Ljubljanski pionirji v Skopju
Bratstvo - najdragocenejša dediščina
Mrzlo suho jutro, vrtoglavi ples snežink, v.nas pa je prekipevalo veselje. Po mokri in nekoliko zasneženi poti smo se s starši pripeljali na letališče Brnik. Še mahanje v pozdrav in ostali smo z našo tovarišico. •
Bilo nas je deset pionirjev četrtega in petega razreda OŠ Franc Rozman-Stane, ki smo odleteli prek Splita v glavno mesto Makedonije. Zvečer so nas v Skopju priča-kali pionirji, starši in ravnateljica osnovne šole Grigor Prličev iz občine Gazibaba. Spre-jeli so nas v varstvo za vse dni od 12. do 16. novembra. Odpeljali so nas v šolo. Izve-deli smo, kje bomo sodelovali na proslavi • 13. novembra.
Komaj se je zdanilo, se je nad mestom vzpel mavrični slavolok. Kot da je harava napovedala začetek prazničnega dne.
V   svečani povorki  skozi mesto je naša pionirka nosila cvetje ob pianirskem prapo; ru in ga položila pred špomenik osvobodite-ljem Skopja, ipionir in pionirka pa lovorov venec pionirjev Ljubljane. Naša častna na-loga je bila tudi, da smo 13. novembra 1980 na dan 36. obletnice osvoboditve Skopja po-zdraviili predsednika občine. K proslavi smo prispevali deklaniacijo, v spomin na sreča-nje pa izročili knjigo. Dvorana je bila polna, saj nas je bilo po deset iz vsakc republike in pokrajin in mnogo skapskih pionirjev in tovarišic, ,ki so še posebej skrbele za našo varnost. Po proslavi so nas pogostili.
V  petek, 14. novembra smo se z avtobusi odpeljali na Vodno. Megla nam je zastirala razgled. Zbrali smo se v polkrogu k zgodo vinski uri. Poslušali smo nekdanjega kurir-ja Miša Mirkoviča, ki nam je pripovedoval o svojem prvem srečanju s tovarišem Titom. S spoštovanjem smo poslušali pripoved ma-kedonskega narodnega  heroja  Frajka  Stoj-kovskega-Buze.  Na  njegovih  prsih  je visel orden iiaradnega heroja in še veliko visokih odlikdvanj, ki si jih je zaslužil v trdih dneh osvobodilnega boja. Žadonele so pesmi, raz-vilo se je kolo.
Ogledali smo si že hidroelektramo Matka v prelepi soteski. Popoldne smo šli v pivo-varno in tovarno čokolade in vaflov. V kolo-ni smo se pomikali med stroji in na koncu tudi poskusili sladke izdelke.
Zvečer smo se zbrali v Mladinskem do-mu, kjer so odprli razstavo fotografdj s festi-valov otroške pesmi Zlatno slavejče. V dvo-rani smo spoznali in slišali nekaj ,zlatih slavčkov' iz prejšnjih let, nekaj njihovih učileljev in folklomo skupino.
Jubilejni 10. feslival otroške pesmi »Zlat-no slavejče -80« je potekal dva dni v veliki, lepi dvorani.- Prvi dan so nastopali pevci pionirji iz Makedonije in jih je spremljal otroški zbor Zlatno slavejče. V nedeljo so se razlegale v isti dvorani pesmi v srbo-hrvatskem, albanskem, madžarskem, oiem-škem in uzbekistanskem jeziku. V sloven-skem jeziku sta predstavila dva pionirja iz OŠ Prežihov Voranc pesmi Ko bom velik Ln Pomladna pesem. Pevcem so na bližnji šoli podelili diplome in zlatega slavčka.
Še nekaj ur prijateljskih razgovorov in sprehoda po Skopju. Bili smo polni vtisov, veseli lqpih doživljajev. Poslovili smo se od svojih prijateljev, s katerimi smo se v teh dneh tesno zbližali.
Vlak je hitel v noč, mi pa nismo in ni-smo mogli zaspati. V Beogradu nas je 17. novembra pozdravdl sončni vzhod in sončni dan je bil primeren našemu razpoloženju.
Večerilo se je, ko smo se na železniški postaji v Ljubljani objeli s starši, ki so nas tri ure potrpežljivo pričakovali.
Na proslavi obletnice osvoboditve Skopja in na jubilejnem 10. feativalu otroške pesroi smo bili iz OŠ Franc Rozman-Stane Ljublja-na-Šiška pionirji: Igor Azinovič, Primož Ku-
naver, Andrej Mlakar, Miha Oven, Darko Stubelj, Monika Jagodic, Mojca Tamažin, Helena Verbnik, Breda Živič in Marina Žlen-der s svojo tovarišico Marijo Končan; iz. šole Prežihov Voranc Ljubljana-Center pa pevca Matic Bernot in Veronika Žgajnar s tovarišico Cito Radanovič.