8000032
|0|RSDNJAK(,
Muzejski trg 1 a
PEČNIK IMPLANTATI d.0.0
David Pečnik, dr. dent. med. mT Loke 33 - Hotel Benda	m
3330 Mozirje	I
Commerce
ISO 9001 Q-842
IMPLANTOLOGIJA - vstavitve zobnih vsadkov in izdelava protetičnih nadomestkov ESTETSKA PROTETIKA - brezkovinske prevleke, luske.
UGODNE CENE - MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE
0 080 22 36 www.hp-commerce.si
info: www.implantati.net e-mail: pecnik.implantati@siol.net
GSM: 041 791 754 Tel.: 03 705 36 36 Fax: 03 705 36 37
ŠTEVILKA 38
LETO XXXIX 21. SEPTEMBER 2007 CENA 1.35 EUR
Metdo je številko po kokovosti.
Možnost nakupa akcijske ozimnice Trenutne cene;
Zadruga mozirje
Zgomjesa vinjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o.
Čebula, 10 kg 4.90 EUR
Krompir polonca, 2,5 ks 1.82 EUR
massa
Zelje, 20 - 25 kg 0.31 EUR/ks
I* Naročila za kokoši rjave, ki ■ 0 bodo stare 18 tednov oddajte v h poslovalnici do srede,
3. oktobra 2007. Dobava bo v 1“, petek, 5. oktobra 2007.
EUR
Krompir desiree, kondor, caligford ..., 10 kg
od 2.80 do 3.10 EUR
Krmni krompir, 25 - 30 kg od 0.10 do 0.12 EUR/ks
Podrobnejše informacije dobite v naši najbljižji poslovalnici.
»odarjenim konjem
v zobe! '
Bodite opazni, ko želite. Pokažite moč, ko hočete. Izberite svobodo, ko se odločite. Odpeljite novo M«xdo5.
0b nakupu nove Mai4e5 v septembru in oktobru vam bomo podarili 43 konjskih moči
Obiščite salon AS Avtomobili Skomšek in se pustite zapeljati argumentu moči. Podarjeno moč je odličen razlog zo nokup.
To je ta Zoom-Zoom občutek!
BS AVTOMOBILI SKORNŠEK, Cesto Simono Blatnika 20, 3320 Velenje; tel.: 03/891 90 77 www.as-velen|e.com
		
HabiT upravljanje s stanovanji, d.o.o.		A
	ISO 9001:2000 Q-387	= IONet =
Upravljanje s stanovanji
Kersnikova 11, 3320 Velenje Tel.: 00386 (0)3 898 16 00 E-mail: habit@rlv.si Internet naslov: http://www.habit.si Fax: 00386 (0)3 587 57 56
Posredovanje v prometu z nepremičninami
Pisarne; Šaleška 18d, Velenje, Zadrečka 11, Nazarje Tel.: 00386 (0)3 897 51 30, nepremičnine GSM: 041/ 665-223 E-mail: habit.nepremicnine@siol.net
V	podjetju Habit d.o.o., se ukvarjamo predvsem s poslovanjem z nepremičninami, kjer je glavna dejavnost upravljanje z nepremičninami, ter organizacijo gradbeno-obrtnih in instalacijskih del na stanovanjskih in drugih zgradbah.
V	podjetju Habit d.o.o., se ukvarjamo tudi s posredovanjem v prometu z nepremičninami za kar imamo pridobljeno ustrezno licenco Ministrstva za okolje in prostor.
Storitve, ki jih opravljamo:
m sestavljanje pogodb in svetovanje: m vpisi v zemljiško knjigo;
e cenitve nepremičnin v okviru pooblaščenih sodnih cenilcev; e oglaševanje na internetu, ter v časopisnih medijih;
K brezplačni ogledi za kupce in najemnike nepremičnin; m provizijo zaračunamo samo v primeru, če pride do sklenitve posla
NASA STROKOVNOST IN ZANESLJIVOST BOSTA VAŠA VARNOST IN ZADOVOLJSTVO!
Tretja stran
Veliki in večji problemi
V Sloveniji se je v minulem tednu dni govorilo predvsem o nekontrolirani rasti cen življenjskih potrebščin, zaradi česar so se na zatožni klopi najprej znašli trgovci, takoj za njimi pa še dobavitelji. Trgovci zatrjujejo, da višje cene izdelkov na prodajnih policah niso posledica višjih trgovskih marž ampak, zgolj višjih cen dobaviteljev, slednji pa trdijo, da so višje cene njihovih izdelkov posledica rasti ceni surovin na svetovnih trgih, na kar sami nimajo vpliva. Začaran krog?
Morda res, toda potrošnika vse to ne zanima prav veliko. Ve le to, da mora za isto stvar sedaj plačevati več, kar pa zna biti zelo neugodno, če se odhodki gospodinjskega proračuna v celoti pokrivajo s prihodki in ni nobenega ostanka, iz katerega bi bilo mogoče pokrivati višje stroške. Finančni svetovalci v takih primerih predlagajo predvsem iskanje dodatnih virov prihodkov, saj stroškov ni mogoče zniževati v nedogled, poleg tega pa zmanjševanje kvalitete življenja destruktivno vpliva na motivacijo posameznika.
Toda ko nas sredi ukvarjanja s tako velikimi problemi zmoti naravna katastrofa, kakršna
je bila poplava v noči s torka na sredo, se nenadoma zavemo, da so lahko problemi tudi veliko večji in da s(m)o lahko srečni vsi tisti, ki imaj(m)o streho nad glavo. Narava je znova dokazala, daje njena moč daleč nad človekovo in da zna biti včasih tudi neizmerno kruta.
Znova sta se razbesneli Savinja in Dreta, poleg njiju pa še nešteto potočkov in drugih pritokov, ki so dobesedno podivjali in povzročili enormno škodo, katere višino občinske komisije še ugotavljajo. Veliko dela in pridobitev iz zadnjih let se je v parih urah razblinilo v nič, njihove ostanke pa je odnesla voda proti Zidanemu mostu. Koliko grenkobe in žalosti je bilo videti v očeh prizadetih ljudi...
Vse, kar nas ne uniči, nas naredi močnejše, je znani rek, ki nas mora držati pokonci tudi v tej preizkušnji. Vse, kar nam je neurje zrušilo in uničilo, lahko postavimo na novo, res pa je, da za to potrebujemo čas in denar. Čas si bomo seveda vzeli, vprašanje pa je, kako bo z denarjem. Se bo odzvala tudi država? Na to in še več drugih vprašanj bomo skušali poiskati odgovore v prihodnji številki Savinjskih novic.

IZ VSEBINE:
Aktualno:
September v znamenju podražitev...4
Občinski svet Mozirje:
Novega objekta na Praprotnikovi ne bo.5
Nazarje:
Otvoritev Lesarskega razvojnega centra.6
Črna kronika:
Zgornjesavinjske ceste terjale krvni davek.. 7
Nazarje:
Otvoritev pločnika do podjetja
BSH Hišni aparati....................9
Korošica:
Slovesna otvoritev
obnovljenega Kocbekovega doma......12
Mozirje:
Srečanje 80-letnikov............. 17
KNM Nazarje Glin:
"Graščaki" začeli s pripravami...21
ISSN 0351-8140, leto XXXIX, št. 38,21. september 2007. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Sukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Marija Lebar, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Irena Drobež, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.35 EUR za naročnike: 1.22 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
SEPTEMBER V ZNAMENJU PODRAŽITEV
Visoka rast «en na plečih državljanov
Kruh, pekovsko pecivo, moka, mlevski izdelki, olje, testenine, meso, jajca, mlečni izdelki, zelenjava. Našteta je večina osnovnih prehrambenih dobrin, ki jih gospodinje vsakodnevno kupujejo, da nahranijo svojo družino. Njihov drugi skupni imenovalec je visoka podražitev v mesecu septembru. Njihov tretji skupni imenovalec so trgovci, dobavitelji in vlada, ki se prepirajo, kdo je za podražitve kriv. Na drugi strani smo potrošniki, ki bomo definitivno kupovali dražje, pa naj bo kriv kdorkoli že.
ISKANJE PRAVEGA KRIVCA ZA PODRAŽITVE
Že v spomladanskih mesecih smo se spopadli s prvimi podražitvami, takrat elektrike, javnih prevozov, vrtcev. O podražitvah goriva zaradi samoumevnosti naraščanja cen skorajda ne razmišljamo več. Podražile so se kulturne storitve in rekreacija. Vlada se spopada z naraščajočo inflacijo, trenutno je okoli 3,5-odstotna, poleg tega stopa v ko nf I i kt ta ko s trgovci kots prehrambeno industrijo.
Kot je premier Janša že obljubil, bo vlada urad za varstvo konkurence pozvala, naj preveri informacije o
dogovarjanju glede cen največjih trgovcev v Sloveniji, poleg tega bo še bolj podpirala organizacije, ki skrbijo za zaščito potrošnikov. Kljub vsem že izvedenim in vsem napovedanim podražitvam ter naraščajoči inflaciji Janša trdi, da se inflacija že umirja, poleg tega pa ima Slovenija v primerjavi z drugimi državami evrskega območja ob nekoliko višji inflaciji tudi višjo gospodarsko rast.
Pravi medijski ravs seje razvil predvsem med trgovci in dobavitelji, ki se medsebojno obtožujejo, kdo je kriv za podražitve. Medtem ko v Trgovinski zbornici Slovenije zagotavljajo, da
podražilve niso posledica dvigovan-	erv, ki bi pomagale ublažiti šok polet-
ja marž trgovcev, ampak je treba nega povišanja nabavnih cen žit z razlog iskati v zviševanju cen surovin	globalnih in domačih trgov, zato so
Za pošteno delo se v Sloveniji čedalje manj dobi
pri proizvajalcih in dobaviteljih, le-ti	podražilve nujno potrebne. V isti sapi
odgovornost zavračajo. V živilski in-	tudi pojasnjujejo, da bodo od
dustriji pojasnjujejo, da nimajo rez-	podražitev največjo korist pridobili
Naša anketa
Posledice inflacije
Pred dnevi smo bili priča pravemu valu podražitev osnovnih življenjskih potrebščin. Pri tem smo seveda krajši konec potegnili potrošniki. Z rastjo cen in dvigom inflacije se dviguje tudi stopnja revščine v Sloveniji, najbolj na udaru so socialno najšibkejši sloji, ki večino svojih prihodkov namenijo za hrano in položnice. Revščina je velika težava, pred katero si Slovenija zatiska oči. Jo občutimo že tudi Zgornjesavinjčani?
Miroslava Senica, Mozirje
Da so se cene vtem mesecu kaj spremenile, še nisem opazila, ker nisem še nič preračunavala. Sicer pa moramo živeti in si kupovati hrano. Če se bo ta dražila, bodo prvi na udaru delavci in upokojenci z nizkimi prejemki. Revščino je opaziti tudi v naši dolini. Ko se pogovarjam z ljudmi, mi pogosto zaupajo, da se le s težavo prebijajo iz meseca v mesec. Država bi zaradi tega morala imeti večji vpliv na dvigovanje cen. Denis Dolšak, Mozirje Ob podražitvah bi morale biti tudi plače večje, le tako bi lahko delavci normalno živeli. Revščina je že prisotna v naši dolini. Vendar je ta odvisna od tega, koliko se komu ljubi delati, ker delaje vedno dovolj. Tisti, ki poprime za vsako delo, bo preživel.
Vsekakor pa bi morala država kontrolirati cene.
Da bi potrošniki izbrali tisto trgovino, kjer je določen artikel najcenejši, je skoraj nemogoče, ker so cene zelo enake ne glede na ponudnika artikla, razlika v ceni je kak stotin.
Jože Turk, Nove Loke
Podražitve so zelo vplivale na naše družinske nakupe. Če se bodo cene neprestano zviševale, bo veliko ljudi pristalo na pragu revščine. Ta
je prisotna tudi v naši dolini. Vse večje takih, ki si težko privoščijo že najosnovnejše življenjske potrebščine. Država bi morala imeti nadzor nad cenami.
Urška Žunter, Brezje
V septembru je bil opazen dvig cen. Sicer pa, kar smo uvedli evro, se mi zdi, daje vse dražje. Dvig cen vpliva na rast revščine.
Ta je prisotna v tudi v naši dolini. Delam v kolektivu, kjer ljudje s svojo plačo zelo težko preživijo svojo družino. Marsikdo med njimi nima niti za minimalno preživetje. Plače so vsak mesec slabše in kaj hitro se lahko zgodi, da bo prišlo tudi do socialnih nemirov.
Anita Ugovšek, Gornji Grad Podražilve so vplivale tudi na naš družinski proračun. Ampak potrebno seje znajti. Tistim, ki pa to ne bo uspelo, se slabo piše. Revščina je tudi v naši dolini prisotna. Sama delam v gostinstvu in pri današnjih cenah je občuten upad gostov. Le redki si danes privoščijo kozarček. Če se plače ne bodo zvišale, bo verjetno kmalu prišlo tudi do socialnih nemirov. Primož Krivec, Nazarje V družini imamo nizke dohodke in septembrske podražitve se kar poznajo na našem družinskem proračunu. Če se bodo cene še zviševale, bo opaziti tudi večjo revščino v naši dolini. Ljudje si bodo lahko vse manj privoščili. Že sedaj so mnogi dali nekaj položnic »na stran«, da so lahko odšli na dopust. Tudi v naši družini se pogosto zgodi, da moramo postaviti prioritete in dati prednost stvarem, ki so najnujnejše.
Pripravila: Marija Sukalo, foto: Ciril M. Sem
4
V -/
Novega objekta na Praprotnikovi ne bo
Na 11. redni seji so se mozirski občinski svetniki seznanili z namero Omenja Ademaja, lastnika podjetja Melbau d.o.o., ki na Praprotnikovi ulici izvaja dejavnost prodaje sadja in zelenjave, da bi želel na tem mestu zgraditi poslovno stanovanjski objekt. Njegova namera je že naletela na neodobravanje sosedov, ki so ustanovili civilno iniciativo. Nov objekt bi med drugim bistveno poslabšal prometno varnost na tem območju.
Večnadstropni objekt naj bi stal na lokaciji, kjer bi poslabšal prometno varnost (foto: Benjamin Kanjir)
trgovci, ki si poleg visokih marž, ob vsaki podražitvi zvišajo tudi rabat.
IZRAČUNI KAŽEJO DRUGAČE
Naj trgovci še tako vztrajajo, da za podražitve ne odgovarjajo oni, je njihov delež pri vedno višjih cenah izdelkov na trgovskih poličkah zagotovo vreden pozornosti. Kot opozarjajo številni strokovnjaki, med drugim tudi na Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), je težava s slovenskimi trgovci ta, da med njimi ni prave konkurence. Na domačem trgu prevladujejo le trije trgovci, ki na trgu maloprodaje obvladujejo kar 90 odstotkov tržnega deleža. Obstajajo celo sumnje kartelnih dogovorov med njimi, kar naj bi urad za varstvo konkurence že proučeval.
Po mnenju ZSSS se vlada premalo vključuje v nastalo problematiko, zato sindikati obljubljajo, da bodo zaradi visoke inflacije že letos zaht-
Boštjan Kolenc,
Brinečev kmečki mlin:
»Prvič se je zgodilo, da se je žito podražilo ob žetvi. Ponavadi so takrat cene vsaj rahlo upadle, nato pa se med sezono počasi dvigale. Dvig cene žita tokrat ni posledica dogajanja na slovenskem tržišču, do dviga je prišlo na celotnem evropskem tržišču. Med prodajalci in večjimi kupci žita seje o dvigu cene govorilo že nekaj časa, mislim pa, da nihče ni pričakoval, da bo tolikšen. Res je, da je bila cena žita v primerjavi z ostalimi surovinami in energenti zelo nizka. Zato so na evropskem trgu pšenico, ki ima zelo visoko energetsko vrednost, začeli uporabljati kot energent, se pravi za proizvajanje toplote, posledično pa jo je bilo precej manj na voljo za predelavo v moko.
Da bo zato prišlo do podražitev, se je po mojem mnenju vedelo, ni pa nihče pričakoval tolikšnega povišanja cene. Sprejeti bo treba, da smo tudi mi postali dei evropskega trga, žal smo majhen del, ki ne more imeti večjega vpliva na dogajanja na celotnem področju. Morali se bomo prilagoditi in od članstva v Evropski uniji sprejemati tako slabo kot dobro.
Mislim sicer, da, vsaj kar se žita tiče, tudi izven Evrope stanje ni kaj boljše. Tako domnevam zato, ker so pred leti žito še uvažali iz Kanade in
evali popravke pri plačah. Pri tem opozarjajo, da se na visoke trgovske marže lahko uvedejo določene sankcije, npr. v obliki obdavčenja na dobiček, kot je to storila italijanska vlada.
Dejstvo je, da bodo visoke podražitve in naraščajoča inflacija najbolj prizadele prebivalstvo s podpovprečnimi plačami, nezaposlene in upokojence. Državljane, ki si že danes ne morejo privoščiti niti vseh osnovnih prehrambenih dobrin. V ZSSS obljubljajo, da bodo začeli ukrepati, če ne bo druge poti, tudi s stavkanjem. Najprej pa z zahtevo korekcije plač na državni ravni. Premier Janša se je na takšne izjave sindikalistov že odzval. Po njegovem mnenju plače v Sloveniji realno rastejo, spreminjanje plačne politike zato ni smiselno. Lahko bi celo pozročilo škodo. Žal pri tem ne komentira škode v denarnicah svojih državljanov.
Tatiana Golob
se je to izplačalo, danes tega ne počnejo več. Če bi bilo žito drugje ceneje, bi se zagotovo še našla podjetja, ki bi ga uvažala k nam, v Evropo.
Menim, da se bodo cene sedaj stabilizirale, verjetno bo še prišlo do manjših uskladitev, še večjega dviga cene žita na trgu pa ne pričakujem. Žal je vedno tako, daje potrošnik tisti, ki plačuje končno ceno. V naši prodajalni smo pri prodaji moke opazili, da so ljudje pred podražitvami kupovali in še sedaj kupujejo na zalogo, čeprav po mojem mnenju to sedaj ni več smiselno, saj podražitve žita ne pričakujemo več. Cena, ki jo je žito doseglo sedaj, mora kmetom oziroma predelovalcem zadostovati ne le za pokritje stroškov, kot je bilo sedaj, ampak tudi za vlaganje v različne investicije.«
OBČINSKI SVET MOZIRJE
Investitor se je oglasil na občini in odgovorne na upravi seznanil s svojo željo, da bi izboljšal svojo dejavnost. Naročeno mu je bilo, da naj pripravi osnutek svojega projekta, s katerim se bo nato seznanil občinski svet. Želje investitorja so v tem času bistveno zrasle, saj je arhitekt ob upoštevanju njegovih namer zrisal objekt v višini sedanjih večstanovanjskih objektov, ki že stojijo na Praprotnikovi ulici. Novi objekt naj bi v pritličju služil prodaji zelenjave, poleg bi bil gostinski lokal, v višjih
V dvorani Doma kulture Nazarje je v torek, 18. septembra, potekala slavnostna podelitev občinskih priznanj za leto 2007. Prireditev je zaokrožila praznovanje občinskega praznika, ki gaje občina izbrala na dan vpisa osnovne šole v register vzgojno izobraževalnih zavodov Republike Slovenije.
Zlati grb je Občinski svet Občine Nazarje podelil Jožefu Bitencu, pre-
nadstropjih bi bila urejena stanovanja. Parkirišča naj bi bila v kletnih prostorih.
Župan s strokovnimi sodelavci je ob seznanitvi z načrti kljub nestrinjanju z videnim z nameravanim projektom seznanil tudi občinske svetnike. Slednji so bili absolutno proti gradnji na tem območju. Ob tem so občinski upravi naložili nalogo, da prouči odloke, ki urejajo to območje, da se bo lahko slednje primerno uredilo in namenilo dejavnosti, ki bi bila tu primernejša.
Benjamin Kanjir
jemniki srebrnega grba Občine Nazarje pa so bili Martina Cigale, Franc Matko in Jože Zidam. Bronasti grb Občine Nazarje sta dobila Tadeja Cigale ter Darko Sukič, županovo priznanje pa sta letos prejela Luka BrF novšek in Natalija Fllačun. O slavnostnem dogodku in prejemnikih občinskih priznanj bomo obširneje poročali v naslednji številki Savinjskih novic.
Irena Drobež
NAZARJE
Slovesno podelili občinska priznanja
f
OTVORITEV LESARSKEGA RAZVOJNEGA CENTRA ARLES V NAZARJAH
Po sledeh napredka, sprememb in tradicije
V petek, 14. septembra, je v prenovljenih prostorih Domo kulture Nazarje svoja vrata odprl Lesarski razvojni center Arles. Poslovne prostore centra, ki bo spodbujal razvoj lesarstva in tej dejavnosti zagotavljal strokovno, razvojno in svetovalno pomoč, so slovesno otvorili župan občine Nazarje Ivan Pumat, direktorica Savinjsko-šaleške območne razvojne agencije Jasna Klepec ter minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko dr. Ivan Žagar.
V prenovljenih prostorih kulturnega doma bo poleg Arlesa delovala tudi Savinjsko-šaleška območna razvojna agencija
(foto: Irena Drobež)
Lesarski razvojni center v Nazarjah predstavlja pomembno pridobitev za gospodarski prostor celotne Sa-Ša regije, o čemer je pričala tudi široka udeležba predstavnik-
ov iz gospodarstva in lokalnih skupnosti iz celotne regije. Realizacija vzpostavitve centra je bila omogočena z uspešno prijavo občine Nazarje na mednarodno
sodelovanje med Slovenijo, Madžarsko in Hrvaško. Skupaj z razvojnimi partnerji je s tem dobila možnost črpanja evropskih sredstev. Po besedah župana Ivana Purnata je bila celotna investicija vredna okrog 170.000 evrov, od tega so pridobili evropska sredstva v višini 125.000 evrov. V prenov-
Minister Žagarje pozdravil projekt, ki je primer uspešnega črpanja evropskih sredstev in sodelovanja med akterji, predvsem pa pravi gospodarsko naravnani projekt. »Naloge, ki naj bi se znotraj tega centra izvajale, še posebej pozdravljam zaradi tega, ker so gospodarsko in razvojno naravnane, saj želimo proizvodom in
LRC Arles bo z vidika promocije celotne lesno predelovalne panoge spodbujal večjo konkurenčnost podjetij in razvoj njihovih blagovnih znamk. Predvsem pa želijo z njim vzpostaviti sodelovanje med lesarskimi podjetji iz regije in regionalnimi ter drugimi podpornimi strukturami, predvsem izobraževalno-raziskovalnimi.
Ijenih prostorih doma kulture bo odslej delovala tudi Savinjsko šaleška območna razvojna agencija.
»Napredek, sprememba in tradicija. To je bilo naše vodilo. Tradicija je nek uveljavljen napredek, napredek pa naj bo nadaljevanje tradicije. In če kaj, potem tradicijo v lesni panogi tukaj imamo,« je poudarila direktorica agencije in vodja projekta, Jasna Klepec, ki je predstavila tudi namen centra.
storilvam dodati oziroma povečati dodano vrednost. Izobraževalni ter vsi ostali programi so lahko še posebej uspešni, če nastanejo iz terena, na podlagi tradicije, naravnih in tudi človeških resursov, ki tukaj obstajajo.« Minister je prepričan, da bo z uspešnim delom centra narejen kvaliteten korak naprej, saj je teh virov v Sloveniji izjemno veliko in je smiselno, da jih bolje izkoristimo.
Irena Drobež
ENERGETIKA NAZARJE
Zagotovljeno nemoteno poslovanje
Nazorsko podjetje za proizvodnjo toplotne energije Energetika je v letošnjem letu poslovala pozitivno, poleg tega so poravnane vse obveznosti do dobaviteljev in bivših zaposlenih. Preko leta so osnovno dejavnost nadomeščali s storitvami na energetskem področju in s tem ustvarili 20 odstotkov letnih prihodkov. Robert Hudournik, ki kljub napovedi o svojem odstopu ostaja na mestu direktorja Energetike, je optimist, saj velike zaloge kuriva in sklenjene pogodbe z dobavitelji zagotavljajo nemoteno poslovanje tudi v kurilni sezoni.
Podjetje trenutno zaposluje pet ljudi, kar pomeni, da mora vsak optimalno pokrivati svoje strokovno področje. Za proizvodnjo skrbijo trije, razlaga Hudournik, ki vodi podjetje s polnimi pooblastili in odgovornostjo. S tehnološko prenovo so parno ogrevanje nadomestili z vročo vodo in čeprav seje nekaj dosedanjih odjemalcev toplotne energije odločilo za drugačen vir ogrevanja, je Hudournik trdno na stališču, da Energetika ne bo doživela podobne usode kot gornjegrajski Engo ali r~~\
6
V___
solčavska Energetika.
»Skladno z energetskim zakonom smo dolžni zagotavljati toplotno energijo. Z občinskim podjetjem Dom so relacije jasne; mi skrbimo za proizvodnjo toplotne energije, Dom je odgovoren za distribucijo do končnih porabnikov,« pojasnjuje direktor Energetike. V podjetju so trdno odločeni izpolnjevati svoje obveznosti do porabnikov, zato imajo za zagotavljanje proizvodnih virov v rezervi dodaten kotel in na deponiji enajst tisoč prostorninskih metrov kuriva.
Direktor Energetike Nazarje Robert Hudournik: »Energetika ne bo doživela enake usode kot ostali trije proizvajalci toplotne energije iz nekdanjega konzorcija.« (foto: EMS)
Normalno bi torej bilo, da se prah, zaradi odločitve, da individualnim odjemalcem ne bodo dobavljali to-
ple vode, počasi poleže. O zadevi so večkrat razpravljali tudi občinski svetniki, v glavnem zaradi lastniške strukture, saj je znano, da je Energetika v večinski lasti družine župana Ivana Purnata, ki seje od razmer in odločanja v podjetju že večkrat javno ogradil.
Odločitev za uvedbo kurilne sezone je za Hudournika ekonomsko povsem opravičljiva, »saj znaša dejanska proizvodnja toplote za pripravo sanitarne vode v poletnih mesecih manj kot dva odstotka proizvodnje v zimskem času. To pomeni, da bi moral kotel poleti delovati približno pol ure na dan, da bi pokril vse potrebe po topli vodi. V tej situaciji sta obstajali dve možni rešitvi: da vtem času ne obratujemo ali pa oblikujemo diferencirano ceno, s katero se nihče ne bi strinjal.«
Savinjčan
ZGORNJESAVIMJSKE CESTE (PONOVNO) TERJALE KRVNI DAVEK
Prometna (ne)varnost ni naključje
V soboto, 20 minut čez polnoč, je 22-lefni voznik vozil osebni avtomobil skozi naselje Gornji Grad proti Radmirju. V levem nepreglednem ovinku je izgubil oblast nad vozilom, zapeljal desno in trčil v rob betonske škarpe. V nesreči se je 27-letni sopotnik tako hudo poškodoval, da je umrl na kraju nesreče. Voznik je bil odpeljan v celjsko bolnišnico, kjer so ugotovili, daje utrpel lažje telesne poškodbe.
zaradi katere je lansko leto umrlo na slovenskih cestah 111 ljudi, 433 pa se jih je huje poškodovalo, Lani je bilovvsakltretji prometni nesreči, ki ji je botrovala hitrost, ugotovljeno,
Številne sveče opominjajo voznike, da je na tem mestu po nepotrebnem ugasnilo mlado življenje (foto: EMS)
UMRLO 41 OSEB VEČ KOT LANI
Tako približno se glasi poročilo tiskovne predstavnice Policijske uprave Celje Milene Trbulin Drobne, ki kaj več, kotzapisati kruto dejstvo, v resnici ni mogla storiti. Po podatkih policije je v Sloveniji za posledicami prometnih nesreč letos umrlo že 215 oseb, lani v enakem obdobju »samo« 174. Statistični podatki kažejo, da se največ hudih prometnih nesreč zgodi čez vikend, torej od petka do nedelje in ob dobrih voznih razmerah.
V Zgornji Savinjski dolini je letos to drugi primer s tragičnim koncem, kar je po besedah pomočnika komandirja Policijske postaje Mozirje Matjaža Sema enako kot v enakem lanskem obdobju. V primerjavi z drugimi območji je sicer stanje dokaj ugodno, še naprej pa ostajajo velik problem alkoholizirani vozniki.
»Na območju mozirske policijske
postaje ugotavljamo, da sede za volan največ alkoholiziranih voznikov med vsemi postajami celjske policijske uprave. Vozniki, ki vozijo pod vplivom alkohola, pogosto vozijo tudi z neprilagojeno hitrostjo,
da je bil voznik pod vplivom alkohola,« ugotavlja Matjaž Sem. Policija vseskozi nadzira problematične cestne odseke in območja, vendar prometne varnosti ni mogoče izboljšati zgolj z nadzorom, potreben
je pravilen in odgovoren odnos do prometa in prometnih pravil prav vsakega udeleženca v cestnem prometu.
VOZITI S PRILAGOJENO HITROSTJO
»Udeležbo v prometuje potrebno razumeti kot odgovorno dejanje, od katerega ni odvisna samo lastna varnost, temveč tudi varnostdrugih. Zelo pomembno je, da vozniki upoštevajo pomen prilagojene hitrosti, ki ne sme biti odvisna samo od veljavnih omejitev, ampak tudi od lastnosti, stanja ceste in prometnih razmer,« opozarja Sem in še posebej opozarja voznike, naj se vzdržijo alkohola, če se nameravajo podati na cesto kot udeleženci v prometu.
Pregovor pravi, da je od kozarca do groba kratka pot, kar še posebej velja na cesti. Dejstvo je, daje vsak prvenstveno odgovoren za lastno varnost in kot udeleženec v prometu tudi za varnost drugih. Morda bi se morali kdaj pomuditi tudi pri moralnem vprašanju, kjeje meja, ko bi gostilničarji lahko in morali reči, dovolj je! Tudi za ceno izgubljenega gosta.
Savinjčan
OBČINSKI SVET MOZIRJE
Kdaj začetek gradnje Mozirskih trat?
Savinjsko-zasavska gazela 2007
Časopisna družba Dnevnik s projektom Gazela tudi letos izbira najboljše hitro rastoče podjetje v Sloveniji za preteklo leto. Med tri nominirance, ki so se potegovali za laskavi naziv savinjsko-zasavske gazele 2007, je uredniška komisija uvrstila tudi podjetje Rihter, d.o.o. z Ljubnega ob Savinji, katerega temeljne dejavnosti so razvoj, proizvodnja in postavitev montažnih in lesenih hiš ter nadgradnja obstoječih objektov in ostrešij.
Prednosti družbe pred konkurenco so predvsem izredna prilagodljivost do strank in upoštevanje njihovih želja. V družbi so zelo dobro podprti s sodobno računalniško
tehnologijo, ki jo uporabljajo na vseh področjih v podjetju. Podjetje Rihter je imelo lani več kot tri milijone evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je skoraj desetkrat več kot pred petimi leti. S 40 zaposlenimi je lani ustvarilo 27.000 evrov dobička.
Med nominiranimi sta bili še podjetje Termotehnika, d.o.o. iz Braslovč, kije specializirano za razvoj in izdelavo toplotnih črpalk, ter podjetje Vitli Krpan, s.p. iz Šmarij pri Jelšah, kjer izdelujejo traktorske vitle in specializirano orodje za spravilo lesa. Šest zmagovalcev iz regijskih izborov se bo potegovalo za prestižno nagrado zlata gazela 2007.
ID
Na zadnji redni seji so se mozirski občinski svetniki seznanili s pripombami in odgovori na njih, ki so se pokazali ob javni razgrnitvi projekta gradnje socialnega naselja Mozirske trate. Želje in pripombe je investitor Jurij Maieševič s pomočjo občinske uprave reševal od primera do primera, zato se lahko začetek gradnje pričakuje že v bližnji prihodnosti.
Pripombe so se nanašale predvsem na gostoto prometa in neprimerno urejene dovoze, za katere naj bi se uporabljale kar sedanje ceste. Prav tako so bili sporni odmiki novih gradenj od objektov, ki že stojijo na tem območju. Pripombe so se nanašale tudi na višino novih objektov, ki naj bi metali senco na že obstoječe. Investitorje z načrtovalci od primera do primera poiskal optimalne rešitve, ki naj bi zadovoljile pripombodajalce.
Svetniki so na seji razpravljali o
potrebnosti oziroma nepotrebnosti nove javne razgrnitve. Slednja po zakonu ne bi bila potrebna, saj se projekt v osnovi ni spreminjal. V primeru, da pa bi razgrnitev bila, bi se morali vsi postopki zaradi novega zakona vrniti domala na izhodiščno točko, kar bi lahko pomenilo večmesečno, če ne kar letno za-maknitev začetka gradnje.
Svetniki so pred večimi meseci sprejeli sklep, da lahko občina najame dolgoročni kredit v višini milijona evrov. Sredstva naj bi bila večinoma namenjena za financiranje gradnje večnamenske športne dvorane, za gradnjo kanalizacije, spodbujanje stanovanjske izgradnje in za nadaljevanje urejanja trškega jedra. Na razpis se je javilo več bank, za najugodnejšo pa je bila izbrana NLB d.d„ podružnica Sav-injsko-Šaleška.
Benjamin Kanjir
PRAZNIK OBČINE NAZARJE
Prvi dogodek namenjen
Franu Tratniku
Občani nazarske občine so 7. septembra pričeli s praznovanjem ob letošnjem prazniku svoje občine. Prva prireditev je bila namenjena kulturi, saj so obeležili jubilej smrti slikarja Frana Tratnika, ki se je rodil v Potoku ob Dreti.
Letos mineva natanko petdeset let od smrti slovenskega slikarja Frana Tratnika. Med leti 1901 in 1911 je študiral slikarstvo na akademijah v Pragi, na Dunaju in v Miinchenu. Diplomiral je na praški akademiji leta 1917. Leta 1952 je za umetniško delovanje, pokazano na retrospektivni razstavi v letu 1951, prejel Prešernovo nagrado. V slovensko slikarstvo je vnesel ekspresionizem. Ukvarjal se je s socialno tematiko v risbi in karikaturi. Slikal je portrete in akte.
Ob njegovi rojstni hiši so se 7. septembra zbrali sorodniki, domačini in šolarji, ki so pod mentorstvom Zvonke Zakrajšek pripravili kratek kulturni program. Navzoče je najprej pozdravil predsednik KS Kokarje
Franc Flere, za njim pa še župan Ivan Purnat. Slednji je poudaril pomen tega in podobnih dogodkov, ki so namenjeni obujanjem spominov, predvsem pa druženju občanov, česar je vse manj.
Osrednje besede je pripravil publicist in narodopisec Aleksander Videčnik. Orisal je Tratnikovo življenjsko pot in izpostavil globoko socialno noto in narodno zavest. Rojen kot Franc se je Tratnik po zgledu mnogih zavestnih sodobnikov, ki jim je to ime zvenelo preveč nemško, preimenoval v Frana. Tako ni bil zgolj slikar in akademik, ampak tudi narodni buditelj in član intelektualnih posameznikov, borcev za Slovenstvo.
Benjamin Kanjir
ČEBELARSKO DRUŠTVO MOZIRJE
Slovesnost posvečena obletnicam Janeza Goličnika
Čebelarsko društvo Mozirje bo v sodelovanju z Občino Mozirje in Čebelarsko zvezo Sa-Ša odkrilo doprsni kip Janezu Goličniku. Slovesnost bo v soboto, 22. septembra, ob 10. uri na prostoru pred cerkvijo sv. Mihaela. Ob tem bodo predstavili tudi brošuro o delovanju tega mozirskega rojaka, vse skupaj pa bo povezoval kulturni program.
Janez Goličnikje bil rojen v Mozirju 31. januarja 1737 in je umrl v Grižah 9. marca 1807. Torej praznujemo letos 270-letni-co rojstva in 200-letnico smrti tega velikega Slovenca. Goličnik je bil namreč prvi, kije prevedel iz nemščine knjigo znamenitega čebelarja Antona Janše Popolni nauk o čebelarstvu in jo dal natisniti. Takoje bila njegova knjiga 40 let edino tiskano delo v pomoč čebelarjem, hkrati pa je to začetek slovenskega strokovnega tiska.
Janez Goličnik je končal teološke in filozofske šole ter dosegel celo bakalavreat (doktorat) iz sv. pisma. Kot duhovnik je služil med drugim tudi v Gornjem Gradu in po drugih župnijah, končno pa je bil imenovan za župnika v Grižah, kjer je ostal do svoje smrti. Spodbujal je narodno gospodarstvo, predvsem na področju čebelarjenja, bil zavzet slovenski rodoljub, med svojimi farani pa je bil najbolj znan kot »oče ubogih«, saj je bil izredno radodaren.
Marija Lebar
NOVA ŠTIFTA
Iskrena hvaležnost v očeh
V požaru, ki jim je konec julija pustošil po domačiji, so Mativževčevi izgubili hlev, drvarnico, ognjeni zublji so se lotili ostrešja stanovanjske hiše in povzročili precej škode v bivalnih prostorih v prvem nadstropju, kjer si je uredil stanovanje gospodar Jože Enei z družino. Starša bivata v spodnjih prostorih, ki so na srečo ostali nepoškodovani. Gasilci so se trudili po najboljših močeh, vendar kaj več kot obvarovati hišo pred popolnim uničenjem niso mogli narediti.
Jože Enei je kot gasilski poveljnik pomagal mnogim ljudem. Ko je prišla v stisko njegova družina, ga sokrajani niso pustili samega (foto: EMS)
Skoraj popolno razdejanje ni vlivalo pretiranega optimizma, saj je življenje Encijeve družine odvisno od dveh delavskih plač in pokojnine. Vendar odmaknjena domačija, skoraj na samem, ni ostala sama v nesreči. Tako kot že mnogokrat doslej so se odzvali sosedje in krajani ter takoj nudili najnujnejšo pomoč. V Novi Štifti so ustanovili odbor, preko kateregaje potekala nabiralna akcija. Istočasno so začeli urejevati dovozno cesto in že dan po požaru o razdejanju skoraj ni bilo sledu. Najbolj pomembno je bilo sanirati ostrešje in prekriti celotno streho ter usposobiti kurilnico. Kaj bi bilo, če bi ogenj zajel dve polni cisterni kurilnega olja, nihče noče niti pomisliti. Delo je potekalo usklajeno in skoraj ni bilo dneva, da pri Mativževčevih ne bi bilo delavcev.
»Ljudje nas niso pozabili, ko nam je bilo najtežje. Spoznali smo, da živ-
ijo v kraju dobri ljudje, ki prisluhnejo človeku v nesreči. Vsem velja iskrena zahvala, še posebej gasilcem, ki so se požrtvovalno borili z ognjem, potem sosedom, ki so takoj nudili najnujnejšo pomoč, Občini Gornji Grad, sodelavcem in ostalim krajanom ter vsem ostalim za nesebično pomoč, ki so nam jo izkazali,« je s hvaležnostjo v očeh pripovedoval Jože Enei.
Naslednje kar morajo storiti, je obnova stanovanja. V teh dneh naj bi bila gotova tudi izgradnja podpornega zidu, ki bo omogočil pridobitev večjega dvorišča. Če bo vreme pustilo, bodo še letos spravili pod streho drvarnico in hiev, razmišlja mladi gospodar, kije kot pov-eljnik tamkajšnjega gasilskega društva velikokrat pomagal drugim ljudem. Da se dobra dejanja vračajo, na najlepši način občuti ob lastni nesreči.
Savinjčan
A
Postati babica je čudovito. Najprej si le mama. Že v naslednjem trenutku pa si vsa modra in prazgodovinska.
Pam Brown
OTVORITEV PLOČNIKA DO PODJETJA BSH HIŠNI APARATI NAZARJE
Delavci odslej varneje na delo
V četrtek, 13. septembra, je bil v Nazarjah v sklopu praznika občine uradno predan namenu 230-metrski pločnik, ki povezuje bencinski servisstovamo BSH Hišni aparati Nazarje. Pločnik predstavlja pomembno infrastrukturno pridobiievtakoza občane Nazarij, kot za zaposlene v tovarni BSH in bo bistveno prispeval k večji varnosti vseh udeležencev v prometu.
Kot je v uvodnem nagovoru dejal župan občine Nazarje Ivan Purnat, so to slavnost organizirali ne samo zaradi izgradnje pločnika, ampak seje s to izgradnjo zaključila obnova regionalke od tovarne BSH skozi naselje Prihova. Obenem seje zahvalil Direkciji Republike Slovenije za državne ceste, vsem, ki so
pomagali pri pridobivanju finančnih sredstev ter izvajalcu CM Celje za dobro izvedeno delo.
V imenu Ministrstva za promet in Direkcije RS za ceste je spregovoril Džordže Pejanovič ter izrazil veselje, da prisostvuje odprtju pločni-
ka, ki nekako pomeni zadnjo fazo urejanja ceste skozi Prihovo oziroma Nazarje. Ob tem je nanizal še
nekaj projektov, vezanih na Zgornjo Savinjsko dolino. V razpisuje ureditev ceste skozi Bočno, Šmartno ob Dreti in nevarnega odseka ceste
v Dobletini. Potekajo tudi dogovori z občino, da bi pristopili k urejanju ceste skozi samo Nazarje.
Investicija izgradnje pločnika je znašala okrog 100.000 evrov, k temu je država iz svojega proračuna prispevala 53%, Občina Nazarje pa 47% potrebnih denarnih sredstev. Slavnostni prerez traku so opravili nazorski župan Ivan Purnat, direktor področja gospodarjenja v podjetju BSH Hišni aparati Nazarje Boštjan Gorjup ter najvidnejši predstavniki izvajalcev del. Ti so se po uradnem delu skupaj z ostalimi obiskovalci po novozgrajenem pločniku sprehodili do tovarne BSH Hišni aparati in v praksi preizkusili urejenost cestne infrastrukture na tem cestnem odseku.
Irena Drobež
Odprtje pločnika pomeni zadnjo fazo urejanja ceste skozi Prihovo
(foto: Irena Drobež)
GZS SAVINJSKO ŠALEŠKA OBMOČNA ZBORNICA VELENJE
Dve zlati in dve srebrni priznanji za BSH Hišni aparati
V centru Nova v Velenju so 11. septembra podelili diplome in priznanja za inovacije na savinjsko šaleškem območju za leto 2006. Podeljenih je bilo pet zlatih, enajst srebrnih in sedem bronastih priznanj ter pet diplom in eno posebno priznanje.
Med nagrajenci so bili tudi inovatorji iz podjetja BSH Hišni aparati iz Nazarij. Zlati priznanji so dobili za univerzalni sekljalnik in ročni mešalnik. Za sekljalnikje bilo na nemškem patentnem uradu vloženih šest prijav za zaščito s patentom. Inovativnost sekijalnika je visok nivo tehnične zaščite, poudarekje na ugodnem razmerju med ceno in uporabnostjo, na varnosti, ekonomičnosti in oblikovanju. Inovacija je prispevala k zmanjšanju proizvodnih stroškov kar za 15 odstotkov.
Pri ročnem mešalniku so bile na nemškem patentnem uradu vložene štiri prijave za zaščito s patentom. Odlikuje ga tiho delovanje inje kar za
20 odstotkov lažji od predhodnika. Ker so bile pri razvoju upoštevane vse najnovejše okoljske zahteve, sta oba izdelka okolju prijazna.
Srebrni priznanji so prejeli za izboljšanje tesnjenja na kuhalniku vode in za projekt sinhrone dobave materiala. S slednjim so v BSH dosegli sinhronost med dobavami in porabo materiala na dnevnem nivoju. Odslej dobavljen material zadošča samo za tekoči dan. Rezultat je hitrejše obračanje materiala in lažje sledenje spremembam.
Slovesnost ob podelitvi priznanj je vodil direktor Savinjsko šaleške območne zbornice Franci Kotnik. Zbrane je nagovorila predsednica upravnega odbora Cvetka Tinauer, kije dejala, da so inovativnost in izvirne ideje neskončne. Inovativnost je sprememba v mišljenju, v vrednotah in v ravnanju, ki pa se ne more uresničiti, če je okolje polno predsodkov in odklonilno do sprememb. Po njenih besedah gospodarskih subjektov naj ne bi več delili na ve-
22. septembra bo praznoval 3. rojstni dan
Žiga Poznič
Kadar sonček sveti, skušaj sa posneti, kadar sončka ni, sonček bodi tl Čestitke tudi mamici Bernardi
To ti želijo: Babi, dedi, Toni, Nina in mali Vid.
Inovatorji iz BSH Hišni aparati Nazarje prejemajo zlata priznanja, ki sta jih podelila predsednica upravnega odbora območne zbornice Cvetka Tinauer in predsednik komisije za inovacije Bojan Stropnik
(foto: Marija Lebar)
like, srednje in maletertako slednje stigmatizirali. Vrednotili naj bi jih po tem, kakšna je njihova poslovna politika in naravnanost glede izboljšav, inovacij ter patentov. Samo to naj bi postalo merilo in standard poslovnega ugleda.
Bojan Stropnik, predsednik komisije pri zbornici, kije inovacije ocenjevala - letošnje je bilo že deveto po vrsti - je povedal, da seje na razpis
Vse najboljše
Patriciji za 14. rojstni dan in
Emi za 1. rojstni dan!
Vsi, ki vaju imamo radi
odzvalo 29 prijaviteljev s skupno 8l avtorji iz II podjetij. Takšno število uvršča našo regijo na področju inovacij nad ostala območja. Odziv na razpisje bil nad pričakovanji. Največ prijav (po štiri) je prišlo iz BSH Hišni aparati Nazarje in Esotech Velenje. Glede na pretekla leta je opazna rast deleža profesionalnih inovacij v primerjavi s splošnimi.
Marija Lebar
ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA
Na pragu sodnega dne
Torkovo celodnevno močno deževje je povzročilo hude poplave na območju Železnikov In Cerknega, precej hudo pa je bilo tudi na območju Zgornje Savinjske doline. V primerjavi z drugimi občinami na tem območju je ujma še najmanj prizadela občini Luče in Solčava, na Ljubnem so gasilci črpali vodo iz hiš, na gornjegrajskem pa razen zalitih hiš, polj in podrtega mostu na Kropi večjih posledic deževje ni povzročilo.
Podivjane vode so največ škode povzročile na območju občine Nazarje, kjer je Dreta prebila nasip in se razlila po Nazarjah. Voda je zalila več stanovanjskih hiš, dom kulture, kjer je dve uri pred katastrofo še potekala proslava ob občinskem prazniku, trgovine v kraju in še nekatere druge objekte. Voda je ogrožala tudi podjetje BSH Hišni aparati, kjer so vzpostavili dežurstvo in aktivirali ekipo notranje zaščite. »Pripravljeni smo bili na najslabše, v proizvodnji smo nekaj zadev umaknili in če odmislimo izpad proizvodnje, večje škode voda ni povzročila,«je stanje v BSH pojasnil vodja splošnih in kadrovskih zadev
Anton Ploštajner.
V Mozirju je bilo najbolj kritično na območju naselja Lok, kjer so gasilci tudi s pomočjo navoženih smrek, ki sojih nalagali na brežino, obvarovali nasip in s tem celotno naselje. Poleg tega so mozirski gasilci čistili pritoke Savinje, Trnavo in Ljubijo. Po besedah župana Rečice ob Savinji Vinka Jeraja je potok Rečica že v večernih urah poplavil skoraj celo tako imenovano novo naselje.
Gasilci so bili proti vodni ujmi skoraj nemočni, prava katastrofa pa se je zgodila na Trnovcu, kjer je voda s polja spodjedla stanovanjsko hišo Franca Deleje. Ta seje prelomila na pol, štirje družinski člani so hišo za-
pustili pravočasno, 60-letnega gospodarja pa so domačini komaj prepričali, daje zapustil svoj dom.
»Okoli pol osmih zvečer je hiša začela pokati, dobre dve uri pozneje se je je pol podrlo. Domači so doživeli strašen šok, zato je naša
dolžnost, da pazimo nanje. Samo vprašanje časa je, kdaj bo voda odnesla cel Trnovec,« je komentiral razmere v tem delu rečiške občine Delejev bližnji sosed in občinski svetnik Aleš Krančič. Hiše, ki stojijo tik ob Savinji, so v resnici ogrožene
Gasilci so se trudili, vendar so bili proti naraslim vodam skoraj nemočni (foto: EMS)
Dve uri pred katastrofo je v dvorani nazarskega doma kulture še potekala proslava ob občinskem prazniku (foto: UK)
Občina Gornji Grad je nedavno obnovila most na Kropi, po poplavi bo potrebno zgraditi novega (foto: EMS)
Cesta proti Čreti je popolnoma uničena, nekaj hiš je ostalo odrezanih od sveta (foto: EMS)
-----------------v
Ljudje in dogodki J
povedal, da so v sredo zjutraj formirali ekipe, ki na terenu popisujejo škodo. Poleg gasilcev in ostalih prostovoljcev je potrebno pohvaliti tudi delavce komunalnih podjetij, ki so poskrbeli za zavarovanje porušenih oziroma poškodovanih
objektov in naprav. Ob tem ni odveč omeniti, da v času izrednih razmer tudi voda ni bila pitna, kar naj velja kot opozorilo, da je potrebno ob podobnih razmerah vodo za gospodinjske potrebe prekuhati.
Savinjčan
V Potoku so se najdlje bojevali s poplavo, saj je Mostni graben še v sredo zaradi zamašene struge poplavljal hiše do večernih ur (foto: UK)
Vodna sila bi bila lahko precej manjša, če bi jo na poti v dolino ustavljalo več jezov (foto: Irena Drobež)
ob vsakem tajavpraš^njfe, tudi za župana Jeraja, kije v primeru Dejevih takoj angažiral vse razpoložljive sile in nudil vso potrebno pomoč.
Katastrofo na Trnovcu si je ogleda! tudi državnozborski poslanec Jakob Presečnik, ki je razmere ocenil kot zelo resne. »Kot prvo je potrebno popisati škodo in podatke poslati na komisijo za odpravo naravnih nesreč pri ministrstvu za okolje in prostor. Na podlagi tega bodo siedili ustrezni
postopke, ki jih vodi država, je potrebno pohiteti in družini ter vsem ostalim, kijih je poplava prizadela, pomagati na vse možne načine,«je povedal Presečnik, ki se bo tudi osebno zavzel, da se razmere čim prej začnejo normalizirati.
O oceni škode je v tem trenutku še prezgodaj govoriti. Že zdaj pa je jasno, da ne bo majhna. Direktor občinske uprave v Nazarjah Samo Begič nam je v kratkem razgovoru
ZAVAROVALNICA MARIBOR
Namesto slavja pomoč prizadetim
Predsednik uprave ZM Drago Cotar (drugi z leve) je županu Občine Braslovče Marku Balantu izročil darilni bon, namenjen za pomoč družini Golob (foto: Helena Kotnik)
3oslovna enota Zavarovalnice družini Golob, kiji je plaz v Podgorju
Poslovna enota Zavarovalnice Maribor (ZM) v Celju letos praznuje 15. obletnico delovanja. Omenjeni jubilej so nameravali delavci poslovne enote proslaviti skupaj s
pri Letušu uničil stanovanjsko hišo in gospodarsko poslopje, pod ruševinami pa sta umrla dva družinska člana. Zastopniki ZM so medtem
poslovnimi partnerji na Celjskem	tudi v Zgornji Savinjski dolini prts-
gradu, po torkovem neurju pa so se	topili k ocenjevanju škode po
odločili, da bodo sredstva, namenjena obeležitvi obletnice, podarili
katastrofalnem neurju.
KOROŠICA
Slovesna otvoritev obnovljenega Kocbekovega doma
Na prvi septembrski dan je po celotedenskem spremenljivem vremenu posijalo sonce in ogrelo okrog tristo planink in planincev na slovesnosti ob otvoritvi obnovljenega Kocbekovega doma na Korošici. Slovesnost sta s svojo prisotnostjo počastila tudi minister za obrambo Karl Erjavec in predsednik Planinske zveze Slovenije Franc Ekar, ki sta članom Planinskega društva Celje Matica čestitala k dosežku.
Predsednica društva Manja Rajh in podpredsednik društva Edi Stepišnik podeljujeta najvišje društveno priznanje, Kocbekovo plaketo, Antonu Mlinarju (foto: Rok Volfand)
Predsednica društva Manja Rajh je v govoru poudarila pomen Frana Kocbeka za slovensko planinstvo, orisala razvoj Kocbekovega doma skozi desetletja sprememb ter
pomembnost sedanje obnove za prihodnost.
Najvišje društveno priznanje, Kocbekovo plaketo, je prejela družina Mlinar, po domače Planin-
Frančiški
Lomšek
za 90 pomladi
Vse najboljše, vse najdražje,
dosti let še preobilo, naj nebo ti podelilo, to so iskrene želje vseh ki te mamo radi!
GRAFIČNE STORITVE
^unjgraf
Delovni čas: od ponedeljka do petka 8.00-12.00,13.00-16.00
Tel.: 839-50-80
Na trgu 51, Mozirje
JESEN JE TU IN ČAS ZA DOLGI ROKAV
Vabljeni!
šek s planine Planica, kjer je nakladalna in razkladalna postaja za oskrbovanje Kocbekovega doma. Društvu nesebično in požrtvovalno že vrsto let pomagajo pri helikopterskih prevozih. Njihov dom je vedno gostoljubno odprt.
Kocbekovo plaketo so podelili tudi poveljstvu sil Slovenske vojske, Enoti 15. helikopterskega bataljona, ki so v minulih letih, še posebej v času
prenove Kocbekovega doma, profesionalno, natančno in varno opravili prevoze tovora.
Program so ob prijetnem povezovanju Magde Šalamon obogatili Habrovi fantje, Lučki pevci, Ansambel Ojstrica ter člani Mladinskega odseka društva. Blagoslovitev je opravil kaplan župnije Luče Viki Košec.
Manja Rajh
Si želite spremembe? Iščete nove izzive? Ste morda pravkar zaključili šolanje in bi radi delali v perspektivnem, rastočem in stabilnem podjetju, kjer cenimo naše sodelavce, gradimo dobre medsebojne odnose in nudimo dolgoročno sodelovanje in zaposlitev?
Z visoko stopnjo avtomatizacije in robotizacije proizvodnih procesov, ter z razvojem lastnega znanja smo uspešni v verigi dobaviteljev avtomobilske industrije.
Iščemo nove, sposobne in ambicbzne sodelavce, ki bi se želeli vključiti v našo sredino kot
operaterji na novih robotiziranih obdelovalnih linijah
Iščemo kandidate s poklicno, srednjo ali višjo izobrazbo strojne ali elektro smeri ali kandidate z ustreznimi delovnimi izkušnjami. Lahko ste tudi študent pred zaključkom študija. Tudi če ne izpolnjujete navedenih pogojev, «nate pa interes delati v kovinski industriji, se nam oglasite.
Če si želite postati naš sodelavec, vas vabimo, da se osebno oglasite pri nas, ali pa pošljete pisno prijavo na zgornji naslov.
Piše: Aleksander Videčnik
Že v srednjem veku so rokodelci in drugi obrtniki iskali možnosti za izhod iz popolnoma nepregledne situacije, ki je nastala zaradi vse večje tekmovalnosti med meščanskimi in podeželskimi okolji. V meščanskih okoljih je obrt izdelovala izdelke za potrebe meščanskega prebivalstva in bližnje okolice. Mesta in trgi so imeli svoje privilegije in so nekako uspevali zaščititi rokodelski sloj prebivalstva. Na podeželju pa seje zaradi socialnih stisk nezadržno, predvsem pa neorganizirano širilo rokodelstvo inje zaradi poceni delovne sile močno ogrožalo meščansko oziroma trško rokodelstvo.
OMEJITVENI UKREPI
Mestne in trške pravice so omogočale razne omejitve pri trgovanju z izdelki "divje" obrti. Mesta in trgi so se torej nekako zapirali, uvajali so mitnice, ki so bile vir dohodka mest in trgov, ter s tem omejevali poceni prodajo raznih rokodelskih izdelkov s podeželja. Sprejemali so omejitvene ukrepe mestnih, trških in celo deželnih oblasti, s katerimi so želeli zaščititi svojo obrt. Nekako v 15. stoletju se je ta tekma med tržani in meščanstvom na eni strani in podeželani na drugi strani, zelo zaostrila. Kot primer naj navedemo ukrep, ki ga je celjska mestna oblast leta 1478 sprejela z odločitvijo, da v razdalji dveh ur hoda od središča mesta ne sme biti nobene gostilne, s tem so seveda odločno podprli celjske gostilničarje. Taki ukrepi so bili preračunljivi, saj je tako mestna oblast lažje polnila svojo blagajno z davki na razne obrtne dejavnosti, tudi zato jih je ščitila.
CEHI IN NJIHOVA PRAVILA
Ker seje pritisk s podeželja še vedno večal, so pričeli uvajati cehovske povezave rokodelcev in obrtnikov. Cehi so nastajali iz nekdanjih cerkvenih bratovščin, v bislvu pa so bili neke vrste združenja obrtnikov določene veje, saj so bili cehi strogo ločeni, tako so denimo peki imeli svoj ceh, krojači svojega in tako dalje. Tudi trški oziroma mestni kramarji so imeli lastne cehe.
Kerje obrtniški stan tiste čase predstavljal jedro meščanstva, je seveda povsem razumljivo, da so jih podpirale tako lokalne kot deželne in državne oblasti. Cehovska pravila so bila zelo natančna in vsestranska, pa tudi stroga - usmerjena v popolno zaščito legalnega obrtništva. Sedeži cehov so bili največkrat v mestih, denimo mozirski obrtniki so morali postati člani celjskih cehov. Vsa vprašanja obrtništva so bila zajeta v ostrih
Od cehoi) do zbornic
predpisih, ta so določala način proizvodnje, delovni čas, dovoljeno število vajencev in pomočnikov, višine plač pomočnikov, njihove pravice ter dolžnosti in celo nravni način življenja v cehih.
Določila so bila še posebno stroga za primer, ko je želel pomočnik doseči mojstrski naziv in poslovno samostojnost. Posebej so bile predpisane kazni za kršitelje cehovskega reda. To je bila dejansko neka oblast posebne vrste. Tudi način obnašanja vajencev in pomočnikov so predpisali, celo za mojstre je veljalo pravilo obnašanja. Določali so učno dobo in v nekaterih strokahtudi dobo, koje moral pomočnik teh strok na "vale" - tedaj je moral delati v drugih državah. Tu je šlo za modro odločitev, saj so pomočniki prinašali domov izkušnje, ki so sijih pridobili v tujini, kjer je bila morda katera od rokodelskih veščin bolje razvita.
Določili so prispevke v cehovsko blagajno in način postopka pomočniškega izpita. Vajenec je za uk moral plačevati. Posebne prednosti so bili deležni sinovi obrtnikov, da bi pač obrt v družini živela naprej. Konkurenca je bila prepovedana, ostro so preganjali šušmarje, ki so za prekrške plačevali v denarju ali z voskom. So pa cehi skrbeli še za bolne in kako drugače prizadete obrtnike, solidarnost je veljala kot pravilo.
VODSTVO CEHA
Cehi so bili torej vase zelo zaprti in so imeli v takratnih razmerah velik ugled. Upravljali so se kolektivno. Na čelu ceha je bil cehovski mojster (cehmošter), ta je skliceval letne skupščine, hranil je cehovsko skrinjo, v kateri so imeli denar, pravila in druge pomembne listine. Tudi cehovsko bandero so hranili pri njemu doma. Bandere so imele obvezno podobo zaščitnega svetnika določene obrti. Za skrinjo so vsako leto določili dva ključarja, saj je bila to zakladnica v očeh članov ceha.
Vsak ceh je imel tudi svoj pečat, kije moral biti potrjen od oblasti. Na skupščinah so obravnavali medsebojne spore in pritožbe članov.
POTOVANJA POMOČNIKOV
Zanimivi so podatki o potovanju pomočnikov skozi Celje. Številka potrdi množičnost te cehovske obveze. Leta 1834 je skozi Celje potovalo kar 265 krojaških pomočnikov, kje so še drugi? Pa so tedaj cehi bili že precej okleščeni nekdanjih pravic! Z vse večjim odpiranjem trga so cehi seveda izgubljali svoje prednosti in tudi neke vrste monopol. Jožefinske reforme so posegle v delovanje cehov, sajje država uvajala vse bolj
prosto trgovino in s tem, ko seje trg odprtje bilo vsako omejevanje tega procesa oblastno prepovedano.
In še nazaj k potovanju pomočnikov. Potovali so dejansko po vsej Evropi, ne le po avstrijskih deželah. Krajevni cehi so poskrbeli zo tako imenovana "zavetišča", v katerih so se lahko potujoči zadrževali največ dva dni, če niso v kraju našli zaposlitve. Tudi v Mozirju je bilo zavetišče, s katerim je v imenu obrtnikov upravljal Ivan Vajt, kolar-ski mojster. Soba je bita v nekdanji Goličnikovi hiši na koncu trga. Mozirjani so zavetišču pravili "jer-perge".
KONEC CEHOVSTVA
Časi so se spreminjali, oblast seje prilagajala življenju v drugih državah in predvsem uvajala prosto gospodarsh/o. Že leta 1732je izšel v Avstriji patent (predpis) o rokodelstvih, ki naj bi omogočil obrti takšno delovanje, da bi bila sposobna izdelovati za druga tržišča. Ta predpis je ukinil cehovsko avtonomijo, že francoske zasedbene oblasti so cehe ukinile, sajje pri njih veljalo svobodno trženje. Po umiku Francozov iz naših krajev so avstrijske oblasti dokončno ukinile cehe z zakonom leta 1859, kije razglašal svobodno obrt. No, pozneje so nastajale razne obrtne zadruge, združenja in končno zbornice.
v
▼	n	? *
ppibfcWftriN'i kjTPi’h^ i;i rfjfl tei'» ►X	A criß (V,5fiiilliii.Vi
rit (<m>diir ; W{> ; \	i i t<£s< *
y»v
Mitene;. 4nXtnit$rifi_________f.
3« 4 "rf'ii	rtfin
luirpi	ni -c\uvft
ochmU'i'H ;rw.( ivi««	bail:
ft?"'! frJfii tV Ti (5.4	i vi< i ii-,
.’’.n .vi d birni^bfi': u
'i " l;,,|	& i. t
gt/mp it
Pravila celjskega ceha pekov, potrjena od cesarja Jožefa I. leta 1706 (ZAC Celje, obrtne listine št. 1)
Čas je za toplejše kose oblačil
KARIN BITENC
svetovalka za modo
Ne le vreme, tudi moda opozarja, da je čas za toplejše kose oblačil. Dolge bombažne tunike s širokimi okroglimi ovratniki, obleke, ki so križanci med dolgimi spodnjimi majicami in srajčastimi oblekami, prešite jakne, ozko krojene hlače z visokimi pasovi... Svoboda gibanja v udobnih, prestižnih materialih: tankem usnju, tkaninah iz svile in kašmira, pikčastem srajčastem slogu. Kombinezoni in pajkice iz mešanice bombaža z dodatkom najlona in svile. Neomejen dostop, barve vstopijo v sivino.
Že dolgo nepogrešljiv kos garderobe - kavbojke za vsako postavo,
z visokim pasom, klasične z detajli, ozke cigaretaste oblike ali športne široke. Izbira je vaša. Ravne kroje kavbojk letos krasijo drobni detajli: kamni, raztrganine, kovinski gumbi in zadrge. Če imate deško postavo, pas poudarite s sijočim pasom, če pa so vaši boki široki, naj se kavbojke zapenjajo z opaznimi gumbi. Najbolj moden ta hipje temen džins. Najbolj »in« so ozke hlačnice, ki so na gležnjih nagubane.
Še čisto sveža jesenska moda je genialno pomešala veliko trendov: lak, metalne barve, retro stil, močne barve (sivo), karo vzorce in tipično moške kroje. K polškornjem in salonarjem bomo nosile mini krila, kratke oblekice z geometrijskimi vzorci, »oversize« hlače s širokimi naramnicami, kombinezone, maksi pletenine, puhovke, ponče, plašče z vojaškimi detajli, ki spominjajo na uniforme, in seveda obvezna pokrivala.
Široke pumparice, bermuda hlače so zelo modne, čeprav ta dolžina hlač ni pisana na kožo vsem
postavam. Na videz namreč skrajša noge, zato jih nosite le z visokimi petami. Poigravamo se z različnimi barvami in vzorci hlačnih nogavic, legic, nadkolenk in dokolenk. Noge so močno zakrite v neprosojnih, mat ali sijočih nogavicah, ki spominjajo na pajkice. Barve so močne in opazne od daleč.
Sestavljanka odprtih sandalov z dokolenkami in nogavicami je letošnjo jesen ne le privlačna, temveč tudi izjemno modna. Odprti
čeveljci s peto bodo še bolj uporabni za večerne izhode. Zraven oblecite hlačne nogavice v zamolklih odtenkih. Srebrni sandali se čudovito ujemajo s sivimi nogavicami, zlati z rjavimi ali roza odtenki, roza z vijoličnimi. Če boste izbrale obarvane hlačne nogavice, se z modnimi dodatki sploh ni potrebno ukvarjati. Razen primerne torbice, ne potrebujete nakita. Naj bo jesen topla, lepa, vsak dan drugačna in privlačna!
Strokovna usposabljanja iz fitomeditine
IRIS ŠKERBOT,
univ. dipl. inž, agr.
Specialistka za varstvo rastlin pri KGZ Celje
Pravilnik o strokovnem usposabljanju in preverjanju znanja iz fito-medicine med drugimi nalaga tudi izvajalcem ukrepov varstva rastlin, da opravijo strokovna usposabljanja in preverjanja znanja iz fitomedi-cine pred začetkom izvajanja dejavnosti oziroma opravljanjem del in nalog v zvezi z neposrednim ravnanjem s FFS.
Izvajalci ukrepov varstva rastlin so osebe, ki pri svojem delu neposredno ravnajo s FFS, in sicer so to lahko:
-	tržni pridelovalci rastlin za prehrano ljudi in živali,
-tržni pridelovalci okrasnih rastlin in sadilnega materiala,
-	delavci, ki zatirajo škodljive or-
ganizme na nekmetijskih površinah (železniški objekti, letališča, avtoceste ipd.),
-	delavci, ki izvajajo dezinsekcijo, dezinfekcijo in deratizacijo z namenom varsh/a rastlin in rastlinskih proizvodov,
-	delavci, ki dodelujejo in raz-kužujejo semenski in sadilni material,
-	delavci pooblaščenih organizacij za redno pregledovanje naprav za nanašanje FFS,
-	uporabniki naprav za nanašanje FFS, ki za druge izvajajo ukrepe zdravstvenega varstva rastlin, ki so lahko gospodarske družbe, zadruge, samostojni podjetniki posamezniki in izvajalci medsosedske pomoči pri nanašanju FFS,
-	delovodje, ki so odgovorni za izvajanje varstva rastlin,
-	drugi izvajalci ukrepov zdravstvenega varstva rastlin.
Tržni pridelovalec je vsaka pravna ali fizična oseba, ki daje svoje pridelke v promet.
Kmetijski svetovalci pri KGZS, KGZ Celje (s strani MKGP pooblaščeni izvajalec usposabljanj) bomo vokto-
bru 2007 v Mozirju na osnovi predhodno zbranih prijav organizirali in izvedli strokovno usposabljanje za izvajalce ukrepov varstva rastlin (kratko imenovan FFS tečaj). Tečaj za izvajalce varslva rastlin skladno z določili Pravilnika o strokovnem usposabljanju in preverjanju znanja iz fitomedicine (Ur.l. RS št. 36/2002, 41/2004, 17/2005 in 92/2006) obsega 15 ur predavanj (razdeljeno po tematskih sklopih na tri dni) in
preverjanje znanja.
Prijave zainteresiranih zbiramo na izpostavi kmetijske svetovalne službe v Mozirju, (telefon 839 09 10 ali 839 09 12) ali na Ljubnem (telefon 839 09 52 ali 839 09 50), kjer so vam na voljo tudi podrobnejše informacije. Teme tečaja bomo v okviru možnosti prilagodili ciljni skupini in prijavljene pravočasno obvestili oterminu, lokaciji in poteku usposabljanja.
KNJIŽNICA MOZIRJE
Novosti s knjižnih polic
LEPOSLOVJE-MLADINA
Äbalos, Rafael: Grimpov, Kerr, Philip: Otroci luči, Jennings, Paul: Kako je Hedley Hopkins sprejel izziv, Boyne, John: Deček v črtasti pižami.
LEPOSLOVJE - ODRASLI
Fleming, lan: Samo za tvoje oči, Manfredi, Valerio Massimo: Poslednja legija, Iggulden, Conn: Imperator. Polje mečev, Némirovsky, Irčne: Francoska suita, Winegardner, Mark: Botrova vrnitev, Patterson, James: Vrtnice so rdeče, Frančič, Franjo: Grauženčas, Koranter, Sonja: Sladek strup.
STROKOVNA LITERATURA
Diamond, Jered: Propad civilizacij, Vahtar, Marta: Od kod priteče pitna voda?, Zdovc, Hedvika: Sejmi na Celjskem v 19. in prvi polovici 20. stoletja, Popisni atlas Slovenije 2002,1000 čudes narave, Innes, Brian: Ponaredki in poneverbe.
V_______________________________________________________y
TEKMOVANJE MLADINE GASILSKE ZVEZE ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE IN ZADNJA TEKMA LIGE MLADIH SAVINJSKO-ŠALEŠKE REGIJE
Kar 70 enot pionirjev in mladincev v Vrbju
Gasilska zveza Zgornje Savinjske doline je v sodelovanju s PGD Ljubno ob Savinji organizirala tekmovanje pionirskih in mladinskih enot pod njenim okriljem ter četrto
nega gasilskega znanja.
Ob tako številčni udeležbi in strokovnemu napredku se nam res ni treba bati za razvoj in obstoj te najbolj razširjene humane dejavnosti
Rezultati gasilskega tekmovanja mladine GZ Zgornje Savinjske doline:
Pionirke: L mesto - PGD Rečica ob Savinji, 2. mesto - PGD Radmirje, 3. mesto - PGD Šmartno ob Dreti
Pionirji: 1. mesto - PGD Nazarje II., 2. mesto - PGD Pobrežje, 3. mesto - PGD Radmirje
Mladinke: 1. mesto - PGD Rečica ob Savinji, 2. mesto - PGD Mozirje, 3. mesto - PGD Ljubno ob Savinji
Mladinci: 1. mesto - PGD Rečica ob Savinji, 2. mesto - PGD Nazarje, 3. mesto - PGD Mozirje
in obenem zadnjo tekmo lige mladih Sa-Ša regije. Obe tekmovanji sta odlično uspeli, saj je nastopilo kar 700 otrok, ki so pod vodstvom svojih mentorjev pokazali obilo začet-
pri nas. Odlično pripravljene proge s strani domačega gasilskega društva so nudile optimalne pogoje vsem nastopajočim. Pionirji so se pomerili v vaji z vedrovko in štafet-
ZLATOPOROČENCA KOPITAR IZ DOBLETINE
Niti pomislila nista, da bosta nekoč slavila tak jubilej
Petdeset let skupnega življenja sta dočakala zakonca Emii in Angela Kopitar iz Dobletine pri Nazarjah po sklenitvi poroke 21. septembra 1957 v Mozirju. Emil, rojen leta 1933, in njegova žena Angela, rojena Finkšt pet let kasneje, takrat verjetno nista pomislila, da bosta slavila tudi zlato poroko.
Emil je bil zaposlen v raznih poklicih, najprej kot lesni manipulant, nato večji del kot matičar v Nazarjah in nazadnje kot tajnik Občinske gasilske zveze Mozirje za območje Zgornje Savinjske doline, nato seje leta 1991 upokojil.
Žena Angela je bila zaposlena na Glinu v Nazarjah, nazadnje pred upokojitvijo leta 1991 pajebilavslužbi pri zasebnem podjetniku Cigaletu. Zaradi stanovanjske stiske sta leta 1973 zgradila novo hišo za boljše počutje in mirno življenje na svoja stara leta. V zakonu se jima je rodil sin Milan, po njem pa vnukinja Nina in vnuk Mitja ter pravnuk Rok (2 leti),
Angela in Emil Kopitar sta sklenila poročno zavezo pred 50 leti v Mozirju
ki je njuna radost. Čestitkam vseh sorodnikov, sosedov in prijateljev se pridružujemo tudi v uredništvu Savinjskih novic.
Savinjčan
Pionirji so se pomerili v vaji z vedrovko (foto: Franjo Pukart)
nim tekom na 450 metrov dolgi progi, mladinske enote so se borile s sekundami na zahtevni vaji premagovanja ovir, ovire pa so jih čakale tudi na štafeti.
Najbolj uspešne so bile tudi tokrat desetine gasilskega društva z Rečice ob Savinji, ki so od štirih kategorij osvojile kartri prva mesta. Popoln uspeh jim je preprečila le kombinirana ekipa pionirjev iz Nazarij. Prve tri enote iz vsake kategorije že čaka regijsko tekmovanje, ki bo to soboto v Velenju.
Poligon v Vrbju je obenem gostil še
zadnjo tekmo lige mladih Savinjsko-šaleške regije, kije odločala o končnem vrstnem redu po štirih tekmah. Zaslužene medalje so si okrog vratu obesili predstavniki gasilskih zvez Žalec, Prebold in Velenje, saj enote zgornje-savinjske zveze v ligi niso sodelovale.
Še enkrat vse pohvale organizatorjem in ljubenskim gasilcem za odlično pripravo terena, sodnikom za korektno sojenje, mentorjem in tekmovalcem pa za prikazano znanje. Tokrat so bili v teh pogledih prav vsi zmagovalci.
Franjo Pukart
MOZIRJE
Prodajna razstava Vlada Parežnika
Likovni samorastnik iz Mozirja je znan po svoji humanitarni naravnanosti, zato ne preseneča njegova najnovejša prodajna razstava okoli 80 novejših likovnih del, ki jo je avtor pripravil v svojem mozirskem ateljeju.
Parežnik se je tokrat lotil imaginarnih vsebin, od plamenic, vesolja in še česa v tehniki tempera z rahlimi reliefi. Razstava je na ogled do 30. septembra, celoten izkupiček od prodaje pa bo avtor namenil
Skladu za revne otroke - V srce Afrike. Likovna dela, zbrana za to donatorsko razstavo, razkrivajo avtorja kot iskrivega analitika in formalnega virtuoza, navsezadnje pa humanista, ki ima sposobnost poglobiti se v človekovo notranjost ter naravo in v njej poiskati lepoto, mir, ravnovesje, skladnost duha, a tudi odtujenost ter stiske, ki prežemajo ljudi našega stoletja.
Savinjčan
SNEŽNA JAMA
Biser alpskega kraikega sveta (2)
Promocija Snežne jame poteka preko prospektov, plakatov, ki jih izdajamo sami ali drugi izdajatelji. Veliko je bilo doslej o jami napisanega v raznih časopisih. Prav tako je bila večkrat predstavljena v radijskih in televizijskih medijih. O njej je posneta tudi posebna oddaja Snežna jama - Raduha, krajinski park. V zadnjem času je jama reklamirana preko več internetnih spletnih strani. Ima pa tudi svojo pesem Snežna jama biserna kraljica, ki jo je na besedilo Ivana Sivca posnel ansambel Slapovi.
Prav tako njena promocija poteka preko turističnih informativnih centrov in vrsto drugih oblik. Med drugim vseskozi tudi sodelujemo pri lokalnih prireditvah (Lučki dan, Solčavski praznik...) z dobitki za srečelov - vstopnicami za ogled jame. K vsemu temu je treba dodati še reklamne table, kijih imamo ob poti na Raduho, na parkirišču in ob glavni cesti v Strugah. Najboljša reklama so zadovoljni obiskovalci, ki priporočajo ogled jame svojim sorodnikom, znancem, prijateljem... Marsikdo med njimi se vrača tudi večkrat na leto, kar je dokaz, da se med nami počuti prijetno. O tem pa zgovorno pričajo tudi izjave v knjigi vpisov in razna zahvalna pisma, ki so nam jih obiskovalci poslali na naslov kluba.
Vsi, ki skrbimo za nemoteno izvedbo urnika ogledov Snežne jame, skušamo obiskovalcem čim bolj strokovno in doživeto zapolniti čas,
preživet v podzemlju. Večini obiskovalcem je narava blizu, gore so jim sprostitev, znajo občudovati najmanjšo cvetko, prisluhniti temi in tišini podzemlja. Z našo pomočjoje doživetje podzemlja, kapniških lepot in ustvarjalnega dela narave še lepše in prijetnejše, njihov dan pa bogatejši in vreden obujanja spomina. Bilo pa bi preveč lepo, če se med obiskovalci ne bi našli tudi takšni, ki radi nergajo, ki jim ni ničesar po godu, ki pozabljajo, da so visoko v hribih in stran od hotelskega udobja, ki mislijo, daje naše delo samo po sebi umevno... Na srečo takšnih ni veliko, morda za število prstov na rokah in nogah.
Kako bo v prihodnje, ni mogoče napovedati, vsekakor pa se s sprejetjem Zakona o varstvu podzemnih jam, ki zakonsko ureja tudi delovanje društev, ki upravljajosturističnimijamami, obeta-
jo določene spremembe. Zakon je vse jame podržavil oziroma so postale last države, ki bo tudi podeljevala koncesije. Kot dosedanji upravitelji imamo predprednostno pravico do te koncesije. Menimo tudi, da smo s svojim dosedanjim in skrbnim delom dokazali, da smo dobri gospodarji, vredni zaupanja.
Preboldski jamarji smo ob odkritju te jame doživeli enega izmed najlepših trenutkov v svoji 38-letni zgodovini delovanja, javnosti pa z njeno ureditvijo za turistični ogled dali jamo, kije nekaj posebnega, drugačnega, zato tudi težko primerljiva z ostalimi turističnimi jamami.
Snežna jama nenehno preseneča in marsikdo jo obišče vsaj enkrat, če ne večkrat na leto. Obiskujejo jo tudi turisti z vseh koncev sveta in se čudijo njenim lepotam in zanimivostim, saj takšne jame na višini 1.500 m nihče ne pričakuje. Za marsikoga jama pomeni tudi prav prijetno ohladitev sredi poletja, kar se v vročih dneh še kako potrdi. Sicer pa jejama za jamarje in strok-ovnojavnost izjemen kraški objekt, ki bi mu težko našli primerjavo ne le v Evropi, ampak tudi v svetu.
Temperatura v jami je od -1 do 4 °C, zato priporočamo primerno obleko in obutev. Odveč pa ne bodo tudi rokavice zaradi zelo hladne železne ograje na stopnicah.
VARNOST OTROK V AVTU
Zaščitite najmlajše pred najhujšim
Še vedno me zjutraj strese, ko vidim starše, ki pripeljejo otroke v šolo in le-ti stojijo med zadnjima sedežema. Programiran katapult! Samo majhno zaviranje in otrok bo poletel med prednja sedeža in v šipo. Z veliko sreče z majhnimi poškodbami, z malo manj sreče pa lahko dobi celo smrtne poškodbe.
Torej, dragi starši, začetek šolskega leta je tu in otroci naj bodo v svojem sedežu do 12. leta starosti, kot to predpisuje zakon, ali še bolje, dokler ne dosežejo višine, da bo varnostni pas potekal tako kot mora. In sicer pod vratom čez prsi, ne pa čez vrat.
Volvo je opravil testiranje s 40-odstotnim pokrivanjem pri naletu in hitrostjo 64 km/h. Zadaj sta bila modela dveh otrok, eden v sedežu obrnjenim v smeri vožnje in drugi v nasprotni smeri vožnje, kar je priporočljivo za male otroke. Oba sta dobila hude poškodbe, tisti, kije bil zasukan v smeri vožnje, bi lahko dobil celo smrtne poškodbe, saj bi lahko prišlo do zloma tilnika. Nihanje glave je bilo premočno. V tem primeru je otrok obrnjen v nasprotni smeri vožnje bolje zaščiten. Strokovnjaki priporočajo, da naj bi se otroci v nasprotni smeri vožnje vozili vsaj do četrtega leta starosti, saj se šele takrat vratne mišice dovolj okrepijo, da vsaj delno ublažijo nihanje glave.
Seveda je zelo pomembna namestitev otroškega sedeža, kijih delimo v skupine do 13 kg za dojenčke, in ki so obrnjeni vedno v nasprotni smeri vožnje. Pozor, tukaj moramo na sprednjem sedežu obvezno izključiti zračno vrečo, saj lahko le-ta ob sprožitvi smrtno poškoduje otroka! Nato so sedeži do 18 kg in imajo svoj tritočkovni varnostni pas. Sedež je pripet s pasom vozila, otrok pa s svojim pasom v sedežu. Pomembna je pravilna namestitev in otrok naj ne bi bil preveč oblečen, da se mu varnostni pas lepo prilega. Pozimi ga raje pokrijmo z odejo.
Sledijo sedeži do 36 kg in pa »jahači«, le tuje otrok priprt s pasom vozila, paziti pa moramo, da mu pas poteka čez prsa in ne čez vrat. Ko smo že tako zaščitili naše malčke, ne smemo pozabiti, da morajo tudi mamice v času nosečnosti skrbeti za pravilno namestitev sedeža in pravilen potek varnostnega pasu. Ampak, še vedno poudarjam, vse je na nas starših. Kar se Janezek nauči, to Janezek zna. Izgovori, da je otrok nemiren v sedežu, so samo izgovori. Naj gre pa peš!
Igor Pečnik
C N 16
FOTOGRAFSKA RAZSTAVA MILANA CERARJA NA VELENJSKEM GRADU
Lepote Zgornje Savinjske in Šaleške doline
V	Velenju so se sredi prejšnjega tedna pričele prve prireditve v sklopu sedaj že 18. Pikinega festivala. Med prvimije bila tudi olvoritev razstave fotografij Zgornjesavinjča-na Milana Cerarja, predsednika Kluba zgornjesavinjskih fotografov, z naslovom Lepote Zgornje Savinjske in Šaleške doline. Po besedah velenjskega župana Srečka Meha se s tem med drugim kaže volja do medsebojnega sodelovanja v Saša regiji.
V	idiličnem okolju Velenjskega gradu je otvoritev fotografskih razstav v okviru Pikinega festivala že stalnica, ki so jo ljubitelji kvalitetne
je svojega dobrega prijatelja Cerarja v Velenjetudi povabil, prav tako pa župan Meh, kije pozdravil sodelovanje med občinami Sa-Ša regije. Vesel je bil tudi same tematike tokratne razstave, saj je po njegovem mnenju narava nerazdružljiva s srečnim otroštvom.
Tako potrpežljivim fotografom, kot je Milan Cerar, ki je v svoj fotografski objektiv ujel že številne neprecenljive trenutke iz življenja živali in
Fotograf Milan Cerar je na Velenjskem gradu razstavljal v sklopu Pikinega festivala (foto: Tatiana Golob)
fotografije že vzeli za svojo. In tudi in rastline, zamrznjene v času, ni ra-tokrat jih razstava, ki je prikazovala zočarala. V to je bil prepričan direk-ujete trenutke narave, čudovite živali	tor Muzeja Velenje Damijan Kljajič, ki
same narave, gre zasluga, aa tuoi manj potrpežljivi ljubitelji narave vsaj občasno nanjo pogledamo z drugimi očmi.
Tatiana Golob
ZADNJA LETOŠNJA RAZSTAVA V MOZIRSKEM GAJU
Pretekli teden je Mozirski gaj še zadnjič letos uradno odprl vrata in vse obiskovalce povabil med gredice, ozaljšane z bučami. Že peta tradicionalna razstava buč bo letos postregla s šaljivimi kompozicijami.
Širom Gaja so marljivi člani društva EHD Mozirje razprostrli okoli deset ton buč. Iz njih so nastale šaljive postavitve, ki se vrstijo širom celotnega prostora. Gaj so tokrat obiskali različni liki iz filmskih komedij, iz legend in pripovedk, kijih imajo ljudje radi.
Razstava bo na ogled do 7. oktobra, ko bo park cvetja za letos zaprl vrata. Pravo delo pa se za upravljavce takrat šele začenja. Biser ob Savinji bo naslednje leto praznoval tri desetletja obstoja, zato ga želijo za to priložnost še posebno ozaljšati. V njem bodo pripravili različne nove posaditve, uredili bodo nov tematski vrt. Naslednjega aprila, ko bo odprta nova sezona, bo torej videti marsikaj všečnega in očem privlačnega.
Benjamin Kanjir
Letos se lahko v parku cvetja zabavate ob pogledu na smešne like iz
buč (foto: Benjamin Kanjir)
MOZIRJE
Srečanje 80-letnikov
Kljub častitljivi starosti mozirski 80-letniki uspešno kljubujejo svojim letom (foto: Irena Drobež)
V Mozirju so se v torek, 11. septembra, sestali občani, ki letos praznujejo okroglo obletnico, častitljivih 80 let. Tovrstno srečanje ob visokih obletnicah je bilo tretje po vrsti, za kar ima največ zaslug Ludvik Es, kije tudi ob tej priložnosti poskrbel za prijetno druženje. Ob praznovanju visokega jubileja so se srečali domači vrstniki in tisti, ki so si kasneje v Mozirju ustvarili dom. Ob prijetnem kulturno glasbenem programu so obudili številne spomine na mlada leta ter takšna in drugačna doživetja v njihovem življenju.
S posebnim spoštovanjem so se spomnili vseh tistih, ki jih ni več med njimi in z minuto molka počastili spomin na vrstnike, ki so preminuli v vojni ali povojnih letih. Zbrane je pozdravila tudi predstavnica občine Mozirje Nada Klančnik, ki je v imenu župana Ivana Suhoveršnika starostnikom čestitala in jim zaželela predvsem obilo zdravja. Čestitkam ob visokem jubileju se pridružuje tudi uredništvo Savinjskih novic.
Irena Drobež
Čestitke, Oglasi
19. septembra 2007 je v knjigi življenja obrnila 50 let ljuba žena in mamica
Fanika Repenšek
Za vse nepozabne trenutke in vso ljubezen, ki si jo podarila, prisrčna hvala. Želimo ti vse najboljše, obilo zdravja, sreče ter še mnogo let, v krogu domačih.
Mož Franc, sinovi Uroš, Branko in Martin
NICOLE
Nemanič Blatnik
Za tvoj 2. rojstni dan
Kadar na obisk priletiš, na ustih, ličkih m v očeh najlepši je tvoj nasmeh, ki v najinih srcih nikoli ne zbledi, naj ti sonček sije še mnogo lepih m srečnih dni!
Prastara mama Fani in pradedi Stane
Fanika Repenšek
19. septembra na tvoja vrata je potrkal znan možek, ki se imenuje Abraham.
Z nasmehom roko ti je podal in za vedno pri tebi bo ostal.
2	X 25 se proslavlja, skupaj 50 je let, kar na Kosovi domačiji si začela leta štet.
Ob tem okroglem osebnem prazniku ti iskreno čestitamo!
Naj ti sonce sreče še dolgo sije, vse tvoje temne sence naj zakrije, naj ti sije še dolgo let, da bi dolgo med nami še živela, polno vrečo sreče zadovoljstva bi imela.
To ti iz vsega srca želijo vsi Spodnji Kosovi.
		RENAULT
		
VELIKA AKCIJA!
HOrÄToK«
POPUST TUDI DO 3.200,
Slovenska ljudska stranka
Občinski odbori Slovenske ljudske stranke Zgornje Savinjske doline in Ženska zveza pri SLS organizirajo
OBČNI ZBOR ZENSKE ZVEZE IN USTANOVNI OBČNI ZBOR NOVE GENERACIJE PRI SLS
v petek, 28.9.2007, ob 19.00 uri v prostorih Gasilskega doma Spodnje Pobrežje
Po občnih zborih bo prof. dr. Jana Bezenšek predavala na temo: "Družina v sodobnem svetu".
R.L.S. Levec, d.o.o.,	03/425-45-14
leve c Levec 56/c, Petrovče	03/425-45-16
Vljudno vabljeni!
r
KONJEREJSKO DRUŠTVO ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE
med njimi tudi otroci, ki so se na ponijih pogumno podali proti postavljenim oviram. Vsi so bolj ali manj uspešno krmarili med zaprekami, med potjo prenašali in pili vodo. Prvo mesto si je priboril
ženimo vrancema so tekmovalci poskušali čim hitreje prečkati dvanajst postavljenih vhodov in pri tem izbiti čim manj kegljev. Vsak podit kegelj se je. kazensko točkoval in prispeval pet sekund k
Med najbolj spretnimi Monika Zupan«
Ma Venšah so v nedeljo, 9. septembra, ljubitelji konj zopet prišli na svoj račun, Konjerejsko društvo Zgornje Savinjske doline je na ranču Burger uspešno izpeljalo prvo konjeniško prireditev v organizaciji svojega društvo. Tekmovalci so se pomerili v disciplinah spretnostne vožnje dvovpreg, spretnostnega jahanja, štafetnega jahanja in savinjske alke.
V parkur so se najprej podali	V disciplini spretnostnega jahanja
vozniki dvovpreg. Z dvema vpre- seje pomerilo kar 21 tekmovalcev,
Monika Zupanc se je izkazala v vseh disciplinah
(foto: Irena Drobež)
Sprettii jahači so Jezdili s polnimi vrči vode in pri tem v njih skušali
zadržati čim več vsebine (foto: Irena Drobež)
šali zadržati čim več vsebine. Na-jspretnejša je bila ekipa v sestavi Monika in Zvonimir Zupanc ter Franci Omladič.
Tekmovanje seje zaključilo s savinjsko alko, ki sojo morali jahači s kopjem zadeti v galopu. Središče alke je najpogosteje zadela Monika Zupanc iz društva Malteške konjice Polzela. Za njo sta le za las zaostala Franci Omladič in Peter Puncer.
Prireditev, katere idejni vodja in
iniciator je bil Franci Omladič, je v organizaciji Konjerejskega društva Zgornje Savinjske doline potekalo prvič. Predsednik društva Janko Prislan je izrazil zadovoljstvo nad številom tekmovalcev in obiskovalcev ter napovedal, da bo prireditev v bodoče postala tradicionalna. Prislan seje tokrat preizkusil tudi v vlogi napovedovalca in s svojimi hudomušnimi domislicami dodobra nasmejal občinstvo.
Irena Drobež
prevoženemu času. Brez vsake napake seje najboije izkazal Boštjan Brinjovc s sovoznico, ki je na zadnjem delu kočije spretno obvladovala nagibe med vožnjo. Drugo mesto si je »privozila« Monika Zupanc, tretje pa Alojz Blekač.
Peter Vodišek na lipicancu Gromu, za njim Nanda Weiss pred tretjeu-vrščenim Igorjem Šalomonom.
V štafetnem jahanju so merile moči ekipe s tremi tekmovalci. Jahači so s polnimi vrči vode odjezdili okrog maneže in pri tem v njem sku-
V tem mesecu praznujeta dragi hčeri
Mateja Visočnik svoj 16. rojstni dan in Tjaša Visočnik svoj 15. rojstni dan.
Vse najboljše vama želijo vajina
ati, mami, Klara in Nande
Gorenje sponzoriralo nogometne drese
V	avgustu seje pričelo novo tekmovalno leto in obenem začetek prvenstva v nogometu. Nova sezona bo lepša tudi za mlado in perspektivno selekcijo U-14, katerim je Gorenje prispevalo finančna sredstva za nove drese, mozirskemu nogometnemu društvu pa ostalo športno opremo za treninge.
Nogometno društvo Mozirje (NDM) nastopa v okviru medobčinske nogometne zveze Celje, po rangu v drugi ligi. V razpored za jesenski del tekmovalne sezone 2007/08 pridejo v upoštev lige starejših dečkov U-14, mlajših dečkov U-12, starejših cicibanov U-10 in mlajših cicibanov U-8.
V	Mozirju sta se 7. septembra pomerili ekipi ND Mozirje in NK Vojnik v ligi U-14. Izkazalo seje, da so novi modri dresi, ki jih je sponzoriralo Gorenje, mozirski ekipi že doprinesli k lepim priložnostim, kajti tekma tretjega kroga tekmovanja se je končala z rezultatom 2:1 zanje. Nogometno
Selekcija U-14 v novih dresih s trenerjem Viktorjem Uršnikom (foto: Ditka Plesnik)
društvo Mozirje čaka zanimiva jesen, kjer rezul- angažiranosti trenerjev ne bodo izostali, tati ob marljivem delu vseh selekcij in	Ditka Plesnik
NOVA GORICA
Mladi godbeniki na izobraževalnem taboru
Letošnjega tabora mladih godbe-nic in godbenikov, ki je potekal v Novi Gorici, so se udeležili štirje mladi člani Godbe Zgornje Savinjske doline: klarinetistka Ajda Bukovac, saksofonistka Maja Dušič, oboist Anže Koren in saksofonist Primož Krznar. Na taboru, ki je trajal sedem dni, so se godbeniki lahko udeležili programa orkestrska igra ali figurativna dejavnost - pihalni orkester v gibanju.
Program Pihalni orkester v gibanju je vodil predvodnik Ivan Medved - Medo, orkestrski del pa Marjan
Grdadolnik, sicer dirigent godbe iz Logatca. Godbeniki so svoj trud predstavili na treh koncertih v Doberdobu pri Trstu, Novi Gorici in Idriji. Poleg igranja so se učili tudi korakat, kar ni bilo tako preprosto, kot je na prvi pogled izgledalo. Naučili so se osnov in pravil ter oblikovanja kakovostnega šov programa. Pri korakanju so jih spremljale tudi Laške mažoretke. Številno publiko so na koncu navdušili s skupnim programom in zaključnim koncertom.
Ajda Bukovac
Godbenikom so se pridružile Laške mažoretke
TRIM KOLESARJENJE V OBČINI NAZARJE
Nedeljsko dopoldne no kolesu s prijatelji
Preko 160 rekreativcev se je udeležilo devetega kolesarskega trima v nazarski občini (foto: Marija Šukalo)
Praznovanju občinskega praznika občine Nazarje so se tudi letos pridružili člani šmarskega športnega društva. Z 9. Trim kolesarjenjem so drugo nedeljo v septembru vŠD Lipa na kolo uspeli privabiti več kot 160 ljubiteljev tovrstne rekreacije. Iz Račneka so se na pot podali tako tisti, ki štejejo le nekaj rosnih let, kot tisti, ki so si na svoja ramena naložili skoraj osem križev.
Po poti, ki jih je vodila po glavni cesti do Kokarij, so se jim pridružili številni ljubitelji dvokoles, ki so pri-
jetno nedeljsko dopoldne želeli preživeti s prijatelji. Tu jih je čakalo okrepčilo, za katerega so poskrbeli domačini. Po počitku so pot nadaljevali skozi Nazarje, kjer se jim je pridružila še zadnja skupina. Kolesarili so do Pobrežja in preko Brde-ga nazaj v Šmartno. Tudi letos je bil cilj v Račneku, kjer so se rekreativci nadalje ukvarjali z različnimi športnimi aktivnosti. Tako so lahko v igri uživali tako ljubitelji »fusbaia« kot odbojke.
Marija Šukalo
TURNIR NAKLJUČNO IZŽREBANIH TROJK V ODBOJKI NA MIVKI - VARPOLJE 2007
Z novim sponzorjem še uspešnejši
Potem ko dosedanji organizator Savinjske novice letos ni izvedel tradicionalnega turnirja naključno izžrebanih trojk v odbojki na mivki, seje organizacije te prireditve lotilo Športno drušlvo Gmajna. Na pomoč jim je priskočila Droga Kolinska. S predstavniki tega podjetja so se dogovorili za dolgoročno sodelovanje, že njihov prvi skupni nastop pa je dal vzpodbudne rezultate tako na športnem področju, kot pri promociji izdelkov sponzorja.
Naključno izžrebane trojke v moški in dvojke v ženski konkurenci so spet dokazale izreden razvoj ter priljubljenost tega športa, saj so na turnirju poleg domačinov sodelovali tudi igralci iz Šaleške in spodnje Savinjske doline. Po razigra-vanju v skupinah sta vženski konkurenci zmagali Patricija in Špela pred Niko in Lucijo, tretje mesto pa sta osvojili Urša in Vojka.
V številčnejši moški konkurenci so po izredno izenačenih dvobojih slavili igralci ekipe Rotada (Kolenc, Žerjav, Re-berčnik), ki so v velikem finalu premagali ekipo Boh nedaj (Nežmah, Slokan, Goličnik), bronaste medalje pa so si okrog vratu obesili Party-brekerji (Mandelc, Pukarf, Podrižnik).
Franjo Pukart
Zmagovalci naključno izžrebanih trojk v odbojki na mivki (foto: Cvetka Pukart)
Sport
KLUB MALEGA NOGOMETA NAZARJE GLIN
»Graščaki« začeli s pripravami za novo sezono
Kar nekaj časa se ni vedelo za usodo edinega zgornjesavinjske-ga ligaškega kluba v slovenskem »futsalu«. Zaradi nepravilnosti in kršenja pravil s strani komisije za mali nogomet in predvsem registracijske komisije v škodo Nazarčanov v prejšnji tekmovalni sezoni, so ti resnično razmišljali o prekinitvi sodelovanja in izstopu iz lige. Po tehtnem razmisleku vodstva kluba z igralci se je tehtnica vendarle nagnila v prid igralcev in številnih nogometnih navdušencev, ki bodo tako lahko tudi v tej sezoni bodrili svoje fante v
nazorskemu hramu športa.
Priprave potekajo po ustaljenem programu pod vodstvom trenerja Peziča, ki je mesto glavnega trenerja v novi sezoni prevzel od Uršnika. Slednji se je sodelovanju odpovedal zaradi številnih drugih osebnih obveznosti, še vedno pa bo na razpolago klubu, če ga bo ta potreboval. Četa Pezičevih varovancev s kapetanom Metuljem na čelu je tako že opravila program kondicijskih priprav, začeli so tudi s treningi v dvorani, saj je prvenstvo tako rekoč praktično pred vrati. Otvoritveno tekmo 2. slovenske fut-
sal lige-vzhod bodo odigrali doma v petek, 28. septembra, ob 19. uri.
Kot zanimivost naj povemo, daje nazorska ekipa, kije v prejšnji sezoni šele v končnici izgubila boj za napredovanje v elitno konkurenco, ostala nespremenjena. Torej ima trener na razpolago prav vse
igralce, lahko pa pričakujemo še kakšno okrepitev. Nogometna mrzlica v Nazarjah tako spet razsaja, pomoč s tribun pa bo še kako dobrodošla, saj cilj ekipe v novi sezoni ostaja nespremenjen: vrnitev v 1. slovensko ligo malega nogometa.
Franjo Pukart
Klub malega nogometa Nazarje skrbi tudi za svoj podmladek. Vsi zainteresirani fantiči, letnik 2000 in starejši vabljeni v šolo malega nogometa, kjer se boste lahko vsak torek od 17.do 18. uretervsak četrtek od 15. do 16. ure, pod strokovnim vodstvom mentorjev s »fut-sal« licenco, učili prvih mojstrovin te vse bolj razširjene igre.
KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE
Po napeti končni« izpad v 1. krogu pokala
V prvem krogu pokala Špar sta se preteklo soboto v Športni dvorani Nazarje pomerili domača ekipa in ekipa iz Ruš. Srečanje je bilo na začetku zelo izenačeno, v nadaljevanju pa so se Nazarčani odlepili, a so jih gostje ujeli in na koncu po razburljivi končnici tudi premagali.
Tekma je bila od samega začetka zelo napeta, eni in drugi so se izmenjavali v vodstvu, ob koncu prve četrtine pa so gostje povedli za dve točki in tako prvi del srečanja končali v prednosti. Žal seje že na začetku tekme poškodoval domači organizator igre David Zadravec, ki bo tako najbrž odsoten dlje časa. Andrej Pečovnik je zato v igro poslal mladega Petra Dobovičnika, ki je odlično izkoristil svojo priložnost.
Nazorski košarkarji so za tem prevzeli pobudo na parketu, stekel jim je metin na koncu so na odmor odšli z 12 točkami naskoka. Koje
vse skupaj že kazalo na lahko zmago, so se gostje z nekaj hitrimi protinapadi in zadetimi trojkami povsem približali ter kasneje tudi ponovno povedli. V napeti končnici so več zbranosti pokazali košarkarji iz Ruš, 15 sekund pred koncem postavili končni rezultat, srečno slavili in se uvrstili v naslednji krog tekmovanja.
Nazarčane sedaj zagotovo čaka še veliko dela, da popravijo nihanja v ekipi in se pripravijo na začetek prvenstva, ki se začne 13. oktobra. V prvem krogu potujejo v Maribor, k ekipi Casino.
Rok Tkavc
STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD
Tekmovanje z malokalibrsko puško
V nedeljo, 16. septembra, je na strelišču Lovske družine Gornji Grad vZagradišču potekalo tradicionalno tekmovanje z malokalibrsko puško leže. Na množičnem tekmovanju, ki je potekalo od jutra do večera, so preko celega dne zabeležili skoraj sto nastopov. Najboljši trije strelci so
si poleg medalj prislužili tudi praktične nagrade, ki so sijih lahko izbrali po vrstnem redu glede na svojo uvrstitev. Največ krogov je nastreljal Ivko Poličnik (85), za njim seje uvrstil Pavel Petrin (74), na tretje mesto pa Peter Krajnc (73).
Jože Gomboc
KK Nazarje : KK Ruše 79:81 (19:21, 25:11, 17:29, 18:20)
Nazarje: Športna dvorana. Gledalcev: 20. Sodnika: Goran Štor (Polzela) in Benis Čehič (Celje). Tehnični delegat: Bojan Jevšnik (Velenje).
KK Nazarje: Cajner 5 ( 1 -2), Kovačič 33 (6-6), P. Dobovičnik 3, Gračner 5 (1-2), Zadravec, M. Janko 3, Gelb 8 (2-2), Ilič 6, Plaskan, Napotnik, Valenčak 7 (2-2), M. Zakrajšek 9 (3-6).
KK Ruše: Frešer 1 (l-2),Rauh 12 (0-6), Simič 20 (5-9), Pinter, J. Čmer 17 (3-6), Fišer 2 (0-1), Maričnik 1 (1-2), Želj 24 (12-16), Ojstršek 2, Berglez, Šumer.
NOGOMETNI KLUB LJUBNO
Ljubenci zmagali doma
Uvodna domača tekma Lju-bencev se je končala z polnim izkupičkom: premagali so neugodno ekipo Hrastnika z minimalnim rezultatom. V izenačeni tekmi, z malo priložnostmi na obeh straneh, so Ljubenci uspeli zadeti po nespretnem posredovanju
gostujočega vratarja. Gol je dal Tomi Preskar v 34. minuti. Po dveh odigranih krogih zasedajo Ljubenci z štirimi točkami drugo mesto na prvenstveni lestvici, v soboto pa gostujejo pri vodilnih Brežicah.
Jože Grčar
ROKOMETNI KLUB GORENJE
Proti SVIŠ-u
V rokometnem klubu Gorenje iz Velenja so se odločili, da bodo tekmo 4. kroga l.A državne lige proti ekipi SVIŠ Pekarna Grosuplje zaradi popularizacije rokometa v savin-jsko-šaleški regiji namesto vdomači Rdeči dvorani odigrali v Športni
v Nazarjah
dvorani Nazarje, in sicer v sredo, 26. septembra, ob 19. uri. Vabijo vse ljubitelje rokometa, da si ogledajo zanimivo srečanje, v katerem se Velenjčani nadejajo novih dveh točk v državnem prvenstvu.
KF
^0üW»™= STOBft,^
Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269
ROPOTAR Ivan s.p. ŠEMPETER v Savinjski dolini
•	ODNESEL HIDRAVLIČNE KLEŠČE
Nazarje: V noči na II. september je neznani storilec iz tovornega vozila kije bil parkiran v ograjenem prostoru gospodarske družbe Elektro Celje, nadzorništvo Nazarje, ukradel hidravlične klešče in s tem lastnika oškodoval za okoli 2.000 evrov.
•	RAZBIJAL INVENTAR
Nazarje: 12. septembra ob 2. uri je znani storilec v gostišču Frenky's Pub na Prihovi pri popivanju razbijal inventar v gostišču in pred gostiščem. Zoper storilca sledi kazenska ovadba zaradi storitve kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari.
•	PROMETNA NESREČA S SMRTNIM	IZIDOM
Gornji Grad: 15. septembra, 20 minut čez polnoč,	se je v Gornjem
Gradu zgodila prometna nesreča s smrtnim izidom. 22-letni voznik je vozil osebni avtomobil skozi naselje iz smeri Nove Štifte proti Radmirju. V levem nepreglednem ovinku je izgubil oblast nad vozilom, zapeljal desno in trčil v rob betonske škarpe. V nesreči se je 27-letni sopotnik tako hudo poškodoval, daje umrl na kraju nesreče. Voznikje bil s kraja odpeljan v celjsko bolnišnico, kjer je bilo ugotovljeno, da seje v nesreči lažje telesno poškodoval. Gasilci PGD Nazarje so s tehničnim posegom iz vozila potegnili preminulo osebo in zavarovali ter osvetlili kraj nesreče.
• TRČILA AVTOBUSA
Moziije: 17. septembra ob 13.45 uri je prišlo do prometne nesreče z udeležbo dveh avtobusov. Do trčenja je prišlo na križišču regionalne ceste i. reda, R 225 in regionalne ceste III. reda R695, izven naselja Ljubija oziroma na križišču za Gorenje. Vzrok prometne nesreče je bilo izsiljevanje prednosti enega izmed voznikov avtobusov, pri prometni nesreči pa so tri osebe oziroma potniki v avtobusih zadobili lahke telesne poškodbe. Zaradi prometne nesreče je bila cesta nekaj časa popolnoma zaprta.
(foto: Ciril M. Sem)
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le tako daleč, daleč je.
V globoki žalosti sporočamo, da je sklenila svojo življenjsko pot, naša draga
Iva POTRČ
dr. med., spec. oftalmologije roj. Celinšek (21.11.1923 - 8.9.2007)
Na njeno željo smo jo pospremili na njeni zadnji poti v družinskem krogu na pokopališče Pobrežje v Mariboru.
Žalujoči: sinova Iztok in Stoj an z družinama, sestra Zora, brat Franci, svak Vinko z družinami, nečakinje in nečaki ter ostalo sorodstvo.
Maribor, Mozirje, Piran.
Končale z delom so pridne roke in nehalo bitije zlato srce
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, ata, starega ata, pradedka, brata in tasta
Antona DEŠMANA
po domače Dešmanovega iz Raduhe (28.12.1925 - 13.9.2007)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam velikodušno pomagali. Hvala vsem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Hvala osebju zdravstvenega doma Luče in Bolnišnice Celje.
Posebno se zahvaljujemo dobrim sosedom, znancem in Minkinim prijateljem z Ljubnega, hvala tudi gospodom: kaplanu Vikiju, župniku Lojzu iz Zibike in župniku Robiju iz Ruš za lepo opravljen pogrebni obred.
Hvala pevcem, organistki, govorniku, praporščakom, ministrantom, Pogrebni službi Morana in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti!
Žalujoči vsi njegovi
v		Zahvale, Oglasi )
	
Oh, kako je hiša prazna, ko te več med nami ni.
Prej bila je tako prijazna, ko smo skupaj še bili.
Ostali so sledovi tvojihpridnih rok, kijih bo še dolgo polnil ves naslednji rod.
ZAHVALA
ob boleči izgubi naše dobre in skrbne žene, mame in stare mame
Jožefe KAKER
iz Brezja
(19.12.1934 - 9-9.2007)
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam stali ob strani, ob težkem trenutku smrti. Posebno se zahvaljujemo sosedom, prijateljem, sorodnikom, znancem, kolektivu BSH in Cinkarni.
Hvala za darovano cvetje, sveče, svete maše in izrečene besede sožalja. Hvala tudi gospodu župniku Sandiju Korenu za lepo opravljen pogreb, pogrebni službi Morana, pevcem in govorniku Robiju in vsem, ki so nam pomagali.
Žalujoči vsi njeni
Hribi -planine-gore, ljubil sijih - a vzele šote...
Zgrmel si v prepad, Bogu v naročje, objel teje hlad, v nas pa nemoč je. Kruta resnica, žalostjevsrcih, vsi smo nemočni ob božjih načrtih. Nič več ne bo, kot je nekdaj bilo, vsi zbrali se bomo - a tebe ne bo.
Ne bo te med nami, a z nami boš tu, vsakdo te nosil v svojem bo srcu.
ZAHVALA
Ob boleči in prerani izgubi našega dragega sina, moža, očeta, brata, strica in svaka
Andreja UGOVŠKA
(16.12.1965 - 9 9-2007) iz Lenarta pri Gornjem Gradu, živel na Igu pri Ljubljani
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih tragične nesreče stali ob strani. Hvala za darovane svete maše, sveče, izrečena sožalja in da ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti v Ljubljani.
Žalujoči: vsi njegovi
Zdaj se spočij, izmučeno srce, zdaj si spočijte zdelane roke. Zaprte so utrujene oči.
Le moja drobna lučka še brli.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka
Jožeta KAKERJA
(12.4.1938 - 13.9.2007) iz Primoža pri Ljubnem
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali sveče in svete maše. Hvala tudi vsem, ki ste ga še v času njegovega zemelj skega bivanj a spoštovali in mu stali ob strani.
Žalujoči domači
Že žalostno leto dni minilo je, odkar te usoda nam vzela je.
Zdaj v gomili tihi mirno spiš, a v mislih naših vedno še živiš.
V SPOMIN
18. septembra je minilo leto, odkar se je od nas poslovila
Ana ZGOJZNIK
Spodnja Kokaljeva iz Lok pri Mozirju
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižigate svečke in jo ohranjate v lepem spominu.
Vsi njeni
MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA
Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče
Telefon: 7000-640
v modnih nasvetih za jesen!
Očitno velja, da če lahko kaj narobe gre, vodna ujma
NA NAS ZGRNE SE.
Tvegano riskiranje
Učna ura učenja
Takoj ko v Nazarjah kaj prenovijo ali odprejo, so deležni poplave.
Torej, slavnosti v Nazarjah povzročajo poplave.
Globalni EkoTiček
Spet nas je narava s poplavo opozorila nase. Spet se bomo pobrali in jo pregrevali dalje, kot da ni bilo nič.
Kako leta bežijo. Še ena stoletna poplava je mimo.
■ w,	.	.	______./
Millerjev zakon o zavarovanju
Zavarovanje pokriva vse, razen tistega, kar se vam pripeti.
Vsak nasip je dovolj velik in trden, dokler ni poplav.
_________________________O
Težave s problemi
Lučanka potoži prijatelju iz Solčave: “Avto sem imela že tolikokrat v okvari, da mije serviser vanj vgradil kalkulator, da hitreje poračuna.”
“Razloži sinu, kako naj se obnaša v šoli," mama naloži očku domačo nalogo.
Ta gre do edinca. “Sine, a ti veš, kaj je igranje?”
“Misliš mogoče na brcanje žoge, spotikanje sošolcev, frcanje kamenja s fračo?”
“Ne, mislim na tisto, kar počnejo filmski igralci, ko se pretvarjajo, da so enkrat policisti, drugič pa lopovi.”
“O, ja. To bi znal tudi jaz.” “No, potem se razumeva. V šoli boš igral, da tisti tam nisi ti, ampak nek priden učenec, pa bo vse v redu.”
Blenda Tavrl
Neenako izenačenje
Nogometaši se menijo po neuspeli tekmi: “Spet smo igrali neodločeno 0:0. Kako je to mogoče?”
“Nasprotnik je imel preveliko število igralcev.”
“Povsem enako kot naših jih je bilo.”
“Ravno zato! Vsak je pokrival vsakega, kdo bo pa potem dal gol?”
Mrežko Brcek
He, he! Spet bo šel v trgovino po nov sesalec.
r
A
Cvetke to koprive
ČEZ DRN IN STRN PO RAVNEM Hči Sara mami Nataschl Burger: »Mami, mami! Kdo mora skočiti, ko pridemo do prepreke? Ti, jaz ali konjiček?«
NAJBOLJŠA DVA
Franc Zagožen, ovčjerejec iz Šmartnega ob Dreti: »Mihaela, vidiš, če ne moreva po redni poti v Savinjske novice, imava še vedno priliko, da se pojaviva v Cvetkah in koprivah.«
Mihaela Zagožen (soproga): »Franc, nič ne de, samo da se vidi, da imava priznanje za najboljše ovce daleč naokoli. Mogoče bo tudi kakšna od njih pristala v tej rubriki.«
Franc Zagožen: »Če ne drugače, pa kot moja jopica.«
USPEH JE ZDRAV
Boštjan Gorjup, direktor področja gospodarjenja podjetja BSH Hišni aparati (levo): »Vsako leto dobimo toliko priznanj za inovacije, da ne vemo, kam bi z njimi.«
Andreas Liebl, direktor proizvodnega področja BSH Hišni aparati: »Imaš prav. Treba bo iznajti in patentirati način, kako čim bolj optimalno izkoristiti prostor za priznanja.«
Boštjan Gorjup: »Saj smo ga že. Pa smo dobili za to še eno priznanje.«
MAJHNA KLADA ZA SEKAN. DRV
JAPONSKI
SLIKAR-
IWASA
LASTNOST,
ZNAČILNOST
VMESNEGA
KALCIJEV
ITALIJANSKI
KIPAR-
RICCARDO
SLOVENSKA
IGRALKA
(STARC)
PRVAKI,
SKUPINA
NAJBOLJ
RAZVITIH
SESALCEV
KDOR
KOGA
NAPADA
ODPRT
ŽELEZNIŠKI
VAGON
DALJŠE
ČASOVNO
OBDOBJE
DAVID
LANGE
IGRALNA KARTA S ŠALJIVO PODOBO
UGODEN POLOŽAJ TELESA V JOGI
IMETJE,
LASTNINA
AZIJSKA
DRŽAVA
SEVERNI
JELEN
STARA
MAMA,
BABICA
(MEŠČANS.)
J?
POVELJNIK
STOTNIJE,
VOJAŠKI
ČIN
AUGUST
MACKE
STARA
ŽITNA
MERA
ŽILA
DOVODNICA
(ANAT.)
BARVA
KOŽE,
POLT
SLOVENSKI
ZBOROVOD-
JA-
EGON
(1912-1997)
STROKOVNJAK, PRAKTIK V VRTNARSTVU
ŠVICARSKI POLITIK, NEKDANJI I PREDSEDNIK-ADOLF
AMERIŠKA
ZVEZNA
DRŽAVA
18. IN 22. ČRKA
KRISTIJAN
UKMAR
OST,
BODICA
(STAR.)
PTIČJA
SAMICA
BLAZINJAK,
ZOFA
POLDRAG
KAMEN,
SAFIR
PISEMSKI
NASLOV
STANOVAL-
CA
DELUJOČI
VULKAN
NA
SICILIJI
MED
(NAR.)
SEVERNO
ATLANTSKI
PAKT
SESTAVIL
PEPS
SLOVENSKA
PEVKA
(STAVEC)
GORA V TOSKANI (1734 m)
VZPENJAVA RASTLINA, KI LOVI INSEKTE, VRČNICA
IRVINGOV
LITERARNI
JUNAK-
VAN
WINKLE
VELIČASTNO,
SLOVESNO
(GLASB.)
BESEDICA SRED NEKATERIMI 3RAZIL. DRŽAVAMI
JEZERO
NA
FILIPINSK.
OTOKU
LUZONU
KLAVIRSKA
TIPKA
MADŽARSKO M. IME
ARABSKI
ŽREBEC
AMERIŠKI
IGRALEC-
BRAD
GLEDALIŠKI
STROKOV-
NJAK
OKSID,

DOB SE

Z ŽGANJEM
PvO
(1849-1930)
APNENCA
Portal Savinjske doline
MINI SLOVARČEK:
NEPENT- vzpenjava rastlina, ki lovi insekte RIPAMONTI- Italijanski kipar- Riccardo ILONKA- madžarsko žensko ime MATABEI- Japonski slikar- Iwasa TAAL- jezero na Filipinskem otoku Luzonu
BREZPLAČNO PRANJE		KUPON za brezplačni mali oglas do IO besed v 39. številki SN
ZA		
		ime in priimek
Dobro poglejte, mogoče je to res vaše vozilo. Če prepoznate registracijo svojega avtomobila, se do petka, 28. septembra 2007, osebno oglasite s prometnim dovoljenjem in izvodom Savinjskih novic v AVTOPRALNICI AM MIKLAVC v Nizki, kjer vam bodo brezplačno oprali vaš avtomobil. /M. MIKLAVC		NAROČ. ŠT. naslov ; ; s
TEHNIČNI PREGLEDI D.O.O. E-naslov: a.m.miklavc@email.si		
Nizka 21, 3332 Rečica ob Savinji Telefon: 03/838 80 90, Telefaks: 03/838 80 91, 041 643 538		

Napovednik
•	Sobota (22. september), od 8.00 do 15.00. Mozirski trg
Dežela igrač - brezplačno igranje za otroke_______________
•	Sobota (22. september), ob 7.00. Izpred župnišča Mozirje
Start pohoda po cerkvah mozirske in šmihelske župnije
•	Sobota (22. september), ob 9.00. Ribnik Mozirje
Ribiško tekmovanje za Kojčev memorial_____________________
•	Sobota (22. september), ob 9.15. Športna dvorana Nazarje
Košarkarska tekma ■ Nazarje : Prebold (kadeti)____________
•	Sobota (22. september), ob 10.00. Cerkev v Mozirju
Odkritje kipa čebelarju in župniku Janezu Goličniku
•	Sobota (22. september), ob 10.00. Mozirski trg
Start teka po ulicah Mozirja_____	________________
•	Sobota (22. september), od 10.00 do 14.00. Trg osamosvojitve Mozirje
Nastop tria legende in prireditev Pokaži, kaj znaš _______
•	Sobota (22. september), ob 11.00. TVD Partizan Mozirje
Streljanje z zračno puško_________________________________
•	Sobota (22. september), ob 14.00. Mozirski trg
Kolesarjenje pod geslom Pomembno je sodelovati
•	Sobota (22. september), ob 18.00. Slomškova dvorana v Mozirju
Delovna razstava Ex tempore_______________________________
•	Nedelja (23. september), ob 9.00. Na reki Savinji
Državno prvenstvo v muharjenju____________________________
•	Nedelja (23. september), ob 10.00. Športna dvorana Nazarje
Košarkarska tekma ■ Nazarje Input A : Ježica (pionirji)
•	Nedelja (23. september), ob 16.00. Šotor pri Ribiču v Mozirju
Srečanje ljudskih pevcev in godcev________________________
•	Ponedeljek (24. september), ob 16.00. Restavracija Gaj Mozirje
Srečanje turističnih društev Sa-Ša regije_________________
		
ŽIVALI - PRODAM	031/698-055.	
Zajci - nemški lisci, krmljeni z domačo krmo, žive ali očiščene - prodam; gsm 051/357-683.		Prodam suha (iz sušilnice) smrekova drva - pakirano žamanje; gsm 041/837-612.
Prodam bikca mesne pasme, cca 120 kg; tel. 583-51-15 ali gsm 041/ 354-638.	Prodam strešno kritino bramac protektor klasik - nova, opečno rdeča, cca 245 m2; gsm 041 /623-028.	
Prodam bikca sivca, starega 10 dni, tel. 584-17-85.	Prodam siiažne bale; gsm 041/ 783-977.	
		
ŽIVALI - KUPIM		DRUGO - KUPIM
Kupim visoko brejo telico dobrega porekla; gsm 031 /800-046. Kupim teden stare bikce, mesnate pasme; gsm 031 /676-833.	Kupim krompir za ozimnico; tel. 583-13-57 - zvečer. Kupim viličarja 2,5 ali 31, disel - rabljen; gsm 041/414-704.	
Kupim kravo in telico za zakol in bikce
za nadaljnjo rejo; gsm 031/533-745.	VOZILA - PRODAM
DRUGO - PRODAM
Prodam diatonično harmoniko 32, cfb, kotnik, modra, stara 2 leti; gsm 041/966-397.
Silažo in seno v okroglih balah prodam; gsm 041/354-657.
Prodam suha metrska drva; gsm
Prodam opel astro 16 i GT, let. 1993, reg. do febr., cena 750 eur; gsm 041/ 526-125.
Prodam ford fokus karavan, ghia, 1.8 benz., 8/2004, 42.000 km, 10.200 eur; tel. 583-17-39.
Prodam fiat punto elx, letnik 1996, ugodno; gsm 031/651-203.
/■--\
26
\___v
Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk!
MORDA STE ISKALI PRAV TO
ZAPOSLIMO ŠIVILJO
za šivanje delovnih oblek. Tel. 838-12-23 ali gsm 031/749-022.
REMEN1H d.o.o., Šentjanž 61, 3332 Rečica ob Savinji.
KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376.
Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožiče, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje.
TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Eve-lux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094.
Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti.
STEKLARSTVO BENDA
Izdelava termoban stekla, velika izbira stekla, izdelava namiznih plošč, brušenje, vrtanje, fazatiranje, ogledala, uokvirjanje slik, montaža itd. Izdelava in montaža PVC oken, senčil, žaluzij, rolet itd. Tel. 03/839-45-10, Gsm 031/302-121.
BENGLAS, d.o.o., Loke 33, 3330 Mozirje.
POTREBUJETE PESEK.GRAMOZ ALI MORDA ZEMLJO ZA UREDITEV OKOLICE?
Nudimo vam pesek za zidavo, omet, estrihe in beton, drobljenec za drenaže ter gramoz za ceste; gsm 041/651-196.
Terezija Burja s.p., Ter 69, 3333 Ljubno ob Savinji.
SVETOVALKA ZA ZDRAVO PREHRANO Debelost, holesterol, trigliceridi, diabetes, alergije, stres,... Odločite se poiskati svoje zdravje! Gsm 031 642 353.
Marija Jurak Trogar s.p., Radegunda 57, Mozirje.
VIP MEHAN
Vzdrževanje in popravila vozil, viličarjev, traktorjev in kmetijske mehanizacije na terenu. Gsm 041/793-633.
Janez Klopčič s.p., Ob Savinji 10 a, Nazarje.
RAČUNOVODSKI SERVIS Naj bo vaše poslovanje urejeno pravočasno in strokovno. Nudimo računovodske storitve; tel. 839-42-18.
SONTAN d.o.o., Aškerčeva 36,3330 Mozirje.
ODKUP BUKOVE HLODOVINE informacije na tel. 031/649-751 ali 03/839-51-20.
Časles d.o.o. predelava in trgovina z lesom, Homec 39,3332 Rečica ob Savinji. UGODNO STREŠNE KRITINE:
CREATON (akcija bobrovec rdeča engoba in natur, RATIO bakren, TERRA MAXIMA vse engobe)
-	akcija velja do 15.12.2007, TONDACH (vlečeni zareznik natur in El, Mediteran natur in El; Norma natur in El)
-	akcija velja do 14.10.2007, ETERNITI (betonski strešnik - vse izvedbe z Evercline zaščito). Dodatki za streho (Tyvek folija, grebenski, slemenski elementi itd....). Dimniški sistem EKOKER-šamofni troslojni montažni dimnik.
Zahtevajte ponudbo: vlado.kamenik@amis.net ali gsm 041 652 215.
Vlado Kamenik s.p., C.na vrtače 5, 3320 Velenje.
MORDA STE ISKALI PRAV TO
dodatno povečuje moč motorja oh pomembno zmanjšani porabi. S storitvijo BMW Basic Service Inclusive boste brez skrbi pu osnovnem vzdrževanju avtomobila. Odtočite se za BMW 116Ì in BMW 118d zdaj in izkoristite ugodnosti naše privlačne finančne ponudbe. Ne gre drugače, kakor da zmagate
Selmard.o.o.
Mariborska cesta 119 3000 Celje
telefon (03) 4244 000 wvwv.se! mar.si
Savinjska cesta 1, 3331 Nazarje Gsm za naročila : 031/892-685 http:www.izoles.si
Delovni čas :
Pon. - cet od 5.30 do 23. ure Pet. - sob od 5.30 do 1. ure Ned. in prazniki od 8.00 do 23. ure
NOVO!
Malice do 22« ure!
V mesecu septembru JURČKI Z JAJČKO samo 3€
Trgovina a modno konfekcijo
Kar=in
NOVA JESENSKA KOLEKCIJA!
Velikosti od S do XXXI
Karin Bitenc «.p. Ma trgu 25 3330 Mozirju Tel. 03 5*3 22 70
Odpiralni čas:
Od pon. do pe«. : od 9. fio 19. ure sob: odK. do 12. ure
Trgovina a	Tednik
modno konfekcijo	- - -
il*
vam ponujata
Stilski izziv
Izzivamo vse tiste ženske in moške, ki bi bili radi lepši privlačnejši ki bi radi bili všeč sebi h drugim. V trgovini z modno konfekcijo Kar=tn bodo poskrbeli da boste dobili celovit nov izgled (pričeska, ličenje, čevlji n obleka), primeren vaši postavi in starosti v Savinjskih novicah pa bomo vašo stilsko preobrazbo pokazali tudi drugim.
Ne oklevajte, izpolnite prijavnico, pritožite svojo fotografijo in krotek opis ter vse skupaj najkasneje do torka, 25. septembra 2007, pošljite no naslov: Savinjske novice. Savinjska cesta 4,3331 Nazarje.
PRIJAVNICA
Spodaj podpisan/a si želim novega videza, zato se prijavljam za sodelovanje v akciji trgovine Kar=in in Savinjskih novic.
S podpisom dovoljujem javno objavo mojih fotografij.
IME IN PRIIMEK:____________________________
NASLOV:
POŠTA IN KRAJ:
DATUM ROJSTVA: PODPIS:
TEL:
Priloga: barvna fotografija celotne postave
Zmagovalna serija. ^ Kjer ne potrebujete sreče.
TS439

Delovni čas: ^
Od poit. do pet. od 77d^9. ure sobota od 7. do 1^. ure
V POSLOVNEM OBJEKTU § ^ Ol NAZARJE
V mesecu septembru'3 OTROŠKO STRIŽENJE PO N AJUGODNE^SIGENI!
•t ^
^sako des^o striženje brezplačno!
Naročila sprejemamo na telefon 03/839-52-71. I
Pizzeriia
r	LL		_i_	n
L.	JT	. t s;f		
			"P*	
smer i I TRGOVINA
TAB
Na trgu 2, MOZIRJE
okna in vrata
Simer d.o.o., Ipavčeva 22, 3000 Celje
P.E. Ljubljana, Brnčičeva 7, P.E. Koper, Ferrarska 17,
Zastopniki:
Maribor 02 620 97 37 Jesenice 041 756 750 Ribnica 040 313 712 Velenje 051 330 667
V SEPTEMBRU VAM NUDIMO 8% SEJEMSKI POPUST!
larnmi
www.simer.si
PVC okna in vrata
PREDSTAVLJAMO
ZAVAROVALNA ZASTOPNIKA
FRANCA LOČIČNIKA BOČNA OTOK 6 3342 GORNJI GRAD 041 354 599
Na območju Gornjega Grada smo zaposlili novega zastopnika za sklepanje vseh vrst premoženjskih in osebnih zavarovanj občanov, podjetnikov in manjših družb.
Celje - skladišče D-Per
7/2007
5000020039,38
C0BISS 0
MARKA POTOČNIKA BOČNA 102 3342 GORNJI GRAD 041 629 917
Na območju Nazarij sklepa vse vrste premoženjskih in osebnih zavarovanj občanov, podjetnikov in manjših družb.
triglav
ZAVAROVALNICA TRIGLAV, d.d.
V trgovini TABOO na Trgu 2 v
Mozirju najdete:
-	tekstilne izdelke lastne proizvodnje, kijih odlikujejo kvalitetni materiali in ugodne cene
-	ženske in moške majice, pižame, spodnje perilo, jeans program BLACK BULL
-	novo kolekcijo lastne blagovne znamke TABOO
-	ženske majice tudi do št. 54
JU PER UGODNO: ^
-	majice iz opuščenih programov že od 4,20 €
-	hlače iz programa B*NICE -30% -jeans program NICK DANIELS -50%
I Alfa Novo mesto d.o.o., Nahtigalova ulica 5, 8000 Novo mesto
POSLUŠAJTE NAS - IZVEDELI BOSTE VEČ
RADIO GOjjB
mmUSnf
Scrsiniški \zai
www.radio»ldi.si
106,2 Mhz
IOVA FREKVENCA - ST« PRIJATELJI
V kabelskih sistemih po Zgornji Savinjski dolini na 90.3 MHz
Radio Goldi Savinjski val d.o.o., Dolenjo vos 83,3312 Prebold