TRGOVSKI lil ST
časopis za trgovino, Industrijo lit otart
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za i/2 leta 90 Din, za 14 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953.
LETO XIII.
Telefon št. 2552.
LJUBLJANA, v četrtek, dne 5. junija 1930. Telefon št. 2552.
ŠTEV. 66.
V	znamenju jubilejnega velesejma.
Naš velesejem praznuje svoj 10-letni jubilej tako, kakor si tega ni mogel misliti niti največjji opitiimist. Vrvenje, ki smo ga opazili koj po otvoritveni svečanosti, ni popustilo in velesejimski prostori 'predstavljajo tekom celega 'tedna pravo .mravljišče. Ljudje prihajjajo iz vseh krajev, iz naše države in mnogo posetnikov je tudi iz inozemstva. Med imoizemci je prav unnogo kupcev. Že prve dni so beležili iznatne kupčije. Zadovoljni so vsi in to mora biti vsakemu gospodarju v odkritosrčno izadoščenje.
Deset let je preteklo, odkar se je vršil v Ljubljani prvi velesejem. S ponosom in z veseljem smo gledali na to našo prireditev, obenem pa s skrbjo, kako se bo nova inštitucija obnesla, ali bo rodila sadove, ki smo jih pričakovali od nje, ali ne. In danes po desetih letih moremo reči, da so skrbi za nami, ponos in veselje pa da sta nam ostala. Koliko na novo vzklilih velesejmov je bilo v dobi teh desetih let pokopanih, koliko je bilo takih, ki niso izpolnili vanje stavljenih nad! Naš Ljubljanski velesejem je pa premagal vae ovire in je rasel in rasel, vršeč čimdalje širši delokrog. Pokazala se je potreba, da se velesejem vrši dvakrat, pomladi in jeseni. Že to je znaik širšega delokrog*.
A so tudi še drugi momenti.
Poleg izključno gospodarskega značaja, kakor ga je imel velesejem v prvih početkih, vrši danes ta prireditev tudi vzgojne in poučne naloge. Že raz-stavnik sam, ki vidi na velesejmu zbrano svojo najboljšo konkurenco, se iz nje uči, dobi pobudo in jo da naprej, in ta prehaja slednjič v neštetih kapljicah in žilicah prav do zadnjih selišč našega ljudstva. Na velesejmu je vse zbrano, tu se vse steka, odtod odhajajo nagibi na vse strani. In šolska mladina prihaja, gleda in gleda in se uči. Sejem kliče vsakomur: Bodi priden, pa boš imel uspeh! 'Delaj, delaj, izpopolnjuj se! Predstavniki vzgoje in pouka bi si morali šteti v svojo sveto dolžnost, da omogočijo po pouku hrepeneči .mladini poset velesejmov. Praktično se bo tukaj toliko naučila kot se v šoli nikdar ne bd.
Od vsepovsod prihajajo na velesejme izumi, vsevirstni pridelki in izdelki se zbirajo na njih. Spomnimo se nehote na prejšnje čase, ko se je na primer v Atenah vršil nekakšen permanenten velesejem, o katerem beremo v »Državi Atencev« sledeči opis: »Kar je lepega na Siciliji, v Italiji ali na Kipru ali v Egiptu, v Lidiji ali v Pontu ali na Peloponezu ali pa kje drugod, vse je zbrano tu na eni točki.« In o Rimu beremo: »Iz vseh dežel in iz vsega morja prihaja sem, kar rodijo letni letni časi in zemeljski pasovi, kar je doma. v rekah dn jezerih in kar izdela Helen in barbar. Kar izdelujejo in pripravljajo narodi vseh vetrov, tega je v Rimu v izobilju v vsakem času. Riim se nam zdi delavnica vesoljnega sveta.« Kako lep opis velesejma!
(Poznejši časi so nam prinesli velesejme, namenjene gotovim namenom, prodaji določenega blaga. Vsakomur so iz šole znani sejmi v Leipzigu in Nižajem (Novgorodu in Frankfurtu itd. — Vršili so se ob rokih, dotičnemu blagu primernih. Dosegali so včasih ogromne izmere, obiskovali so jih trgovci iz najrazličnejših dežel; v Nižnji Novgorod na Primer so prihajali in prihajajo Rusi in Angleži, Nemci in Poljaki, Turki in Perzijci, Kitajci dn Norvežani in drugih Darodov množica obilna. A število sej-
mov — razen manjših podeželskih — je bilo pred vojsko omejeno.
Vojska je rodila blagovno lakoto. Kar je kdo imel, vse je lahko prodal; po končani vojski industrijski narodi niso mogli takoj do sape, povsod so nastajala industrijska podjetja, izdelujoč v mnogih slučajih tudi slabo blago; iskala so kraje, kjer so to blago spravila hitro v denar. In tako so nastajali velesejmi, rasli so iz tal kot gobe po dežju. Kakor so pa nesposobna industrijska podjetja izginila, ker niso imela
pravuce do obstoja, tako so izginili tudi velesejmi, ki niso bili rojeni iz potrebe. Tisti pa, kar jih je ostalo, se tem lepše razvijajo. In tako nam tudi razvoj našega Ljubljanskega velesejma priča, da je nastal iz potrebe, in bo zato tu^i ostal. Letošnja prireditev naj nam bo kot zaključek desetletja dokaz, koliko smo v tem času napredovali, in obenem pobuda za nadaljnje delo. Ponosni smo na naš velesejem, želimo mu največji uspeh, in bodri naj nas, da korakamo po začeti, uspeh prinašajoči poti naprejl
Glavna skupščina Zveze industrijcev.
Danes predpoldne se je v sejni dvorani Zbornice za trgovino, obrt in industrijo vršila VII. redna Glavna skupščina Zveze industrijcev v Ljubljani. Skupščina je predsedoval podpredsednik Zveze g. Janko J ovan , ki je v otvoritvenem govoru najipreje pozdravil g. dr. Rudolfa Marna kol zastopnika bana dravske banovine, gg. dr. Fran Windischerja in Ivan Mohoriča kot zastopnika Zbornice za TOI, g. dr. Ante Pandakoviča kot delegata Zemaljskega s a veza industri-jalaca v Zagrebu, univ. prof. dr. K. Hinterlechnerja od tehniške fakultete ljubljanske univerze, g. pomočnika finančnega direktorja Frana Bajiča ter g. M. Gregorko kot zastopnika ljubljanske Direkcije drž. železnic.
Nato je predsedujoči predlagal uidanostno izjavo Nj. Vel. kralju ter pozdravne telegrame predsedniku ministrskega sveta in ministru trgovine in industrije. Ti predlogi so bili sprejeti z glasnim odobravanjem. Pred prehodom na dnevni red se je g. Jovan v lepih besedah spomnil onih inidustrijalcev, kateri so v času od 'slednje glavne skupščine preminuli, in je navedel ta imena: Viljem Freund, Srečko Potnik, H. Rosen-baum, Matija Dolničar, Rudolf Ton-nies, Peter Kozina, Friderik Kieffer in Artur Perger. — Skupščina .je počastila njih spomin s klicem: Slava njim!
iPoročilo predsedništva o poslovanju Zveze industrijcev v letih 1928. in 1929. je natiskano v Letnem poročilu. Uvodoma se poročilo spominja historičnega manifesta od 6. januarja
1929.	ter zakona od 3. oktobra 1929. o razdelitvi kraljevine Jugoslavije na banovine. Kraljeva vlada je s svojim zaikonodajnkn delom storila več za unifikacijo notranje zakonodaje in s tem za konsolidacijo države nego mnogokrat brezplodni napori v prvih desetih letih po ujedinjenju. Nujna posledica takega smotrenega delovanja (kr. vlade je tudi izboljšanje našega mednarodnega položaja. Delovanje Zveze industrijcev se je vršilo z iskreno lojalnostjo napram njenemu članstvu, pa tudi napram drugim gospodarskim korporacijam in napram javnim oblastvom. Tako je izipolnila važne naloge, katere bi brez njenega dela ostale neizvedene. Predsedniš-tvo mora izreči posebno zahvalo Centrali industrijskih korporacij v Beogradu, katera je odlično podpirala naša stremljenja. Iskreni in tesni so bili naši odnošaji do Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani in zlasti do njenega uglednega urada.
V	svesti si velike važnosti industrijske delavnosti je Zveza industrijcev vselej in povsod zahtevala vpošteva-nje vitalnih interesov industrije. Z odkritim veseljem je pozdravila ustanovitev enotne dravske banovine. (Iverjena 'je, da bo banovinska uprava v polni meri vedela ceniti pomen
Industrije in zaslužnost njene organizacije, ter da bo v pravilnem izvrševanju visokih svojih nalog pritegnila predstavnike industrije k sodelovanju v vseh gospodarskih stvareh. Poročilo se nadalje podrobneje bavi z delom Zveze pri davčni zakonodaji in v predmetih socijalne politike, potem glede želeaniške in carinske tarife ter omenja njeno sodelovanje na problemih, ki se razpravljajo v ustanovah DruStva narodov. Poseben del poročila je posvečen obrtnemu zakonu, rudarskemu zakonu ter projektu zakona o izkoriščanju vodnih sil in o elektrotehničnem gospodarstvu. ^ Poročilo predsedništva je skupščina vzela z odobravanjem na znanje.
Nato je g. ing. Milko P i Tik m a j e r poročal o temi: »Industrija in ipro-blem naših cest«. Zborovanje je z velikim zanimanjem sledilo njegovim stvarnim izvajanjem ter je soglasno sprejelo po njem predlagano resolucijo, s katero se kr. vlada prosi, da posveti svojo pažmjo rekonstrukciji cestnega omrežja ter da prepusti izvedbo te rekonstrukcije banovinski upravi.
O položaju naše indus/trije in izgle-dih za bodočnost je zoročal glavni tajnik g. ing. M. Š u k 1 tj e. V ostrih potezah je orisal težave, v ka/tere je ipri-šla naša industrija vtsled svetovne gospodarske depresije in zlasti vsled krize, ki ogroža agrarne dežele. Svoj referat je zaključil z ibesedami, katere je dne 29. maja t. 1. izgovoril minister trgovine in industrije g. Jura j Demetrovič: Edini naš odgovor na program agrarnega protekcionizma mora biti industrijski protekcionizem!
Po teh referatih je skupščina soglasno sprejela resolucije, ki se predložijo kraljevi vladi. Pridržujemo si, da te resolucije v celoti priobčimo, kakor bomo tudi še objavili glavne predmete podanih poročil. Pri volitvi v odbor se je na novo izvolil g. Stanko Širca, dočim so se ostali člani odbora ponovno izvolili. Nato je skupščina odobrila predlagano spremembo Statuta ter računski zaključek in proračun za leto 1930.
Ob 12. uri opoldne je gosp. Janko Jovan zaključil lepo zborovanje.
BORZNO RAZSODIŠČE V LJUBLJANI.
Z ozirom na sodne počitnice se v času od 15. julija do 25. avgusta 1930 pri borznem razsodišču ne bodo vršile ustne razprave, pač pa se bodo sprejemale tožbe.
Med norimi telefonskima rveiami Jugoslavije c inozemstvom so bile 1. t. m. otvorjene jproge Žalec - Graz (pristojbina za govorilno enoto Din 29*70), Zailec-Dunaj (37 95) in Kočevje - Milano (34-68 Din).
Zveza za tujski promet v Sloveniji.
(Ob 25-letnici uspešnega delovanja.)
Tujski promet je za naše gospodarstvo izrednega pomena. Njegovo pospeševanje je važna panoga našega narodnega gospodarstva. Pri nas se je že pred četrtletjem ustanovila zveza, ki si je nadela nalogo, da na društveni podlagi povzdigne tujski promet na bivšem Kranjskem. Svojo nalogo je zveza ves čas obstoja vestno izpolnjevala in že v predvojni dobi pripravila pogoje za smotren razvoj našega tujskega prometa. iPrvo povojno dobo je njeno nalogo prevzel komisarijat za tujski promet, toda izkušnja je pokazala, da zveze zbog svojega birokratičnega ustroja ne more nadomestiti, vsled česar je prevzela že leta 1923. zopet Zveza svojo prvotno nalogo. Danes po četrtst6let-nem delovanju zre Zveza lahko s ponosom na delo, katero je opravila za povzdigo tujskega prometa v naši domovini, ko je utirala pot za poset tujcev v naših krajih ter seznanjala širni svet z lepotami naše domovine.
V	Zvezi se je vso dobo njenega obstoja agilno udejstvoval dvorni svetnik g. dr. Rudolf Marn, ki je bil v prvih početkih kot tajnik duša Zveze. Kot praktičen delavec v našem narodnem gospodarstvu in v naših gospodarskih organizacijah je takoj spoznal važnost tujskega prometa za naše gospodarstvo in mu je posvetil vso svojo pozornost. Delal je podrobno od kraja do kraja, vzbujal v ljudeh smisel za tujski promet in se vneto prizadeval za čim širšo propagando. Njegovo vneto delovanje v tem pravcu je dalo povod za to, da je bil leta 1923., ko je Zveza obnovila svoje delovanje, postavljen ji na čelo kot predsednik. V svoji lastnosti načelnika oddelka za trgovino, obrt in industrijo pri kraljevski banski upravi, v čigar delokrog spada tudi pospeševanje tujskega prometa, idealno spaja smotreno prizadevanje Zveze in banske uprave za povzdigo tujskega prometa v naši banovini.
Zveza za tujski promet se je svoje 25-letnice skromno spominjala na svojem' letošnjem rednem občnem zboru, ki se je vršil ob obilni udeležbi delegatov iz vseh delov naše banovine, dne 31. maja t. 1. v dvorani Zbornice za TOI v Ljubljani.
Predsednik g. dr. Marn je v svojem nagovoru pozdravil zastopnike oblastev in vse delegate in se v nadaljnjih izvajanjih spominjal pijonir-jev na polju našega pospeševanja tujskega prometa, ki so pred 25 leti ustanovili Zvezo in ji a požrtvovalnim delom ustvarili pogoje za njen obstoj in razvoj. Imenoma je navajal gg. dr. Krisperja, dr j Gregoriča in pl. Trnkoczyja, ki so se veliko prizadevali za Zvezo. Zveza je v 25 letih vršila uspešno propagando za obisk naših krajev. Najbolj to dokazuje dejstvo, da ne moremo v naših letoviščih spraviti več vseh tujcev pod streho. Zato bo . Zveza v bodoče posvetila vso pozornost v prvi vrsti podrobnemu delu za ustvaritev vseh predpogojev za sprejem tujcev, predvsem za gradbo letoviških stanovanj itd. in sploh za ustvaritev pogojev, ki jih zahteva udobnost tujcev.
Po lepem programatičnem nagovoru predsednika, ki je izzval splošno odobravanje in pritrjevanje^ so se vrstile čestitke Zvezi k njeni 25-let-bana in banske uprave banski svetnici Najprej je čestital v imenu ban-
ske uprave banski svetnik gosp. Narte Velikonja, v imenu Zbornice TOI tajnik g. Ivan Mohorič, v imenu občine podžupan g. Jarc in v imenu av-tokluba in JLSS g. dr. Ciril Pavlin, ki so se vsi spominjali velikih zaslug Zveze za povzdigo tujskega prometa.
Tehtni govor zborničnega zastopnika g.- Ivana Mohoriča priobčujemo na drugem mestu v polnem obsegu.
Po ^čestitkah je podal ravnatelj Zveze g. Pintar lepo sliko zvezinega prizadevanja v preteklem letu za propagando obiska naših krajev, zvezni blagajnik pa blagajniško poročilo. Zveza je v letu 1929. imela nad 322 tisoč dinarjev izdatkov. Zveza združuje vsa društva in korporacije v naši banovini, ki so interesirana na tujskem prometu, od teh je samo društev 59.
Pri nato vršečih se volitvah je bil izvoljen odbor z g. dr. Marnom na čelu.
Po volitvah so podajali posamezniki nasvete in prošnje za upoštevanje njihovih teženj za povzdigo tujskega prometa v njihovih krajih, na kar je g. predsednik zaključil lepo uspeli občni zbor.
Dovoz lesa na postajo.
Našo lesno trgovino ovirajo v veliki meri razni strogi železniško prometni predpisi. Jako ostri so predpisi glede trošarinskih prostorov, po Ikaterih je prepovedano dovažati les na postaje, predno naročeni vagoni niso dostavljeni. Nakladalni rok, 24 ur, oziroma 6 ur v sezijskem času, je za dovoz in nakladanje lesa odločno prekratek. Lesnim trgovcem, ki imajo od postaje oddaljena skladišča, je popolnoma nemogoče zvozi/ti in vitovoriti les v kratkem nakladalnem roku, kar jim povzroča velike in nepotrebne stoške.
Na občnem zboru Zveze trgovskih gremijev v Kočevju se je razpravljalo tudi o tej prometni oviri. Sprejeta je bila resolucija, ki zahteva, da se lesnim trgovcem dovoli dovažanje lesa ležarine prosto, dim so vagoni naročeni. Zveza je predložila resolucijo na merodajna mesta.
V	Zagrebu je zborovala lesna industrija.
In sicer 31. maja v prostorih Zagrebške borze. Zveza te industrije, na kratko imenovana gospodarska zveza, je bila ustanovljena leta 19*28. Po izvršenih običajnih formalnostih je govoril predsednik o mnogovrstnem delovanju zveze od ustanovitve naprej. Lesria industrija in trgovina sta danes pred najtežjimi problemi. Položaj na svetovnem lesnem trgu je kritičen, v prodaji vseh gozdnih produktov je nastal zastoj, kar je posledica (svetovne gospodarske ikrize; ta kriza je dobila svoj izraz v padcu cen. Bančne obrestne mere padajo prav tako; kljub temu se pa povsod opazuje opreznost in rezerviranost pri dovolitvi kreditov, zlasti dolgoročnih. Najprvo je treba vzpostaviti zaupanje v možnost tvorilnega dela in stalnih razmer v Evropi. Na dolgo dobo naprej se bodočnost lesne industrije ne more presojati pesimistično. A trenutno moramo biti oprezni. Ta dolžnost je utemeljena tudi v zavesti odgovornosti napram državi, h koje najmočnejšim faktorjem spada lesna industrija. Zato pa pričakuje lesna industrija tudi polno razumevanje od strani državnih oblasti. Napravili m se koraki, da se za dobo krize dosežejo olajšave glede železniških tarif in glede produkcije same. Upoštevale se bodo koristi države, ki ji ostane lesna industrija zmeraj vdana in lojalna sodelavka. Predsednik poziva na edinost in pravi, naj prenehajo vse malenkosti in naj se izloči vsaka nesloga.
Za znižanje pridobnine.
Zakon o neposrednih davkih je prinesel gospodarskim krogom občutno obremenitev. Davčne državne in samoupravne dajatve so tako visoke, da presegajo davčno in gospo-darslko moč naših gospodarjev.
Že leta 1925 je zahtevalo trgovstvo sodelovanje pri snovanju zakona o neposrednih davkih. Osnovni davek na pridobnino je znašal tedaj 12% in se je energičnemu odporu gospodarskih korporacij posrečilo znižati osnovo ina 10% t
Že prvi podpis po novem davčnem zakonu pa je pokazal, da je trgovina, ki je uvrščena v prvo davčno skupino, preobremenjena. V nekaterih
davčnih okrajih je predpis skoraj še enkrat tolik, nego je bil predpis dohodnine po starem davčnem zakonu.
Ta preobremenitev trgovine je dala povod obširni razpravi na občnem zboru Zveze trgovskih gremijev v Kočevju. Soglasno sprejeta resolucija zahteva, da se pridobninski osnovni davek zniža na polovico, da se dopolnilni davek zniža in znaša do 10.000 dinarjev 1% in se nato zvišuje za vsakih 10.000 Din za 'A %>, da članov davčnih odborov ne imenujejo občine, marveč da jih izvolijo stanovske organizacije in korporacije in končno, da se povodom revizije davčnega zakona določi davčni eksistenčni minimum.
Trgovski promet med Jugoslavijo in Avstrijo.
S presledki se vršeča trgovska pogajanja med Jugoslavijo in Avstrijo bi mogla ob pozitivnem zaključku obseg trgovskih stikov med obema državama zopet skrčiti, ker jobstoji na obeh straneh namen zvišanja uvozne carine. Izvoz iz Jugoslavije v Avstrijo je obsegal leta 1920 po Jugoslovanski statistiki še 42-67 odstotkov vse izvozne vrednosti Jugoslavije,1 torej dobri dve petini. Leta 1921 je padel ta delež že na ca. 36 odstotkov in leta 1922 na 22 87%. Leta 1923 je narasel zopet na skoraj 29 odstotkov, treh v naslednjih letih 1924, 1925 in 1926 je pa padel na 24-4, 18 6 in 20-6%. Leta 1927 je znašal 226, a leta 1928 samo še 17-9 in leta 1929 celo samo 15 6 odstotkov. Delež Avstrije na skupnem uvozu Jugoslavije je znašal leta 1920 20 odstotkov, nato pa 28-15, 28-9, 26-9, 198, 18-3, 20 0, 19-55, 17-29, 17-4; je torej tudi močno kolebal, a ne tako močno kot izvozni delež Jugoslavije.
V	splošnem se more torej ugotoviti postopno relativno znižanje medsebojnih trgovskih stikov. Absolutno je padel od leta 1925 dalje — to leto je prvo leto resnične stabilizacije di-
narja — eksport Jugoslavije v Avstrijo od 1650 milijonov dinarjev na 1230 milijonov, eksport Avstrije v Jugoslavijo od 1.600 na 1.3C0 milijonov. Pri padcu avstrijskih nakupov v Jugoslaviji je omeniti v prvi vrsti žito (pšenico), dočim kaže živina ob močnem kolebanju v posameznh letih v končnem zaključku povišek. Tudi izvoz gospodarskih produktov vobče ni padel. Veliki padec jugoslovanske vrednostne vsote je pa deloma tudi posledica padanja cen. Izvoz Avstrije v Jugoslavijo izkazuje zmanjšanje v manufakturnem blagu, lesnem in steklenem blagu, v aparatih in strojih, nasprotno pa pomnoženje v železu in železnini.
Upoštevati se mora tudi, da je Avstrija v trgovini z Jugoslavijo večkrat le dežela tranzita, kar v jugoslovanski statistiki ne pride do izraza. Padanje deležnih številk je v prvi vrsti gotovo posledica rastočega širjenja trgovine obeh dežel v številno druge smeri. Dalje je tudi carinska politika pokazala svoje ovirajoče vplive. Vseeno ima pa Avstrija med trgovskimi partnerji Jugoslavije še xmeraj drugo mesto, tako v izvozu kot v uvozu.
Finančni položaj Velike Britanije.
oseh vrst eno• in večbarvne
Jugografika
Ljubljana, Sv. Petra nasip 23
Winston Churchill, bivši zakladni kjan-celar in vojni minister Velike Britanije, piše:
Mi Angleži smo pač najbolj obdavčeni narod sveta. Naši glavni konkurenti v svetovni trgovini — U. S. A., Frjan-čija in Nemčija — hočejo davke bistveno znižati, zlasti dohodninski davek,Ida dvignejo narodovo blagostanje, da ojačijo svojo konkurenčno moč . napram drugim državam. Mi čutimo pritisk; in trenje njih konkurence. In kaj je naš odgovor na to? Davki, davki, davki!
Imamo pač deficit. Snowden mora upravljati slabo dedščino svojih prednikov, on je navezan na kolo dogajanja. Kaj mu preostane drugega kot davki!
Vznemirjenja naše trgovine, našega delavnega trga, naših dohodkov po Hatryjem škandalu, po newyorški katastrofi itd. bi gotovo nobena vlada ne bila mogla preprečiti. Bilo je zelo resno. A presenetljiva v vseh teh nezgodah in zoprnostih je vseeno odporna moč naših financ. Naš deficit znaša 14 in pol milijona funtov. Deloma je ta deficit naraven, za ostanek je pa soodgovorna nepredvidena denarna kriza.
Ali ni presenetljivo, kako so dohodki vzdržali ves močni pritisk? Poštenost angleškega davkoplačevalca je ja znana. Kljub vsem neljubim dogodkom preteklega leta so angleški davčni uradi lahko zadovoljni; toliko jim je doteklo dohodkov.
Izjavljam, da bi bil proračun 1929/30 imel prebitek, če bi se vlada ne bila spremenila. K sreči smo bili previdni in smo skrbeli za rezervo. Opremili smo se z 20 milijoni funtov proti bodočim obveznostim in slučajnostim. Snovvden govori o »predalu, ki je prazen na gotovini, a poln neplačanih računov«. Snowden je obljubil, da bo znižal davke za 30 do 40 milijonov funtov, a je moral; z novimi davki mobilizirati nad 42 milijonov • funtov, da je mogel izpolniti vrzel med 739,645.000 funti dohodkov in 781,909.000 funti izdatkov.
Za amortizacijo in obrestovanje naših dolgov moramo, kakor je izjavil
Snowden sam, nadalje plačevati 355 milijonov funtov na leto, da bomo po 48 letih prosti vsega dolga na zunaj in na znotraj; seveda s pogojem povprečno
4-odstotnega obrestovanja.
Kako se bodo oblikovali dohodki v novem proračunskem letu? Ce bi se vlada ne bila spremenila in če bi razni omenjeni dogodki ne bili omajali zaupanja, bi brez nadaljnjega lahko vzeli done* preteklega leta v znesku 815 milijonov funtov za podlago letošnjih dohodkov. A kakor razmere kažejo, moramo računiti z manjšim dohodninskim in dediščnim davkom ter z zmanjšano sladkorno carino itd.
Na probleme leta 1931/1932 nam pri tem ni treba misliti. Vsako leto, ki gre niimo nas brez večje obremenitve, daje gospodarstvu države nove možnosti razvoja in državi sami večje dohodke.
Direktna železniška zveza med Baltskim in Egejskim morjem. Iz zanesljivega varšavskega vira se poroča, da še bo v kratkem vršilo zborovanje zastopnikov Poljske, Rumunije, Bolgarije in Grčije, na katerem se bodo posvetovali o vprašanju' direktne železniške zveze mod. Baltskim in Egejskim mojjem. Pp-gled na zemljevid nam pravi, da je ta zveza mogoča brez sodelovanja kakšne druge države razen omenjenih štirih. Izvedba načrta zavisi od sporazuma med Bolgarijo in Rumunijo glede gradbe skupnega mosta čez Donavo. Če bi se načrt izvedel, bi dobila Poljska prosto cono v Solunu. — Most med Bolgarijo in Rumunijo je bil, kakor vemo, že v načrtu, pa je Rumunija ta načrt opustila v prilog mostu med njo in Jugoslavijo pri Prahovu. Ta most bi z izvedbo novega načrta mnogo izgubil na svojem pomenu. Vidimo, da Poljska zelo pritiska.
Zastopniki Jugoslavije in Poljske se
bodo v avgustu sestali v VaTŠavi, da se pogajajo o novi tarifni pogodbi. So se pogajali pred dalj časa že v Beogradu, a so bila pogajanja prekinjena.
Osnutek dogo v ra, s sosednimi državami o zaščiti delavcev se izdeluje v ministrstvu za socialno politiko. Taik dogovor obstoji že z Nemčijo, Češkoslovaško in Francijo.
K osnutku lovskega zakona je zavzel kongres Zveze jugoslovanskih lovskih društev stališče, da se preide od sistema prostega lova, .ki velja danes v Srbiji, Bosni in Dalmaciji, do sistema omejenih lovskih revirjev.
Tovarna vžigalic v Novem Vrbasu, ustanovljena leta 1906., bo preložena v Osijek. Z demontaciijo bodo pričeli takoj.
Državna Hipotekarna banka je znižala lombardno obrestno mero od 8 na 7 odstotkov. Prošnje za dolgoročne kredite se vlagajo od 1. januarja do t. avg. Obrestna mera je 9-odstotna, rok 25-leten.
Privil, d. d. za izvoz agrarnih produktov bo že v letošnji jeseni organizirala izvoz žitaric iz Vardarskega banata. V la namen bodo osnovali v Skoplju veliko ekspozituro, kjer bodo cerealije sortirali, izbrali in naložili.
Električno centralo na reparacijski račun hočejo dobaviti iz Nemčije za jugoslovanske državne rudnike. Razpis velja do 15. julija.
Ustanovitev Zvoze industrijeev v Donavski banovini je ministrstvo za trgovino in industrijo potrdilo. Namen Zveze jo pospeševanje industrije in industrializacije ter pomoč industrijskim panogam, ki so v stiski. Nova Zveza bo stopila v stik z drugimi v Jugoslaviji obstoječimi organizacijami.
Za ceste v Donavski banovini bodo otvonili kredit v zne&ku 50 milijonov dinarjev.
Zakon za varstvo živali je jugoslovanska vlada v osnutku izdelala.
Trgovina Avstrije z Jugoslavijo je bila v prvih štirih lanskih mesecih za Avstrijo aktivna v znesku 12-5 milijona šilingov, letos pa pasivna v znesku 3-4 milijona.
Kongres za zaščito upnikov je zboroval od 31. maja do 3. junija na Dunaju.
O	sklepih bomo poročali.
Daimler-Benz d. d. ne bo razdelila letos nobene dividende. Skoraj ves čisti dobiček so prenesli na novi račun.
Cena srebra je zopet padla in je dosegla novo rekordno globino 17 K pen-c.e za unco. Lanska povprečnost je bila še 24 7/i« pence.
Več kot enoletni fitrajk premogarjev
v	Novem Južnem Walesu (Avstralija) je končan. Rudarji niso dosegli zvišanih mezd in so pričeli delati za prejšnjo plačo.
Eksport tekstilij iz Lodža se je v zadnjem času zopet dvignil in je večji kot lani.,, v ,
Prva hrvatsko-slavonska d. d. za industrijo sladkorja v Osijeku bo razdelila iz čistega dobička v znesku Din 6,617.000-— 16-odstotno dividendo.
Glede cinka poročajo o boljši prodaji, kar je posledica večje ipotrelbe ev»-ropske galvanizacijske industrije. Glede na novo se snujočega kartela smo že poročali.
Tudi iz avstralskega premoga bodo pričeli izdelovati bencin.
Mednarodni podonavski velesejem y Bratislavi se bo vršil od 24. avgusta do 2. septembra 1930.
Med Nemčijo in Rumunijo se je pričela carinska vojna. Rumunsiki carinski uradi so bili brzojavno obveščeni, da se od 1. t. m. napram Nemčiji namesto dosedanjih najnižjih pristojbin pobirajo carinske pristojbine ipo generalni tarifi. To je protiodredba Rumunije proti zvišani nemški carini. Prav v zadnji uri so je izvedelo, da se hočeta obe vladi sporazumeti vsaj glede začasnega sporazuma z veljavnostjo do 15. decembra
1930.	•
V	belgijski industriji stekla se vrši močno koncentracijsko gibanje im se bo izvršila velika koncentracija v začetku julija;	i	;	■	■ ' j.
Latinica v Turčiji je bila pri vseh državnih in občinskih uradih zakonito uvedena s 1. t. m.
Perzija je vpeljala zlato vrednoto; zanimivo je, da imajo manjši novci označbo dinar.
Za skladnost in solidarnost med gopodarskimi strokami.
Programatične besede ministra Deni etrovica. — Na agrarni protekcionizem v drugih državah moramo odgovoriti z idustrij. protekcionizmom.
Minister trgovine in industrije Ju-raj Demotrovič je imel o priliki otvoritvi ljubljanskega velesejma dva pomembna govora. Vsebino prvega govora, s katerim je gosp. minister foimelno otvoril velesejem, smo že priobčili. Zdi se nam pa potrebno, da priobčimo tudi vsebino drugega govora, ki smo ga culi o priliki svečanega banketa po otvortvi velesejma, ker so v njem podane smernice naše trgovinske politike. Gosp. minister je v glavnem izjvajal:
»Ko sem danes bežno premotril razstavne prostore našega jubilejnega velesejma, je bil eden prvih vtisov ta, da potrebuje slovensko gospodarstvo državo, ki je zanj glavno tržišče za slovenske industrijske in obrtne proizvode. Pripominjam pa lvkratu, da je tudi slovensko gospodarstvo potrebno naši drža-
vi	in da Jugoslavija po pravici računa nanj kot na činitelja svoje moči in napredka.
Danes stojimo pred vprašanjem, kako naj orijentiramo svojo gospodarsko politiko. Moje naziranje je, da je treba prvo skrb posvetiti našemu kmetijstvu, saj tvori veliko večino našega naroda kmetovalec. Po drugi strani pa tudi poljedelstvo ne sme pozabiti na to, da je razvoj in napredek drugih področij gospodarskega udejstvovanja in proizvajanja tudi življenski interes kmetijstva. Naše prizadevanje mora iti za tem, da učvrstimo lastna tržišča in da sami kon-zuiniramo velik del lastnih proizvodov.
Po pdrobni statistiki j© ugotovljeno, da odhaja leto za letom v inozemstvo do 50.000 ljudi, ki ne morejo najti doma zadostne zaposlitve. Izseljeniška statistika za prvo četrtletje tega leta nam kaže, da se je v tem času res izselilo zopet do 10.000 ljudi, ki doima niso mogli najti dela. V bivši Avstro-Ogrski smo bili Jugosloveni' po mačehovsko tretirani, zlasti nismo mogli razviti industrije, ki je bila pridržana privilegiranim narodom. In ker nismo mogli proizvajati industrijskih proizvodov, smo morali mi izvažati ljudi, človeško delovno silo. Sedaj je naša dolžnost, da prenehamo z eksportom človeške delovne sile in da poskrbimo, kako bomo doma predelovali svoje surovine in da po možmoBH izvažamo gospodarske dobrine.
Mnogokrat lahko opazujete, kako se pojavljajo stremljenja, zanetiti med posamezna gospodarska področja naspro-iia mentaliteta industrije, pa zopet potujoče si tendence. Pojavlja se tu posebna kmetijska duševnost, tam posebno mentaliteto industrije, pa zoipet posebna trgovska mentaliteta. Pri zagovornikih agrarne mentalitete najdete samo misel, kako poceni so kmetijski pTidelkt in kako bi bilo vse drugače, ako bi industrija ne prodajala svojih proizvodov tako drago. Mnogi med temi bi bili pripravljeni žrtvovati vso industrijo in ne vidijo pri tem dejstva, da je tudi industrija v eminentnem interesu kmetljelke-ga prebivalstva in da daje kruha deset-tisočem našega delavstva. Tudi ne pomislijo dovolj, da izhaja kriza poljedel-, stva deloma odtod, ker se je ves Svet vrgel na pospeševanje kmetijskega pridelovanja in so morale iz tega razloga cene kmetijskim pridelkom pasti. Zagovorniki tega enostranskega stališča morajo uvideti, da je prospeh kmetijstva odvisen od razvoja ostali gospodarskih panog in da je tudi kmetijstvo za-*nteresiFfhqjia procvitu industrije, obrti in trgovine.
-Naletimo pa tudi na napačno industrijsko mentaliteto, ki vidi edini spas industrije v zaščitnih carinah. Jasno pa Je, da so zaščitne carine dfipustne saino kot vzgojni ukrepi, ki naj pomagajo Jdravi in solidni industriji na noge. Zaščitne carine naj služijo ^predvsem v to, da učvrstijo življenja sposobne industrije za konkurenco z inozemstvom in Za solidno proizvodnjo. Zato je pogrešntf Proglašati - načelo zaščitnih carin bre« lzjeine in ne glede na ostala področja gospodarskega udejstvovanja, zlasti pa **© tako, da bi bilo s tem ogroženo kmetstvo, ker je jasno, da pri nas brez
zdravega kmečkega prebivalstva tudi industrija ne bi mogla uspevati.
Trgovska duševnost zopet vidi svoj spas često le v tem, da čimveč uvaža, ker morda pri tem več zasluži. Toda prava trgovina mora biti v prvi vrsti posrednik med domačim konzumentom in domačo proizvodnjo. Čim krepkejši bodo drugi stanovi, tem lepše se bo razvijala tudi trgovina.
Ce pod temi vidiki pregledamo vse panoge našega gospodarskega udejstvovanja, vidimo, da je našemu gospodarstvu potrebno sodelovanje med vsemi gospodarskimi panogami, da mu je potrebna harmonija in da je zato treba delovati za skladnost in solidarnost med gospodarskimi strokami. S tem, da razvijamo industrijo, trgovino in obrt, koristimo poljedelstvu, kakor pospešujemo obrt, trgovino in industrijo, ako podpiramo kmetijstvo, ki je najboljši konzument naše industrijske proizvodnje.
Nisem imel prilike, da vidim ljubljanski velesejem pred desetimi leti. Toda vi sami lahko presodite, kolikšen je napredek naše industrije, trgovine in obrti v teh zadnjih desetih letih in da ti uspehi ne koristijo samo dravski banovini, marveč napredku vse države. Zdi se mi, da leži naš glavni problem v tem, da motrimo gospodarski razvoj drugih držav in da po tem razvoju usmerimo svojo občo gospodarsko politiko. Čeprav mi je na napredku našega kmetijstva mnogo ležeče in to navzlic temu, da sem minister za trgovino in industrijo, moram vse storiti, da najdemo za našo industrijo primerna sredstva razvoja in napredka ter da ji omogočimo cenen kapital in s tem novega dela in udejstvovanja. Na agrarni protekcionizem v d rujih državah smemo in moramo odgovoriti z industrijskim protekeijoniamam, ki odgovarjajo prirodnemu bogastvu naše države, našim sposobnostim in naši pridnosti. Pri reševanju gospodarskih vprašanj ne smemo biti ozkosrčni in malenkostni. Pred očmi moramo imeti vso državo in vsa področja našega gospodarskega življenja. Le tako bomo dosegli harmonijo vseh strok in panog in vseh gospodar-, skih sil našega naroda.
Naj mi bo zato, gospodje, dovoljeno, da zaključim svoje besede s prislovico svojega rojstnega kraja: »Bog poživi delo in težakak
TTONJUlK
TEKSTILIJE NA LJUBLJANSKEM VE
—	•	. LESEJMU. V
Tekstilni oddelek na letošnjem jubilejnem vzorčnem velesejmu v eni novozgrajenih razstavnih, stavb, ki stoji ob levi strani avenije, ki vodi od glavnega vhoda proti paviljonu Č. S. R. — Tekstilne razstave so se udeležile skoraj vse večje in najuglednejše domače tekstilne tovarne. Razstavljena je bombaževima (različno barvano in tiskano bombaževo blago, Domestic, Wasser-tuch, Osnaburg, Tricotbarhend, Linzer-gradl, belo blago, kmetsko platno, sifon, batist, hlačevina, kloti, serž, Oxford, barhent, bombaževe odeje itd., platno, laneno blago, vsakovrstno platno za perilo, obleke in šotore, jadrovina, platno za rolete, matrace, damastno blago, gradi itd.), raznovrstno volneno blago, črtasti in tiskani žameti, pljš, pletenine (puloverji, jopice, damske obleke, kopalne obleke, nogavice, razne ' rute, šale, kravate itd.), čipke, vezalke, elastika, vrvarski izdelki, konjske odeje in perilo. Velesejem nudi vsein ma-nufakturistom možnost podrobnega ogleda in primerjave vzorcev, solidno blago in tovarniške cene.
Knjiga o gospodarskem razvoju Italije, Banča Commerdale Italiana v Milanu je izdala z naslovom >Movimento Ecpnomicy dellltalia« lepo knjigo, ki nam nudi vpogled v gospodarski razvoj Italije. Z res vzorno temeljitostjo so obravnavane razvojne laze italijanskega gospodarstva v zadnjih letih, zlasti’ ge v preteklem letu 1929. Izčrpno so opisane valutne in finančne razmere, zunanja trgovina, gibanje cen, vse panoge industrije, bankarstva in zavarovalništva itd. Seznami, statistike in diagrami so dragoceno dopolnilo posameznih odstavkov. Poseben odstavek je namenjen popisu gospodarskih razmer v italijanskih kolonijah, ki jih ne smemo kar kratko-malo odsloviti z izrazom: sam pesek.
Devizno tržišče
Minuli teden je zaključil z deviznim prometom od 9-857 milij. Din napram 22-220 milij. Din v predzadnjem tednu. Vzrok te kupčijske rezervinanosti je predvsem v »ultimu« nadalje pa še nazadovanje malone vseh deviznih tečajev beleženih v službeni tečajnici ljubljanske borze za pretekli teden izvzeni-ši Curiha, ki je bil trgovan na dosedanji bazi 1095-90 in Amsterdam, ki je skozi vse borzne dneve notiral nespremenjeno to je 22-785. Izmed ostalih deviznih tečajev je bil zaključen New York
26.	maja po povprečnem tečaju 56-555, na vseh naslednjih borznih sestankih prošlega tedna pa po tečaju 56-58 na-lik Pragi z edino razliko, da je bila ta trgovana po nespremenjenem intervencijskem tečaju 168-— na prvih treh in po r 167-95 pa na zadnjem borznem sestanku (30. maja). Nazadovanje se je pojavilo tekom preteklega tedna v de-, vizah Berlin od 13-52 na 13-5175, Budimpešta od 9-8987 na 7-8976, Dunaj od 7-9924 na 7-9902, London od 275-35 na 275-25, Pariz od 222-20 na 222-09 in končno Italija od 296-94 na 296-66. Edino. Bruselj se je od ponedeljka 7-9030 na petek 7-9053 za ca. četrtinko poena okrepil.
Od celotedenskega prometa je dala Narodna banka več kolt polovico, to je
5-554 milij. Din in sicer največ Prage, Dunaja, Berlina, Londona, Curiha in nekaj Italije. Nasprotno je tokrat bilo v privatnem blagu dokaj nmnj zaključkov kot običajno, namreč komaj za 4-303 milij. Din. Višina skupnega v poedinih devizah doseženega prometa v minulem tednu je bila sledeča (vse v milij Din): London 2-852, Praga 1-800, Curih 1-181, Dunaj 11 OB, Trst 1-061, Berlin 1-050, New York 0-456, Amstedam 0-222, poleg tega pa še par zaključkov Pariza in malenkost Budimpešte ter Bruslja;
S skupnim prometom minulega tedna vred je dosegel totalni devizni in valutni promet v mesecu maju 1930 78-25 milijona dinarjev.	%
Efektno tržišče.
Nobenih sprememb, niti zaključkov. Tečaji so ostali vsi nespremenjeni, razen Blairovih 8% in 7% posojil, ki so notirala na tukajšnji borzi dne 26. in
27.	maja 97-50, oziroma 85-50, dne 28. minulega meseca Din 97-75, oziroma 85-75 in drfe 30. maja 97-50, oziroma 85-75.
Tendenca skrajno mlačna in brez vsakega zanimanja.
Lesno tržišče.
Stagnacija na lesnem tržišču traja dalje. Hupčije so še nadalje zelo slabe, zaključki, kar jih je, so točno po naročilih in sicer edino za blago, ki se nujno rabi. — Vesti, da vpliva velikanski, eksport ruskega lesa na situacijo pri nas, piso utemeljene. Glasom statističnih podatkov se v Italijo ni uvozilo velikih količin ruskega lesa. Vzrok našega slabega lesnega izvoza v Italijo ne moremo torej pripisovati ruskemu uvozu, pač pa dejstvu, da se v Italijo še niso razpisale dobave za železnice, nadalje slabi stavbeni sezoni, kakor tudi pomanjkanju denarja.
Zaključeno je bilo: 1 vagon bukovih metlišč I., II., 27 mm, od 1 m do 1-10,
1	vagon tramov po noti kupca, 3 vagone madrierov in desk-smreka, 1 vagon bukovih odpadkov ter 5 vagonov podnic (eksekutivnim potom).
XjaMimaha bona
Tečaj 5. junija 1930	Povpra- ševanje Din	Ponudb« Dia
M1V1CB:		, ■ ;■ .( i ■■
A ■Mtnrttaim 1 h. foto. . .	_•■		22-77
Borila IM		18-4976	13-6275
Braao« 1 balff«		■, r-r —	7-9008
Budimpešta 1 pangi . .	, —• —	9-8998
Burih 100 fr		1094-40	1' 97-40
Dunaj 1 iiMng		7-9686	7-9986
London 1 lunt		274-70	27550
M»wyofk 1 dolar		56-41	56-61
Pari« 100 Ir				222 -
Praga 100 kron		167-50	168 35
Trat 100 Vm		. —	296-61
Dobave. Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema d6 17. junija t. 1. ponudbe glede dobave feivŠuk cevi. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) — Direlccija državnega rudnika Breza sprejema do 12,, junija t. 1. ponudbe glede dobave 6 parov gumijastih rokavic fca elektrotehnike ter glede dobave usnjatih jermen.
—	Pomorfka vojna akademija v Dubrovniku sprejema do 14. junija 't. 1. ponudbe glede dobave 176 parov čevljev. — Dne 20. junija t. 1. se bo vršila pri Direkciji državnih želeanic v Subotici ofertalna licitacija glede dobave vo-, dovodnih cevi. (Predme tui -Oglasi J, natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na Vpogled.)	i	n	uril.Mim—1««|
Dobave. Prometno-komercijelni■.-oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprpjema do 12. junija tl po--nudbe glede dobave 300 kg dekstrina. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) — Delavnica državnih žej^z^c v Mariboru sprejema ~dd 'ltTTirtEfTBBigk' t. 1. ponudbe glede dobave lesa. — TL odddelek artilerijsko-tehničnega zavoda v Skloplju sprejema do 10. junija t. 1. ponudbe glede dobave oglja. — Direkcija državnega rudnika Kakanj Sprejema do 11. junija t 1. ponudbe glede dobave električnega motovila. —- Vršile se (bodo naslednje ofertal ne liottacije: Dne 7. junija t. 1. pri Dravski radiouici v Ljubljani glede dobave lesa. —* Dne 18. juhija t. It pri III. oddelku Zavoda za izradu vojne odeče v Zagrebu glede dobave 8000 komadov desk za postelje. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Boljšanje ogrske plačilne bilance. Plačilna bilanca Ogrske v letu 1928 se je zaključila z 'deficitom 500 milijonov pengo, plačilna bilanca preteklega leta pa z deficitom 175 milijonov pengo; lanski deficit je povzročen edinole po pasivni trgovski bilanci ter po obresto-vanju in amortizaciji inozemskih posojil. Pasivnost lanske trgovske bilance je znašala samo 22 milijonov pengo, predlanske pa 370 milijonov.
Ogrske banke se iuziouirajo. Poslab-i Sanje gospodarskega položaja na Ogrskem so,pričele čutiti bolj in bolj tudi banke. Kupčijske možnosti.so se skrčile; delovno območje je ožje. Tudi VelobanEci ise-bofijb st^žkOBaimi in bodo seanestets* ske bilance ^slabše kot so bil© lanske. Položaj srednjih in m&ltii baftk se ra-pidno slabša in; še vršijo posvetovanja o fuzijah. Fuzije se bodo najbrž tudi res ; izvršile,'*...	"	l i
Pivo v češkoslovajki. Leta 1928 je obratovalo	47ft pivt^
varri, leta' flMMJ' pa 457torej IG manj. Piva so zvarili v preteklem letu 12 milijonov 161.000 hektolitrov, od koje svote pride* pretežni del na Češko, namreč 9 milijonov 5000 hektolitrov. ■ VeČitta produciranega piva se je konsumirala domia, namreč 10,803.000 hi, od tega v .Češkoslovaški 8,338.000 hi. Karpatska Rusija je producirala samo 33.250.hl pivji.
Cena balfira Se visoko nad nabavnimi stroški. Produkcijske stroške bakra za preteklo leto so ugotovili-« povprečna U’8 cents za 1 angl. funt proti povprečnosti 10-7 cents v letu 1928. Priobčenje teh številk je v New Yorku seveda ugodno vplivalo, saj more večina bakre^
Veletrgovina
priporola
Špecerijsko blago
zelo lahke, raznih velikosti ali samo deščice 3 do 10 mm močne, pripravljene za izdelavo poštnih zabojčkov, dobavlja po naročilu in danih merah od 60 komadov naprej tvrdka
IHIMIIMui,IiMuu
Kupuj« tudi	hlodi,	brej
gr£, SO »d c« n«pr«|.
Naročajte in razširjajte TRGOVSKI LIST
nih družb tudi pri sedanji ceni bakra delati z izdatnim dobičkom. Se vidi, koliko so prej zaslužile. Znižanje cen je v obliki krčenja mezd dovedlo avtomatično do znižanja produkcijskih stroškov. — Na trgu se je javila zopet padajoča tendenca. V prvi polovici maja je konsum veliko nakupil in je sedaj nasičen. Zato se ne izvajajo nobeni nakupi več, zaloge se kopičijo, londonski trg javlja nižje tečaje, zlasti v standardnem bakru.
Borna dela v Mariboru. Od 25. do 31. maja t. 1. je dela iskalo 52 moških in 34 ženskih oseb, 135 službenih mest je bilo prostih, delo je dobilo 34 moških in 34 ženskih oseb; odpotovalo jih je 5, odpadlo pa 56; koncem tedna pa jih je ostalo še 617 v evidenci. Qd 1. januarja do 31. maja je pa dela iskalo 2 tisoč 360 moških in 1175 ženskih oseb, 2437 službenih mest je bilo prostih, delo je dobilo 913 moških in 770 ženskih oseb; 256 jih je odpotovalo, 980 pa odpadlo.
Pri borzi dela v Mariboru dobijo dela: 2 inajerski družini, 18 hlapcev, 5 pastirjev, 13 poljskih delavcev, 9 koscev, 1 vrtnar, 1 opekarski mojster, 1 cementar, 1 kamnosek, 1 pečar, 1 elek-tromonter, 1 kolar, 1 gaterist, 1 sedlar, 3 čevljarji za šivano delo, 1 krojač, 1 mesar, 1 kuhar, 1 kemični čistilec, 6 zidarjev za akordno delo, 1 pleskar, 5 črkoslikarjev, 1 strojnik za opekarno, 2 presvečevalca jajc, 3 strojni tehniki, 5 potnikov, dalje več učencev (ključavničarske, kleparske, kovaške, sodarske, mizarske, tapetniške, čevljarske, mlinske, krojaške in slikarske obrti) in tudi 6 kuharic, 27 služkinj, 4 sobarice, 1 vzgojiteljica, 5 kuharic k orožnikom in linancarjem, 3 perfektne hotelske kuharice, 2 hotelski sobarici, 2 servirki, 2 šteparici gornjih delov čevljev, 1 varuška, ki zna šivati, 2 šivilji za obleko, 2 gospodinji, 1 plačilna natakarica, 1 podnalakarica, 5 kuharic, služkinj in sobaric za na Hrvaško, 2 šiviljski vajenki, 1 postrežnica, 1 pomivalka za na morje.
Eksportni zavod za poljedelske produkte bodo ustanovili v Bolgariji in sicer za tobak, jajca, svilene kokone, sadje, vino, sočivje in podobno.
Mlekarski produkti padajo v ceni po vsej Evropi; produkcija mleka je sedaj aelo velika in ker je konsum ne more prebaviti, se predela velik del v sir in surovo maslo. Ker je ponudba prevelika, morajo cene padati.
Švedski vžigalični monopol je prodrl tudi v Grčijo; za to bo dobila Grčija posojilo 1 milijon funtov po 6 odstotkov.
Cehoal. podjetje RinghoHer d. d. izkazuje za preteklo leto 7,211.000 Kč čistega dobička in bo razdelalo 11'A odstotno dividendo ali SO Kič (lani 12%). Detaiška glavnica je (povišana na 47 milijonov Kč.
število brezposelnih na Dunaju je v
drugi polovici majnika padlo na 75.264.
Gospodarski položaj Nemčije se po poročilih raznih zbornic ni zboljšal. Cene so nadalje padle.
Avstrijska cksportna zveza se imenuje nova na Dunaju ustanovljena organizacija. Udeležena so vodiihia industrijska podjetja in ekspertne tvrdke. Tudi avstrijska duševna dela na polju umetnosti in tehnike bo nova zveza glede njih inozemskih interesov vsestkoa podpirala.
* * *
IZSELJEVANJE IZ JUGOSLAVIJE.
V aprilu se je izselilo iz Jugoslavije v prekomorske dežele 1238 oseb; največ jih je bilo iz Savske banovine 501; iz Donavske banovine jih je bilo 369, iz Dravske 129 itd. Po poklicu je bilo med izseljenci 775 oseb kmečkega stanu, 119 kvalificiranih delavcev, 95 nekvalificiranih delavcev, 80 prostih poklicev in 169 družinskih članov. Večina izseljencev, 539, je šla kot navadno v Kanado; 320 oseb je odpotovalo v Argentino, 246 v U. S. A., 57 v Uruguay, 20 v Brazilijo. Kot vzrok izseljevanja se navaja okol-nost, da doma ni mogoče dobiti dela.
V	prvih štirih mesecih tekočega leta se je izselilo iz Jugoslavije 5890 oseb, to je 268 oseb ali 4-5% manj kot v isti dobi lanskega leta. Povrnilo se je v Jugoslavijo vteh štirih mesecih 1328 oseb. j"
Na sezijsko delo je odšlo v aprilu v razne evropske dežele 3517 oseb; v Nemčijo jih je šlo 1824, v Francijo 1525, v Holandijo 51, v Belgijo 38, v Češkoslovaško 19. V prvih štirih mesecih tekočega leta je odšlo v inozemstvo na sezijsko delo 9032 delavcev, večina kot doslej v Francijo, Nemčijo in Belgijo.
Velevažen trgovski pripomoček
je izšel v založništvu Mednarodnega informacijskega zavoda — Viktor Blažič, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 2./II., namreč: »Poštni krajevni leksikon za Dravsko banovino in Belokrajino«. — Kdor ima posla z dopisovanjem, dobro ve, kako mučno je za naslovne kraje iskati pravo pošto, ko ni za to nobenega pripomočka. Vsaj do tedaj ga ni bilo. G. Blažič se ni ustrašil nemalih izdatkov, samo da preskrbi vsem toliko potrebno knjigo. Sedaj jo imamo, lepo, -trdo vezano, lično opremljeno. Deli se pravzaprav v tri dele:	I. del obsega
imena selišč v abecednem redu. Pri vsakem imenu so navedeni sledeči podatki: srez, sodišče, občina, pošta. Kjer je na pošti tudi telegraf in telefon, je tudi t6 označeno. Tisk na belem, dobrem papirju je razločen, zato je mogoče kraje lahko in hitro najti — iskati. Tega je 203 strani s prilično 11.300 imeni. — II. del, ki ga označuje avtor kot dodatek, sestoji iz sledečih seznamov:
I. Pošta, brzojavne in telefonske pristojbine.
II. Seznam pošt z navedbo pristojnih in upravnih okrajev (srezov) in okrajnih sodišč.
III. Seznam železniških postaj, ki sprejemajo in izdajajo tudi privatne brzojavke.
•IV. Seznam upravnih okrajev (srezov) in okrajnih sodišč z navedbo, katere pošte so v vsakem kraju.
V. Seznam občin z navedbo pristojnega upravnega okraja (sreza) in pošte.
m
Tovarna vinskega kisa, d. z o. z.
Ljubljana
nnd(
najfinejši In najokusnejši
namizni kis
iz pristnega vina
Zahtevajte ponudbo !
Tehnično in higljcnično naj moderne j c urejena Msarna v JugomlavlJI
Pisarn«: Ljubljana, Dualak«
cula 1 a. It. udstr. Tale fon H*y. 2389.
;VI. Seznam župnij z navedbo škofije., dekanije in pošte.
VII. Seznam osnovnih šol z navedbo števila razredov in 'učiteljev ter pošte.
VIII. Seznam davčnih uprav (okrajev) z navedbo sodnih okrajev, ki jih obsegajo.
IX. Seznam orožniških postaj z navedbo čete, voda in pošte.
X. Seznam oddelkov finančne kontrole z navedbo pošte.
V	tretjem delu so zbrani oglasi za razne trgovske panoge. Nekaj oglasov je tudi v II. delu med posameznimi dodatki in na platnicah. Vsa knjiga obsega 300 strani in stane pri založniku ali v knjigarnah 80 Din, po pošti pa 86 Din. Kakor vidite, najdete v njej važne, vsak dan potrebne podatke, za to jo priporočamo vsakomur. Zadostuje naročilo z dopisnico na naslov: Mednarodni informacijski zavod — Viktor Blažič — Ljubljana, Tavčarjeva fi/II* oziroma telefonično na štev 2726.
U U B U AN A - GREGORČIČEVA 23t
-----------—Telefon	2552--------------
Knjig«, lasopta«, r«*«««, vizitk«, mamorand«* kmrl«, tabal«, lepake, letake, naročilnice » blokih • poljubnim Številom Hal««, barvoUske* c««ik« kakor tudi n« drug« tiskovin« dobavil« Mtro in P« imarnih cenah. Za vetja naroiHa zahtevajta proračuna 1 — Lastna knjigo waznical
Trj na pprorih
Mariborski trg dne 31 maja 1930. —
Na izredno dobro založeni in obiskani trg so Špeharji pripeljali iz 14 občin na 34 vozeh 69 zaklanih svinj, 8 telet in 234 kg črevesne masti, jeter, pljuč, in svinjskih želodcev, kmetje pa na 16-vozeh krompirja, čebule in druge zelenjave. Cene mesu in slanini so ostale, prejšnje.
Perutnine in drugih domačih živali
je bilo okoli 600 komadov. Cene so bile piščancem 12-50—30, kokošim 45 do 55, racam in gosem mladim 30—40, starim 60—90, puranom 80—100 Din za komad, domačim zajcem 10—35, ka^ narčkom 70—100, kozličem 75—150 za komad.
Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetlice. Cene krompirju Din 6, glavnati solati 6—8, čebuli 2—3, česnu 15, grahu v stročju 6, fižolu v stročju 16 za kg, karfijoli 3—12, kumarcam 5 do 7 za komad, maslu 36—48 za kgr jabolkom 8—18, črešnjam 12—18 za kg* jagodam 16—20 za liter.
Lesena in lončena roba Din 1—100, brezove metle 1*75—5, lesene grablje 7—10, lesen vile 15—20, držala 10—15, za komad.
Seno in slama na mariborskem trgu* Kmetje so pripeljali v sredo 28. maja 16 voz sena, 2 voza otave, 9 voz slame,
2	voza stelje, v soboto 31. maja pa 18 voz sena, 4 voze otave in 11 voz slame na trg. Cene so bile senu Din 60—80, otavi 70—80, stelji 35, slami pa 40—50 za 100 kg, slami tudi Din T50—2 za snop.
KASTELIC IN
TRGOVINA S PAPIRJEM NA VELIKO
MERKUR
LJUBLJANA
ALEKSANDROVA CESTA ŠT. 9
PRITLIČJE LLVO
GLAVNO ZASTOPSTVO ZA SLOVENIJO
Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani in Sladkogorske tovarne papirja in lepenke d. z o. z., Sladki vrh
Ureja dr. IVAM PLESS. — Za Trgovsko - industrijsko d. d. >MEEKUR< kot izdajatelja ta tiskarja: O. MICHALEK, Ljubljana.