijejo krvavi boji po oviedskih ulicah in astur-ski rudarji, ki se v bojih poslužujejo samo dinamit. fpranat, imajo v svojih rokah že štiri petine mesta. Uporniki pa čakajo na ojačenja, da osvobodijo svoje tovariše v Oviedu. Vladne Čete so pred Oviedom pobile 1 000 upornikov, ostali pasose umaknili in prenehali s svojim prodiranjem proti Oviedu. Ako hoče vlada, da pomaga rudarjem pred Ovi-rdom, je treba napadati fašistično armado v sredini, da general Franco braniteljem Ovieda ne bo mogel poslati pomoči. SAN MARTIN de Valdeiglesias, Španska, 1 5. oktobra. — Nove marokanske čete so se vrgle na u-mikajoče se republikance, ko so se napadalne čete utrudile in se morajo odpočiti. Uporniki so prešli k ponovnemu napadu po stra-tegičnem umikanju, s katerim so republikansko vojsko zvabile v past, nato pa jih s protinapadom potisnili tri milje nazaj. Fašisti so pustili republikance prodirati med močnimi postojankami po cesti proti San Martinu, nato pa so jih z obeh strani napadli s strojnicami. NA VAS del Rey, Španska, 1 5. oktobra. — Vladne čete, ki branijo Pelayos sotesko ob reki Al-~ berche, se bojujejo z uporniki, ki prihajajo iz Pe layosa in San Martina de Valdeiglesia. Iz varnostnih ozirov so vladne čete za seboj porušile most in imajo edini izhod iz soteske, ako bi se morale umakniti čez reko,- ki je na tem kraju zelo plitva. Zgodaj zjutraj so vladne čete pričele prodirati proti Pelayos in pomagali so jim pri tem tudi aero-plani, ki so prileteli iz Madrida. Naenkrat pa so fašisti pričeli napadati s konjenico in infanterijo, toda vladne Čete še vedno drže sotesko. HENDAYE, Francija, 1 5. oktobra. — General Francisco Franco je ukazal utrditi nekatere kraje na zapadu od Madrida, predno bo prešel na splošni napad na glavno mesto. Navzlic dežju in slabim cestam so fašisti pripeljali več sto tankov in topov, da odreže jo zvezo* med Madridom in Valencijo. Uporniški aeroplani neprestano bombardirajo Aranjuez in zlasti železnico, po kateri je Madrid LONDON, Anglija, 15. okt. I — Ko sta se Ernest Simpson in njegova žena AVallis, ki je prijateljica angleškega kralja Edvarda VIII., "prijazno" dogovorila, je žena vložila proti svojemu možu tožbo za ločitev zakona. Ker jo v Angliji zakon ločen samo zaradi zakonske nezvestobe, je Simpson pripravljen, da se proti tej ob-dolžbi ne bo branil. Sodnijska obravnava se bo vršila 27. oktobra v Ipswidm. Ker se Simpson ne bo branil, bo obravnava trajala samo nekaj minut. Ime kralja Edvarda pri obravnavi ne bo imenovano in bo vsako namigovanje nanj .skrbno odpuščeno. Mrs. Simpson je bila rojena leta 1895 v Baltimore, Md. Leta 1916 se je poročila s poročnikom v ameriški mornarici E. Winfied Spencerjem. Ta zakon pa je bil ločen leta 1927. Leto pozneje se je poročila v Londonu z Ernestom Aldricli Simpsonom, ki je solastnik velike parObrodne družbe. Mrs. Simpson se je spoznala s kraljem Edvardom leta 1933 v nekem nočnem klubu. Od tedaj so bili Simpson, njegova žena in kralj prijatelji. Simpson in njegova žena sta pred nekaj dnevi opustila skup-no stanovanje. Žena si je najela veliko hišo -v Cumberland Terrace, njen mož pa se je nastanil v klubu svojega polka Coldstream Guards. gosi se selijo na jug NIAGARA FALLS, N. Y., 14. oktobra. — Velika jata divjih gosi, ki so na potu proti jugu, se je vstavila v Niagara reki, da se odpočijejo. Deroča voda je že nekaj gosi odnesla čez velike slapove. Lansko leto se je na istem kraju vstavilo okoli 5000 divjih gosi in voda jih je okoli 100 odnesla j čez slapove, kjer so se ubile. j naroČite sej na "glas 1 NARODA", NAJVEČJI SLO VENSKI DNEVNTK ^ '^B DRŽAVAH GEN. PATRICK __0 VOJNI Gen. Patrick zahteva, da je v času vojne mobilizirano vse, kar je v zvezi z vojno. — Liga narodov nima nikake mo- v . ci. PHILADELPHIA, Pa., 15. oktotbra. — General Mason M. Patrick, bivši načelnik zračne «sile, je na konvenciji zavarovalnih družb povdarjal potrebo, da za ohranitev miru ne zadostuje samo vojna pripravljenost. temveč da mora vlada mobilizirati tudi ves materijal, kapital, delo in vse, kar je po-rebno za vojno kadar pride do vojne. Ako si žele Združene države popolno varstvo proti kaki vojni, tedaj morajo opustiti svobodo morja in ne smejo varovati ameriških državljanov in njihovega premoženja izven svojih meja. Taka cena pa bi bila previsoka. Do danes še ni bila nobena država pripravljena plačati tako sramotne cene za svojo varnost in general Patrick zelo dvomi, ako bodo to storile Združene države. General pravi, da je Liga narodov brez vsake moči in nc more evropskih narodov zadržati, da isi ne bi skočili za vrat. Izkazalo se je, da so mirovne pogodbe, Kelloggova pogodba in nevtralne pogodbe brez vsake veljave in pogosto prinesejo 'več škode, 'kot pa koristi. O ameriški zračni sili je rekel general Patrick, da glede pilotov in aeroplanov ne zaostaja za zračnimi silami drugih držav, ^la pa navzlic temu nima ne tega ne drugega še dovolj. EDEN SE BOJI _PRESENEČENJ Eden pravi, da izgledi za mir niso slabi. — Morejo pa priti nevarna presenečenja. SHEFFIELD, Anglija, 15. oktobra. — Vnanji minister Anthony Eden je izrazil isvojo bojazen, da mora kak nepričakovan dogodek motiti evropski mir. "V gotovih ozirili kažejo znamenja na izboljšanje mednarodnega položaja,'' je rekel I Eden, "toda ne smemo prezre ti težkoč. Manj je Vidnih nevarnosti, ki dajejo povod za bojazen, kot pa nepričakovanih dogodkov v napetem mednarodnem položaju. Zato se moramo truditi, da znižamo vročino sveta; toda ta naloga postaja vedno bolj težavna vsled prenapetih občtukov nekaterih dežel, ki se vedno na hajajo v vročici. "Prišel bo čas in mogoče ni več daleč, ko bomo dovolj mo čni v našem orožju in sklepih, da držimo tehtnico miru in svobode v ravnovesju." Dalje je rekel Eden, da je Anglija nasprotna vsakemu vmešavanju v špansko državljansko vojno in da v tem ozi ru vpliva tudi na druge države. ce bole res ... PITTSBURGH, Pa., 15. okt. — Sodnik M. A. Musmanno je prisodil danes daljšo zaporno kazen enajistim moškim, ki so bili aretirani, ker so pijani vozili avtomobil. Pfej jih je .pa poslal v mestno mrtvašnico, kjer so si ogledali strahovito razmesarjene žrtve avtomobilskih nezgod. Pogled na trupla jih je tako pretresel, da so drug za drugem prisegli: — Prisegam, da ne bom nikdar poku-sil opojne pijače, predno Ibom vozil avtomobil. prijateljica kralja edvarda LONDON, Anglija, 14. okt. — Amerikanka Mrs. Wally Simpson bo prihodnji teden skupno z "intimnimi" prijatelji 'kralja Edvarda gost v San-dringliam palači. Do sedaj je bila Mrs. Simpson kraljev gost že v treh palačah in sicer: Balmoral, Ft. Belvedere in York House. Kadarkoli povabi kralj svoje prijatelje, je med gosti vedno tudi Mrs. Simpson. Mrs. Simspson je sedaj zelo zaposlena s pripravami za svojo selitev v najeto hišo Cumberland Terrace. Vladni vojaki, ki so jih fašisti ujeli, pripovedujejo, da je morala republikanske armade zelo slaba, zlasti ker imajo mnogi vojaki svoje družine v krajih, ki so v rokah upornikov. Od juga prodirajo uporniki na treh frontah. Severno od Cordobe so uporniki zavzeli svinčeni rudnik v Penarroya. Ta armada se skuša združiti z armado pri Toledu. šolske sestre odpu-scene v nemčiji BERLIN, Nemčija, 14. okt. — Posvetni učitelji bodo nadomestili 600 šolskih sester, ki so do sedaj poučevale na javnih šolah na Bavarskem. V kratkem bo vlada odpustila vseh 1676 redovnic, ki sedaj poučujejo v javnih šolah. pogodba med anglijo in italijo LONDON, Anglija, 14. okt. — Proti koncu tedna bo med Anglijo in Italijo podpisana nova trgovska pogodba. ZA BLOKADO PORTUGALSKE Anglija in Francija naj bi z mornarico preprečili pošiljanje oro ž j a španskim upornikom. MOSKVA, Rusija, 15. okt. — Sovjetska vlada je zahtevala, da Anglija in Francija s svojima mornaricama blokirate portugalske obrežje in s tem preprečite pošiljanje orožja španskim upornikom preko Portugalske. Za to zahtevo pa stoji ruski ulitmatum z dne 7. oktobra, da bo Rusija izstopila iz neiime-še val nega odbora v Londonu, ako Nemčija, Italija in Portugalska ne nehajajo podpirati španskih fašistov. Sovjetska vlada je naročila svojemu zastopniku v neume-še v al nem odboru Samuelu Ka-ganu, da vroči predsedniku no-umeševalnega odbora lordu Plvffiouthu zahtevo, da Francija in Anglija blokirata portugalsko obrežje. Kagan je zahteval, da je takoj sklieala seja neumeše val nega odbora, da razpravlja o ruski zahtevi. Lord Plymouth pa je Kaganu odgovoril, da ne vidi potrebe, da bi bil odbor takoj sklican, ker Rusija ni navedla novih obdolžitev proti Portugalski. ^ LONDON, Anglija, 15. okt.— Četudi sta .svetovalec ruskega poslaništva Samuel Kagan in ruski poslanik Ivan Mayski, ki se je ravnokar vrnil iz Moskve, zopet prišla v angleški 'vnanji urad in zahtevala, da je takoj sklican neumeševalni odbor, dr. razpravlja o sovjetski zahtevi glede kršitve nevtralnosti v španski državljanski vojni, angleška vlada najibrže v tem o-ziru ne bo ničesar storila. Anglija in Francija nočete žaliti Nemčije in Italije s tem, da bi blokirali portugalsko obrežje, kot zahteva Rusija. ANGL. VLADA RAZPRAVLJA 0 FAŠISTIH Notranji minister Simon je podal obširno poročilo. — Na fašistična zborovanja je bila poslana policija. LONDON, Anglija, 15. okt. — Angleška vlada je na svoji seji, ki je trajala dve uri, raz pravljala o nemirih, katere so povzročili fašisti sir Oswald Mosleya na vzhodnem delu Londona. Notranji minister sir Jolm Simon je podal o tem obširno poročilo, ki omenja tudi komunistično zahtevo, da je faši »»toni prepovedano nositi uniforme. Tozadevno poročilo o seji niti z besedo ne omenja fašističnega vprašanja. Za dva zborovanja, ki sta določena z:i danes zvečer, je za varstvo do »očenih 3000 policistov. Nadškof canterburyski j e prevzel predsedništrvo meščan r>kega odbora vzhodnega Lou-dona, ki bo skušal poravnati »por med fašisti in p rot if asi-.občin in pri-vat-nlli dobrodelnih organizacij, je bila neznatna in nezadostna; ljudje so stradali in obupavali. Krušne vr«?te stradajoeih ljudi so napolnjevale s strahom tudi srca onih, ki so še kaj imeli. Na stotisoee mladih ljudi se je klatilo po deželi — brez dela in brez kruha. Od tedaj se je nezaposlenost znižala za dobro tretino in stalno pojema. Za one, ki še nimajo stalnega dela, je bil uveden učinkovit sistem pomožnega dela na javnih gradnjah ali pa direktnih podpor iz javnih skladov. Kruišne vrste so izginile. Brez-ixoslena mladina je dolbila zdravo in koristno delo v CCC taboriščih in drugo pomoč. Povprečna tedenska mezda za vsakega delavca se je povišala za 23.7%. Industrija in trgovina je bila v obupnem stanju; bankroti so bili bolj pravilo kot izjema. Od 1. 1933 naprej pa se je vse povebudilo iz mrtvila in smer je odtočno navzgor. Produkcija jekla — na primer — se je povišala za 338%, avtomobilov za 337%, gradnje so poskočile v obsegu za 111%, prodajo department štorov za 70%, izvoza blaga za 42% — in tafe* dalje po redu. Tekom Hoove rove administracije je ena za drugo propadala; končno je bilo stanje tako kritično, da ravno ob nastopu Rooseveltove administracije je bilo treba začasno zapreti vse banke, da se prepreči popolni gospodarski polom. Pod Rooseveltom so se banke zopeft odprle, irvedeno je »bilo zavarovanje bančnih vlog in v zadnjem letu niti ena banka ni propadla v Združenih državah — nekaj, kar se ni še nikdar zgodilo v nikakem letu zadnjega polstoletja. Poljedelci so bili za Hooverjeve uprave na robu propada. Farme so se povsod prodajale na javni dražbi; fanmerji so se že z nasiljem upirali proti izvršuj očim organom. Cena pšenice je bila 48 centov iza bušel in se ni niti izplačevalo krmiti živino ob oeni, ki jo je farmer dobival na trgu. Rooseveltova uprava je refinancirala farmarja, pšenica je nazaj za en dolar in živinoreja se zopet izplačuje. Dohodek farmerja se je povišal za dTa in pod biljona dolarjev v gotovini. Celotni narodni dohodek, ki je bil 1. 1932, padel na nizko točko 39 biljonov dolarjev, bo po strokovnih cenitvah znašal letos 60 biljonov dolarjev. Do Roosevelta nas je tipčaia mora in licemerstvo prohir bicije z razpadajočim se zločinstvom, ki je Ibilo z njo *v zveai; vse to je R6osevelt energično odpravil. Na polju socijalne zakonodaje ni nikaka repiiblikanska vlada nikdar kaj storila. Sredi saniranja nujnih težkoc pa je Rooseveltova uprava postavila zgodovinski temelj za sofci-jalno varnost v daljši bodočnosti; uveden je ibil sistem zavarovanja proti nezaposlenosti in. starostnih pokojnin, kakor tudi socijalne oskitoe, ki za bodočnost odpravijo .g t rasli delavcev pred negotovostjo brezposelnosti in starosti. Kar je Roosevelt do sedaj dosegel, je le začetek. Dežela je odločno na poti k boljši bodočnosti. Roka, ki nas je taiko srečno vodila v zadnjih štirih letih, naj nas vodi še nadalje. Največji in najbolj usodepolni pogrešek, ki bi ga mogla dežela napraviti, ibi bila izvolitev republikanskega kandidata. 0 BRIVSKIH RAZMERAH, UNIJAH V VOUTVAH -Spisal Frank Troha, Barberton, O. SVOJI K SVOJIM! Williams FURNITURE Store 254 First Arentie, eor. 15th St., New Yoxk City . (SLOVENSKO WWETJB) VSEZAVASDOM EVERTHTING FOR TOUR HOME POHIŠTVA, POSTELJNINE, PEČI, ZAVES or PREPROG Vaš dom je glavna stvar. SEDAJ JE NAJBOLJŠI CAS ZA NAKUP PO ZNIŽANIH CENAH. — PREPRIČAJTE SE A CASH or CREDIT, ^Mg* Trgovin« Je odprta vsak dan do 9. ure zvečer. Ob sobotkfi do 10. zvečer. Zadnje dni je bilo zopet precej ropdta v tukajšnjem okrožju, ki ga je povzročil spor med delavci in 'kapitalisti. Do pravega soglasja ne more priti in tudi tako kmahi še ne bo prišlo, kar ljudje so različne pameti in različnega mišljenja. Ker zasleduljem razvoj, kako unije napredujejo, kako delavci izpreminjajo svoje mišljenje, kako se nekateri hudujejo in Šlo, ker ljudje so različne pa-svoje, sem se odločil da zopet napišem članek za list. Slovenski delavci v Ameriki ■smo v položaju, kateri sliči po-ložalju človeka, ki je stal med dvema ognjema. Če se obrnemo v to ali drugo stran, smo v nevarnosti, da se opečemo. Kadar se delavci, ki so zaposleni v enem in drugem podjetju, začno organizirati, postane položaj za tujerodce zelo težaven. Če pristopijo takoj v unijo, jih podjetniki ogrdijo, češ, da so komunisti in nevarni za državo. Če pa rk uniji nočejo pristopiti, jih pa ostali delavci zmerjaljo, da so stavtkokazi in da kvarijo organiziranim delavcem, da ne morejo takoj doseči, kar bi drugače kmalu dosegli. Torej kot delavcem nam je lahko razumljivo, da ne smemo držati s tisto stranko, ki je sovražna organiziranemu delavstvu, katera se bojuje za svoje pravice in za izboljšanje delavskega življenja. Naša dolžnost !je, da pristopimo k unijam in se dostojno vedemo. Potrebno je, da se vzdrži-rao nasilja ih skupno korakamo z Američani, ki se bojujejo s poštenim namenom za svoje pravice. V itakem slučaju nas nihče ne more grditi in nam predlbacivati, da- smo državi nevaren element. Delavci, ki zato nočejo pristopiti v unijo, ker se nadajo, da bodo imeli pri podjetniku več kredita in da se bodo povzpeli do boljše službe, se zelo motijo. Nešteto in nešteto slučajev nam je znanih, kako slabo so bili taki mlačneži plačani in kakšne nagrade so prejemali stavkokazi, ki so pomagali razbiti stavke. Dalje nam prav nič pomaga, če imamo v okvirju lepo narisan čarter. Ta na«? ne 'bo skupaj držal, ako ne bomo plačevali svojih unijskih prispevkov. Kolikor več nas bo ostalo dolžnih, 'toliko manj bomo dobili v unijo novih članov, ker vsak si bo mislil:4 'Čemu pa naj pristopim, ker še stari odstopajo?" Izboljšanja, ki ga unija doseže^ so deležni vsi delavci. in titfti, ki nočejo v unijo, sf prav nič ne obotavljajo poseči po tistem, kar so dosegli organizirani delavci: krajše delovne -ure, boljšo plačo i td. Tega se noče nobeden braniti, pa .če je pristopil v unijo ali ne. In naposled pride še lepše. Namesto da bi bili delavci, ki niso še pristopili v unijo, hvaležni Bvojim organiziranim tovarišem in se jim pridružili, jim pa vračajo z batinami ter so kot coklja pri vozu. Marsikdo se tudi vprašuje,, čamu je bilo treba unije in da je bilo pred letti boljše, ko ni bilo takega "fcrufola". Marsikdo pa tudi pozablja, kdo je temu kriv in kdo je povzročil, da so se začeli delavci trumoma organizirati. Ozrimo se nekoliko v preteklost. Ko so delavci začeli prihajati v mesta, v katerih so razni podjetniki gradili tovarne, niso vprašali, kako dolgo bodo imeli delo. Podjetniki jim pa tudi niso (garantirali delo za vse večne dni. In delavci,-ki so hrepeneli 'le po delu, so pozabljali, da jim bo bodočnost prinesla temne čase. Prihajali «o v mesta, dobili dele, postavljali si domove ini živeli v nadi, t da se jim ne mare nič slabega pripetiti. ________ • Preteklo je pa leto za^lfetom; stroji so začeli delavce izpodrivali in podjetniki so jih začeli postavljati na cesto. Kdor je bil manj zažetjen, ta se je prej znašel na cesti. In kako je šlo potem dalje, nam je dovolj znano. Delavci ki so si zgradili domove in se zadolžili,, so morali za kntfhom drugam. Svoje domove so opustili in tudi vse izgubili, kar so že plačali nanje. Na milijone dolarjev krvavo težko zasluženega denarja so delavci vrgli proč, ker so bili v svoji nevednosti od podjetnikov tako fermfto potegnjeni. Izkušnja nas torej uči, kako se moramo ravnati v bodoče, kajti ni vrag, da se ne bi mogli enkrat izpameto-vati. Podjetniki so se ozirali le za svoje profite in jim ni bilo mar za bodočnost delavcev. Naposled se je pa le zgodilo, da so delavski voditelji prodrli toliko dalje, da smo dobili tako-zvano kolektivno pogajange. Torej delavci so postavili podjetnikom protiutež, in fta jih. sedaj ščiti, daneibodo več pahnjeni iznenada na cesto in ne bodo prisiljeni pustiti svojih domov ter izgubiti denarja, kar so ga že vložili v svoje hiše. . Razume se torej, da smo s tem ko smo se organizirali in dosegli, da se lahko kolektivno pogajamo s svojimi delodajalci, tako daleč napredovali, da bi moral sleherni delvec z veseljem pozdraviti ta napredek. Naša dolžnost je pa tudi, da tistih, ki so nam pomagali to pridobiti, ne smemo požabiti in jim moramo še dalje stati ob strani v boju za delavske pravice in boljo zaščito. Nič čudnega tudi ni, če še veliko delavske mase plava v nevednosti, kajti še med našimi voditelji se dobe, ki se trdo drže starega kopita. lo prisega velja pri drugih, jo začnejo tudi sami lomiti. Pristopajo v organizacije, prisegajo in obljubljajo, kako bodo trdno držali skupaj, pa preteče komaj tednov, in že so se izneverili. V teh zadnjih dneh pred volitvami se nešteto delavcev v strahu ozira v bodočnost. Mislijo si, kako hud udarec bo zanje, če 1)0 izvoljen za bodočega predsednika Združenih držav republikanec Landon. Vzroka iniamo v resnici dovolj vsi delavci, da se moramo tega bati, nimamo pa skrbi, da bomo kar čez noč izgubili kar smo pridobili zadnja štiri leta. Če bo Landon izvoljen, se razume, da bo več boja in mogoče tudi prelivanja krvi, Itoda da bi unije propadle, tako kakor si bo kdo zamislil, tega ne bo, in organizirana masa ameriškega delavskega sloja tega tudi ne bo dopustila. Treba se je pa še bolj oprijeti gesla: V združenju je moč. Poskusno glasovanje pred volitvami je tudi neke vrste mlin, ki so ga podjetniki postavili pod tisto voklo, ki teče iz njihovega talbora. Lahko piše-jo v svojih listih, kar hočejo in lahko raztresajo laži potom o-glaiševanja po radio, toda delavci ne bi smeli temu posvečati nobene pozornosti. Naša šola naj nam bodo pretekla leta, ki nam dovolj dokazujejo, kdaj in kako smo bili potegnjeni. Nedavno sem poslušal program, ki so ga oddajali z neke postaje v državi Michigan. Na radio-posta|ji so bili po redu pozvani moški in ženske, različne starosti in različnih poklicev. Oglaševalec jih je na hitro izpraševal, za koga bodo volili. Koncem konca sem izvedel, da je 'bila velika večina za Roosevelta. Kadar zaidem med skupino Delavski voditelj Mr. Green i delavcev in tudi med obrtnike se je izrazil, da je on proti te- ter ljudi drugih poklicev, vse čem, ki trobijo laži po radio-postajah ? Če bi ibila pa to resnica in če bi tidti ljudje, ki jim je sedanji predsednik pomagal do boljšega stališča, sedaj predsedniku Obrnili hrbet in se zavzeli za republikanca Landona, potem le to rečem, da bo treba še in še graditi norišnice po širnem ozemlju Združenih držav. Republikanska stranka v sedanji obliki je taka, da bi jo morali delavci zavreči in še je nikoli več oprijeli. Demokratska je nekoliko boljša, toda še vedno jo imajo kapitalisti pod kontrolo, in delavci ne moremo pričakovati od nje, da bomo kar na hitro dosegli to, kar hočemo doseči in do česar smo u-pravičeni. Z vsemi drugimi mlajšimi strankami, ki so bolj radikalne ne 'bomo pa nikamor prišli in bomo prej pomrli, predno bomo kaj dosegli. Zato smo ftorej prisiljeni, da se oprimemo demokratske stranke. Izboljšamo jo pa lahko na ta način, da čim več svoljih delavskih kandidatov potisnjemo vanjo, ki bodo delovali v korist delavstvu in v korist siromašnega sloja. PcterZg»g> mu, da bi se v unijah razpravljalo o politiki, češ, naij bi bila to zadeva posameznika. To bi torej tako izgledalo, kot bi nam kdo dal v roke nabite puške in rekel, da puške lahko obdržimo za obrambo Itoda streljati ne smemo. Samo posebi je umevno, da baš v unijah imamo priliko in moč, da si lahko razodenemo, da bomo volili in postavili v odgovorne državne urade tiste ljudi, ki se zavzemajo za delavske pravice. Dalje je tudi zmotno, ko se za vsako radikalno organizacijo postavi protiutež z drugo nasprotno organizacijo. Če bi bili razni hujskači res tako odkritosrčni in za mir, bi se potegovali le za demokracijo in bi bili proti vsaki organizaciji, ki krši ustavo Združenih držav. Toda hujskači imaljo kosmata srca in bi državo najraje pahnili v krvavo klanjo. Če se je preko držav raapasel komunizem, ali tretm zato u-stanov.iti tudi fašizem, črno legijo in druge slične organizacije? To nič kaj ne diši po miru, pač pa rodi večje sovraštvo, katero bo prineslo Je več nero-da v deželi. Kdor 'hoče biti odkritosrčen in kdor v resnici stoji za tem, da se ustava vpošteva, mora biti proti vsem organizacijam, ki so za nasilni preobrat, pa naj ga zagovarjajo komunisti ali fašisti. Tudi razne obljube in prisege narod tako zmedejo, da ne vemo, komu 'bi verjeli. Obljube nam delajo razni podjetniki, toda malokdaj jih izpolnijo. Obljube in prisege polagajo naši voditelji, in tudi oni se često-krat izneverijo ter pobegnejo v nasprdtni tabor. Nekatere pa pohlep po denarju tako zaslepi, da hočejo kar ob enem služiti dvema gospodarjema, kar je zelo sramotno, pa ae še vediio do-!gaja. Ko delavci opazijo, kako ma- se izraža za Roosevelta, Po mojem mnenju ni še noben kandidat demokratske stranke imel toliko prilike* da bo izvoljen, kot jo ima sedaj Roosevelt. Dalje sem ujel na radio tudi program, ki ga je oglaševalec oddajal v imenu velikega podjetja. Skoro pol ure je štel slamnate glasove iz raznih držav, najbrž se ni pa oziral na nobena poročila, kajti kar dalje volilcev, in skoro vsi so bili za Landona. Čudo vseh čud je bilo' na prihajali iz tistih. držav, o katerih je dokazano, da jim je Roosevelt itako pomagal, da jim skoro več ni mogel. Kako se torej to vjema 1 Ali smo še toliko brez pameti, da bomo verjeli raznim trobetita- Henry Ford je za Landona. V torek mu je obljubil v De-troitu zvestobo in pomoč. Za Landona je in za odpravo postave za socijalno zaščito. Sama sreča, da se dežela ne briga, za koga in proti čemu je Ford. Leta 1932 je bil naprimer za Hoovra in proti odpravi pro-hibicije. * Iz Ridgewooda mi poroča neznanka. — Čitaia sem Tvojo kolono z dne 12. oktobra, pa Ti moram povedati, da si zelo .slabo informiran o čudodelnih loncih. Tisti, ki je lonec iznašel, je prav dobro 'vedel, koliko ženske trpimo doma pri kuhi. Po novem se kuha brez vode in pe če brez masti. Gospodinje bomo opoldne v čudodelni lonec name tale krompirja, pese Ln korenja ali pa kaj drugega,— kokoš nafilale in v lonec dja-le, — nato bomo pa šle v šov, toa briČ par ti, na rajd ali v .bjuti-parlor. Ko se bomo ob petih vrnile,: nas bo čakala fina večerja. Samo iz lonca bo treba stresti in na mizo posta viti. Prav nič nam ne bo treba skrbeti, kdaj bo zavrelo, prekipelo ali kdaj bo gas ugasnil. Zopet bomo ustanovile društvo "Pridnih čebelic" in tudi Tebe povabimo* da prideš -v Ričvud pogledat naše kastrol-ce. Zdi se mi pa, da Te bodo downtownske rojakinje pova bile na kakšno demonstracijo. Saj bodo kar štiri ta. teden — ,v Drugi, Šesti in Deseti cesti. Za eno pa ne vem, kje bo. Kar v hišo štv. 92 First Avenue telefoniraj, pa boš zvedel. je trobil in pripovedoval število :66 let in rodil se je v Ljubljani. ..... \V Ameriko je prišel leta 1890, fco je bil .star 14 let, torej pred to, da so glasovi za Lando-',46 leti. Brez malega vsa ta le Pri družini Franka in Ivan ke '.Ferjan v Chicago, 111., so dne 13. oktobra krstili hčerko prvorojenko. Botrovala sta zastopnik Glas Naroda, Jože Zelene in njegova žena Ančka. * Med desetimi rudarji, ki so bili v noči od 5. na 6. oktobra ubiti v rudniku Morningu v Mullan, Idaho, ko se je železna vrv vzpenja«e utrgala in je vzpenjača padla na dno šahta je bil tudi rojak Andrej Keše. * V Sheboygan, Wis., je umrl 76-letni Kari Bezovnik, ki je tamkaj živel 33 let, prej pa osem let v Montanl. * V Deftroit, Mich., je Peter Benedikt kandidat za okrajnega blagajnika na socialistični listi. * V Chicago je naglo umrl Jože Steblaj, tajnik Jugoslovanskega posojilnega društva, ki ,ie bil dobro poznan po vsej čikaški naselbini in tudi zunaj Chicaga. Zadela ga je kap na možganih i-n v nekaj urah je bil mrtev. Pokojnik je 'bil star bo kmalu ločena od svojega moža, ki se je najbrž že naveličal igrati kilavo vlogo moža kraljeve tovarišice. Kraljeva mati se je preselila v samoto* puritansko angleško ljudstvo pa ždihuje in tarna o sprijenem svetu, ki niti samemu kralju ni prizanesel s svojimi »skušnjavami. Amerikanke si štejejo v čast, Modrijan je rekel: — Dosti lažje je tisočerim ženskam zmešati glavo kot pa eno samo k pameti pripraviti. Č asopisje je polno poročil o angleškem kralju Edwardu in čedni poročeni Amerikanki Simpsonovi, ki ga spremlja na vseh njegovih potovanjih in je večkrat pri njem na kdsilii in večerji. Včeraj je bilo poročano, da ta je (preživel v Chicagu in v zadnjih dvajsetih letih je bil aktiven na društvenem in gospodarskem polju. Pred 18 leti je ustanovil in od tedaj neprestano vodil kot tajnik Jugoslav Building and'Loan Ass'n. da je eni izmed njihove srede uspelo omehčati srce trdovratnega samca. V čast si štejejo, oWiem ji pa zavidajo vse — od prve od zadnje. 1 f Preživite BOZIC V STARI DOMOVINI eonanfeva pmgr& priredi tri Uleto v staro db—wlao, Vsi trije isle* se kode vrftiii v času, da bo slehernemu, ki se jih odeleii, mogoče preživeti boiične praznike med svojci. IZLETI SB VRŠE NA PABNIKIH: QUEEN MARY ki odpluje it New ¥ork»: dne 2. decembra ter 1& decembra BERENGARIA dne 9. decembra Na prvem teleta bo spremljal Izletnike MILAN EKEROVIČ, Sao newyorSkega urada Cttaard Line; na drugem ALFRED MARKUS. ki je istotako član newyorftkega urada; na tretjem pa HENRI WEBER, Slan. člkaSkega urada Cunard Line. Za vse podrobnosti glede cen, potnih listov, povratnih dovoljenj itd., se obrnite na: POTNIŠKI ODDELEK "GLAS NARODA" WEST ltatwrmm nbw YMB, Rojaku, ki me vprašuje, katera zakonska žena je nzorna. in pofpolna, odgovarjam: — Uzoma in popolna žena je tista, ki je možu popolnoma zvesta, pa mu »vseeno tako streže in ga s tako vnemo ljubi, kot da ibi imela slabo vest. * Kakor vsako leto, se je tudi ! letos o priliki Kolumbovega ;dne obnovila v časopisju starodavna debata, ki menda ne bo nikdar končana: — Kaj je bil Kolumb pravzaprav; Italijan ali Španec T Naj bo, kar hoče. Olrajt moje bil, ker naim j« razkril .najbolj čudovito deželo n a svetu. Če pa v tej deželi »i vse tako kakor bi radi, nik&kor ni j Kolumbova, pač pa edinole naša krivda. _ _______ _ n GLZ8 NABODa*' ~ r^« New York, Friday, .October 16, 1936 THE LAWGE8T SLOVENE DAILY IN VJ3M K. LINDOW: Ko aem se nekoč dalje časa mudil v Lonem slišal neko zategnjenafši-^anje, kakor da . . . Neettttse!, '«lo bi hotel koga v tem času ladlegovati! — Slika! —- me spreleti misel kakor blisk. Skušal sem s pogledom pro-Irdti temo . . . Ne vidim ničesar. (1uj, že spet! Sssst! — Mog ljubi Bog! Polagoma so mi vstajali lasje. Odkod zaboga ta glas? Čtrtil sem, kakor da ne prihaja iz kotov, ampak od zgoraj, iz zraka ... In zopet! Sssst! — Topot glasneje, in kakor se mi je zdelo h/i tre je. Ves potan in drhteč na vsem telesu sem potispal po vžigali-Ta so! — Usmiljeni Bog! Zdaj pa še strel! — Z drhteči-•ni rokami sem prižgal vžigalico in v njenem prvem plamenu opazil na svoji hflaziiri velike rdeče brizge krvi. Prevzela me je groza. Mraz me je obšel, zgraihil sem za kljuko, odprl vrata in planil ven. V trenotku sem bil v sobi starega sluge in ga z/budil. Lovil sem sapo in mu s /težavo povedal svoj doživljaj. Sluga ni vedel več ko jaz. N,i je bilo na svetu sile, ki bi me bila zno- jZacesljiv proti-dražlji-^ [Tec. ki pomiri in odstrani bolesti in bolečine ' pretegnenj in izpahnenj. PAIN-EXPELLER znamka 31dfo t vseh i lekarnah. DENARNE POS1LJATVE Denarna nakazila izvrlujemo^očno in zanesljivo po dnevnem kurztt. TJCG06IATU0 £a * 2.55 ---------------1 Din. 100 $ S M ---------------- DUa. tO« $ tJEO ------------ Din. 900 ftt.lt___________ Dla. 2000 V ITALIJO Za 9 6.50 .................... Ur 100 $ 12JK __________________ Ur 200 t SOJO ______________ Lir 500 $ 57.00 .................... Lir 1000 fllMO _____________.... Lir 2000 9147-59 .................... Ur 3000 EMM 6* CKNE 8EDAJ HITRO MltNJAJO 90 NAVBtmX* cmnm rwrxtwnB sHtsmmmM (torn ali doli OrUClLA ? AMERIŠKIH DOLARJIH SLOVENIC PUBLISHING COMPANY MGla*Nkro.. SKRIVNOST NAJDENKE, povest. Trdo vezane. 93 strani. Cena ;................................................... JS% To je po naSe prikrojena povest, ki bo zanimala slehernega bravca. Hudim duševnim bojem glavnega junaka oziroma junakinje, sledita zaslužena sreča in zadovoljstvo. H SPISJE. Male povesti iz kmečkega življenja. — , 67 strani. Cena _______________________-................... .35 SLIKA DORIANA G RAY A. Spisal Oscar Wilde. 301 strani. Cena ........................00 To je eden najbolj značilnih spisov znamenitega angleškega pisatelja. Roman je izredno zanimiv po svojem stilu, po svoji fantastični vsebini, po svoji globoki miselnosti in napetosti, ki veže bralca z nepremagljivo silo nase. SLIKE, spisal Ksaver Mesko. 189 siržaL Cena... .60 Osem povesti, ki zaslužijo, da jih sleherni prečita. ŠTUDENT NAJ BO. — NAŠ VSAKDANJI KRUH, spisal F. K. Finigar. 80 stranL Cena .50 Naš mojsterskl pripovednik nam nudi v teh dveh svojih delih obilo duševnega užitka. STRAHOTE VtiJNE, spisala Bertha pL Suttner. 228 strani. Cena ______________________________________ .50 To je ena najslavnejših knjig, ki imajo namen vzbuditi v človeku stud do vojne. Pošastni prizori so opisani točno in natančno. Vsaka mati bi morala čitati to knjigo, kajti i to je izpoved žene ln matere, ki je izgubi- t la na bojišču svoje najdražje. " i SVETLOBA IN SENCA, spisal dr. Fr. Beiela. 176 strani. Trdo vezano. Cena________________ L2f Naš znani pisatelj Detela je s iem svojim delom zopet posegel v naše preprosto življenje ter izborno orisal značaje, ki nastopajo v njem. TATIC, spisal France Bevk. Trda ves. 86 str. M Povest iz vojne dobe, kt, se je v srcih naših razsodnih ljudi porajala edinstveno Jugoslavijo. Levstik Je to fino opisaL Z osvobojenjent demovuO tudi povest svoj višek. - Naš Izboren primorski pisatelj nam daje v tej knjigi dve povesti, ki Jih Je posvetil svoji materi. Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, reJco-mandiraite pismo. KNJIGE POŠILJAMO POČTNINE » PROSTO Naslovit« na: — t % SL0VENIC PUBLISHING COMPANY v 916 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. « mza« wimumn* Pot-navzgor New York, Friday, October 16, 1 936 TMB ZZW8EBT BWWNJE DXILT IN UJS3. □ ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL : I. H. It i mora po vrsti. Poglej, od tedaj sva hodila pogosto skupaj in mi je marsikaj povedal iz svojega življenja. Rad bi bil postal velik, .slaven slikar. Toda njegov oče je zgodaj umrl in njegova mati dobiva samo majhno pokojnino. Zato je moral čimprej zaslužiti in je vstopil v tovarno, kjer še sedaj dela, kot risarski učenec. Ni mu bilo lahko opustiti velik ill načrtov. Vse to sem razumela in sem ga. tolažila, kolikor sem mogla. Mogoče bo s svojo nadarjenostjo navzlic temu še prišel naprej. Priden je in slika vsako nedeljo doma. da se dalje vežba in izobražuje. Tako sva postala prav dobra prijatelja. In jaz — jaz sem ga v tem času pričela vedno rada imeti. Toda tega nisem nikomur pokazala." Gita se oddahne Her si potisne lase za ušesa. Nato pripoveduje dalje: "In danes, ko sem prišla od konference, sem ga na poti domov srečala. Opazila sem, da je bil dobre volje. Jn vpraiša me: "Ali prihajate danes tako pozro iz šole?" "Od konference." . "O, tako. Ali greste domov?" "Da." "Ali vas smem spremiti?" "Seveda; mi je zelo všeč." "In tako greva skupaj po ulicah. Veselo raz vnet mi pripoveduje, da je prvega januarja dobil v neki dragi veliki tovarni za preproge službo in da dobiva d voljno plačo kot prvi risar. Štiri tisoč mark, gospodična Škraba; samo pomisli. Medtem sva prišla do hiše. Spodaj v hišni veži sem mu želela obilo sreče in sem veselo gledala v njegov žareči obraz. TaJco vidiš, je vse prišlo. Naenkrat me prime za obe roki in mi govori povsem neumne zaljubljene besede. Rekel mi je, da me je že dolgo imel rad, da pa ni mogel misliti na že-nitev. Sedaj pa ima dobro službo in dobro plačo, prosil me je, naj postanem njegova žena. Rekel mi je, da sem ga tako dobro razumevala in da sem mu vedno dobro svetovala v njegovih skrbeh. Mnogokrait so ga moje besede izvlekle iz velikih skrbi. In nato sem bila naenkrat v njegovih rokah in me ^e poljuboval. Jaz pa — sem obenem jokala in se smejala. Ker nisva več mogla ostati v hišni veži in sva si imela še mnogo povedati, sva šla v majhno kavarno. Tako, sedaj veš vso. In sedaj pomisli — nič več šole, nič več sitnih predstojnikov. Tmela bom dobrega, ljubeznivega moža in majhno, prijazno gospodinjstvo; ali si moreš misliti, kako izgleda v moji duši?" Julija Sk rab ova prikima z resnimi očmi. "Da, Gita, da. Pa tako hitro — ali pa si vse dovolj premislila?" Gita sanjavo gleda pred se. V duhu vidi svojega zaročenca, kako se je sklonil k nje(j in jo tako poln hrepenenja pogledal s svojimi velikimi, temnimi očmi. Slišala je njegove nežne, ljubeznive besede in je čutila, kako se je oklepajo njegove roke. Tako vroče in žejno so iskale njegove ustnice njene. Kot ogenj je šinilo sko zi njene žile in vdano je slonela na njegovem srcu, ko ja rekel: "Sedaj si moja nevesta, Gita. In kmalu, zelo kmalu bo najina poroka. Pdtrebujem te, kajti v tebi je nekaj, kar me dviga nad moje življenje." Še sedalj se strese ob spominu na strastni njegov glas in si obriše rosno čelo. "Premislila? Tukaj ne velja premišljevati. Rada se imava in srečna sem, nei-zmerno srečna." Gospodična Skraba sklene roke. "Bog ti varuj tvojo srečo, Gita — četudi bom sedaj zopet sama, kadar boš šla od mene." "Toda daleč vendar ne bom Šla. Tukaj v hiši bova stanovala skupaj s njegovo materjo. Mogoče bova vzeja maih no srednje stanovanje, ki bo ob Veliki noči prazno... O tam sva ze govorila." "Tako — njegova mati bo ostala pri njem? tega ne bi trpela. To ne bo dobro." Gita, "Toda gospodična Škraba, saj ga vendar ne bom odtujila njegovi materi. Saj se vendar tako zelo veselim, da bo postala tudi moja mati." Gospodična Skraba v skrbi zmaje z glavo. "Gita, gospa Feldman je zelo sitna žena. Tukai v hiši nama nikogar rada." J Gita se smeje. v ""*> Smerna zares ^da; toda to se bo premenilo. ^ H Z d°br\b0m Proti ne bo mogla dru- gega, kot mene tudi rada imeti." Julija Skraba poljubi GPto na lice. "Seveda — ti boš mogoče to dosegla. V svojem telesu mu T LSrCVk° ne bi PaTa^cT" Ž\? Z VaiDa- To dobro premisli. Iz lega ne bo me dobrega." "Draga duša nikar ne misli tako žalostno. Tako ne-jamerno sem nocoj srečna. L. jutri zjutraj, ko se tem prebudi a, od same sreče tudi menda ne bom spala jSrife vest« sem Ob enajstih bo priž-J po mene in me bo nelial USS^ Ne' ^ - ^ BkodaTe tako nof Gospodična Škraba zopet zmaje z glavo "Jutri pa boš izgledala kot kaka lešeerba. Na vsak na-cu, mora« spati, da .boš izgledala sveža, kadar pride " "O k„ h;'. KJC T njenai beaedab' da J« <*"a ginjena. 4'o če aft Ln ;' d°bro mi ^ vse želiš." trdimi besedami. 9VO}° ^njeuoat skriva poljnbt* 8 ~kami i* jo prečno AMERIŠKI MANEVRI NA PACIFIKU goooooooooopooooooooooooe- Slika js tola posneta tekom zadnjih ameriških mornariških manevrov ob Pacifični obali. V ospredju je bojna ladja 'Texas7, **za njo pa "Maryland" in "Mississippi". Monevre si je ogledal tudi ameriški mornariški tajnik. Iz Slovenije» NAJDEN ZAKLAD V sadovnjaku Antona Weis-sa, posestnika na Ščavnici je te dni krt izril več kupčkov zemlje. V eni teh krtin, ki jo je izpral dež, so bili naj leni srebrn jaki iz ldta 1832 s sliko cesarja Franca I. Vseh je 9. in so tako zvani dvajsetaki. Vest o najdenih kovancih se 'je kaj hitro raznesla po vsej okolici in vsakdo je domneval, da je na tem mestu zakopan zaklad iz starih časov, ko so ljudje shranjevali svoj denar v lončenih ali drugih posodah zakopanih v zemlji. Takoj prvo noč po najdbi je neznanec začel kopati na onem mestu, da prišel do zakopanega zaklada, vendar se njemu delo ni izplačalo, ker je našel le še dva kovanca. ZAGONETEN SAMOMOR » V Zagrebu si je v hipni duševni zmedenosti končal življenje nadarjeni zdravnik asistent cnanega zagrebškega specialis- ta za bolezi ušes in grla dr. Šercerja, dr. Franjo Frlan, sin uglednega ljubljanskega odvetnika, star 28 let. Obesil se je v svojem stanovanju v Novakovi ulici in domači so ga našli zvečer že mrtvega. Obesil se je na kravato in visel je na oknu. Vzrok samomora mladega simpatičnega, splošno priljubljenega zdravnika ni znan. OGROMEN POZ AR 23. sejjlt. zjutraj, okoli 1 ponoči je zažarelo nebo nad vsem Dravskim poljem tako, da se je videl odsev celo v Maribor. Gorela je vas Spodnje Jablane v bližini Cirkove, kjer je komaj pred enim mesecem uničil požar štirim posestnikom vse imetje. Današnji ]x>žar pa je bil še strašnejši od zadnjega, ker je bilo v plamenih okoli 50 poslopij ter vsem posestnikom, katerih hiše je zajel požar, dobesedno uničil vse. Ko je bila vsa vas še v najglobljem spanju, so se pojavili NAJ VAM BO QUEEN MARY Najhitrejši Parnih na Svetu Vaš božični parnik za obiske v Jugoslaviji. Presenetili Vas bosta njegova lepota in udobnost. Preko Atlantika v 4 dneh. Izlet pod osebnim vodstvom se vrši iz NEW YORKA 2. DECEMBRA DRUGA ODPLUTJA: UEREXGARIA — 9. DECEMBRA Ql'EEN ALARY 16. DECEMBRA Prtljagn se poSlje naravnost. PomoO glede potnih listov in drugih potnih potreb. Za i>odrobnosU se obrnite na I,KO ZAKRAJŠEK General Travel Service 302 E. 72nd STREET NEW YORK CUNARD WHITE STAR VA2NO ZA NAROČNIKE Poleg ftaslova Je razvidno do Vdaj Imate plačano naročnino. Prva Številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa :eto. Da nam prihranite nepotrebnega dela in st ročko v, Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati. Pofiljite naročnino naravnost nam ali jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopikov, kojih imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tndi druge naselbine, kjer je kaj naših rojakor naseljenih. sim-za Tottfcakr«* TZ toS^JS 86 « «* -hvali«, 'Saj se tudi veselim, Gita." veseim. — (Dalje prihodnjič.) CALIFORNIA: San Francisco, Jacob Lwahh COLORADO: Pueblo, Peter Cullg, A. Saftič Walsenburg, M. J. Bavuk INDIANA: Indianapolis, Fr. Zupančič. ILLINOIS: Chicago, J. Bevčič, J. Lukanich Cicero, J. Fabian (Chicago, Cicero, In Illinois) Jollet, Mary Bamblcb La SaUe, J. SpeUch Mascoutah, Frank Auguatln North Chicago, Joe Zelene KANSAS: Girard in okolica, Joseph Močnik MARYLAND: Kitzmiller, Fr. Vodopivec MICHIGAN: . Detroit, Frank Stular MINNESOTA: Chisholm, Frank Gonie Ely. Jos. J. Peshel Eveleth, Louis Gonie Gilbert, Louis Vessel Hihbing, John PovSe Vlrgina, Frank Brvatich MONTANA: Roundup, M. M. Panlan Washoe, L. Champa NEBRASKA: , Omaha, P. Broderlck VBW YORK: Gowanda, Karl Tint* ran* n OHIO: Barber t on, Frank Troha Cleveland, Anton Bobek, Chan. Karl-linger, Jacob Resnik. John Slajmlk Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John Kumše Youngstown, Anton KikelJ OREGON: Oregon City, Ore., J. Koblar PENNSYLVANIA: Broughton, Anton Ipavec Conemaugh, J. Brezove« Coverdale in okolica, M. Rupnib Export, Louis Supančič Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensburg, Frank Novak Johnstown, John Polants Krayn, Ant. TauželJ Luzerne, Frank Balloch Midway, John Žust Pittsburgh, J. Pogatar, Philip Pro gar * Steelton, A. Hren Turtle Creek, FY. Behifrer West Newton, Joseph Jovan WISCONSIN: Milwaukee, West A Ills, Fr. Skok Sheboygan, Joseph Kakei WYOMING: Rock Springs, Louis Taoebar DiamondviUe, Joe Rollcb Vsak rantopnlk izda potrdilo sa it*-to, katero Je prejeL UPRAVA "AMR NARftDA' = = plameni na gospodarskem poslopju posestnice Marije Frances, odtod se je ogenj razširil na poslopje Franca Frangeša, Jakoba Paklama, Štefana Fek-mana, Matije Hrga in posestnice Eli z. Eckart. Skoraj ves del vasi je bil v nekaj minutah v plamenih. K sreči so ogenj o-pazili gasilci in so takoj prihitele na kraj nesreče p°žanie hrambe iz Cirkovcev, Dragonje vasi, Slovenske Bistrice in Ptuja. Po napornem delu se je gasilcem le posvečilo, da so požar omejili na goreče objekte, sicer bi bila uničena vsa vas. Skoda znaša okoli pol milijona Din. DR. JAKOB KONDA, PREDS. VRHOVNEGA SODIŠČA Iz Beograda poročajo, da je za predsednika vrhovnega sodišča za Slovenijo in Dalmacijo imenovan kasacijski sodnik dr. Jakob Konda. Dr. Konda je danes v 55. letu starosti ter je rodom iz občine Semič, v Beli Krajini. Po do-vršitvi gimnazije v "Ljubljani je z odličnim uspehom polagal izpite na juridičnih fakulte'tah v Gradcu, Punaju in Pragi, kjer na češiki univerzi 1. 1908 tudi promoviral. Po vstopu v sodno stroko 1. 1908 je služboval pri okrajnih sodiščih v Kamniku, Pravaljali in Murski Soboti. RUDNIK ŠEMNIK V DRUGIH ROKAH Rudnik v Šemniku občina Zagorje je bil zadnje čase v posesti treh Ljubljančanov. (Mik-lavc, Šmit, Boncar.) Rudnik je v bližini Kisovškega rova katerega izrablja Trboveljska premogokopna družba. Radi tega kakor tudi iz "konkurenčnih ozirov je TPD že davno hotela kupiti ta rudnik. Glavni delničarji družbe (Francozi) so to kupčijo ovirali, in je zato prišlo -Šele sedaj do nje. Trboveljska bo v tem rudniku ustavila delo, in tako bo zopet povečan v Zagorju kader brezposelnih. Poleg prizadetih radarjev, bodo bridko občutili posledice tega koraka vozniki po številu 56, ki so dovažali premog na zagorsko postajo. Prizadeti bodo tudi razni obrtniki ki so imeli ravno tako zaslužek, ki bo sedaj odipadel. Ravno tako bodo prizadeti vsi, ki so Skoraj polovico ceneje kupovali premog, bodisi za lastno ali industrijsko uporaibo. V Zagorski dolini, ki je že tako hudo prizadeta radi opustitve steklarne, in raznih apnenskih podjetij, bo novi udarec še bolj povečal revščino. MOŽ S 55 ZOBMI. Pi •i neki zobozdravnici v Atenah se je pojavil te dni mož, ki je imel v us£ih 55 zob. To medicinsko čudo šteje 24 let, še pred kratkim je ibii nameščen pri atenski policiji. Sedai je prišel prvič k zdravniku oziroma zdravnici zavoljo zob. V ostalem je mladi mož popolnoma zdrav. Težave mu dela le govorjenje. Šuvšlja, tako da ga je težko razumeti. To je zavoljo abnormalnega zobovja. Navzlic temu ne misli na to, da bi , si dal odvisne zobe izdreti. "Nič ne vemo, da-li ne bom te druge zobne garniture nekega dne potreboval,'' je dejal. V letošnjem Koledarju je par lepih kratkih po vesti, ki bodo zanimale 'jubitelje leposlovfe, PiSlte oam za cene vomlh listov, reservacljo kabin ln pojasnila za potovanj* SLO VE NIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 W. 18th St., New York Na parnikih, Id sa debelo tiskani, trše t domovino izleti pod vodstvi izmučenega spremljevalca. 20. oktobra: ltoiua v Genoa 21. oktobra: Quet?n Mary v Cherbourg Washington v Havre 24. oktobra: Rex v Genoa Lafayette v Havre Bremen v Bremen 28. oktobra: Aquitauta v Cherbourg 29. oktobra: lie de France v Havre 31. oktobra: Vulcanla v Trst 4. novembra: Queen Mary v Cherbourg 6. novembra: Europa v Bremen 7. novembra: Champlain v Havre Conte dl Savola v Genoa 11. novembra: Aquitania v Cherbourg Normandie v Havre 14. novembra: Rex v Genoa 18. novembra: Queen Mary v Cherbourg JO. novembra: Bremen v Bremen -1. novembra: Lafayette v Havre Saturnia v Trst 25. novembra: Normandie v Havre Berengaria v Cherbourg 28. novembra: Conte dl Savoia v Genoa 2. decembra: Queen Mary v Cherbourg 3. deecmbra: Champlain v Havre ' 4. decembra: Europa v Bremen < - 5. deecmbra: Vuleauia v Trst 9. decembra: Normandie v Havre Berengaria v Cherbi u^g 12. deecmbra : Rex v Genoa 15. decembra: Bremen v Bremen 16. decembra: * Queen Mary v Cherbourg 26. decembra: Normandie v Havre KDAJ JE ČLOVEK NAJBOLJŠE VOLJE. Angleški psiholog dr. Bili je raziskal vprašanje^ kda'j je človek najbolje razpoložen. Odgovor na to vprašanje je razr ličen in zavisi od "spalnih tipov." Tisti ljudje, ki jim je spanec najboljši pred polnočjo, imajo maksimum svoje dobre volje proti pol 10. zjutraj. Ljudje, ki zaspijo trdno šele proti jutru, so pozno popoldne al« proti 10. zvečer najboljše volje. "GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga ho* če naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. ------