Šf.1.
m'
Glasilo ,.Samostojne w kmetijske stranke za Slovenijo
•i
Izhaja vsak četrtek.
Naročnina:
celoletno.....................Din 12 60
liiletno....................Din 6-25
osamezna številka...............L)in O-60
pol
Po
Kmet, pomagaj si sam, ln airoje stalikče v dpžavl uravnavaj si sam!
Inserati:
1 mm inseratnega stolpi&t stane za:
male oglase...................
uradne razglase................
reklame.....................
Din 0*25 Din 0-40 Din 0'60
Uredništvo In upravniStvo lista je v LJubljani na Kongresnem trgu št. 9 (nasproti dvorca).
SiiivMepotaSiS.
bo v ponedeljek dne 9. januarja ob 9. uri dopoldne v Ljubljani v „Mestnem domu". Pridite k seji vsi! Posebnih vabil ne bomo razpošiljali.
Načelništvo SKS.
Na dan z dokazi!
Ko smo razvili v Sloveniji zeleni prapor Stare pravde, smo takoj jasno in odločoo povedali, da je nam namen zbirati kmetiško ljudstvo, ne pa ga razdvajati. Od vsega početka smo znali, da pride kmetiško ljudstvo do svojih pravic le tedaj, če bo složno in če bo nastopalo skupno. Upali smo, da bo kmetiško ljudstvo izprevidelo, da je naše stališče pravo, saj imajo vsi kmetje, brez razlike na stranko, enake zahteve, saj imajo vsi kmetje enake gospodarske interese. Zvesti temu načelu, tudi nismo iskali boja s ^Slovensko ljudsko stranko», ker smo se zavedali, da je bila ob našem nastanku večina slovenskega kmetiškega ljudstva v njenih vrstah. Zategadelj smo več kot enkrat ponudili roko sprave, zato smo še pred volitvami ponudili sporazum. Pripravljeni smo bili na marsikako žrtev, samo da bi dosegli enotno fronto slovenskega kmeta. Toda vsi naši predlogi so bili odbiti, vsi naši ponujeni kompromisi zavrnjeni, kajti «Slovenska ljudska stranka* je poznala samo en interes — interes svoje stranke. Ta njen interes pa je pomenil jerobstvo nad slovenskim kme-tiškim ljudstvom; zato smo morali iti proti SLS v boj, kajti kmetiško ljudstvo je odraslo vsaki komandi. Tako smo prišli v hud načelni boj, od katerega ne odnehamo, dokler ne zmagamo. Kadar bomo dosegli, da se bo SLS. tudi pri svojih dejanjih ravnala po tem, da je prvo ljudstvo in potem šele stranka, ko bomo dosegli, da bo padla tista gospoda, ki vihti potem SLS. bič nad slovenskim kmetiškim ljudstvom, tedaj bomo tudi mi morali prenehati s svojim bojem. Dokler tega nismo dosegli, pa bomo z nezmanjšano silo v boju s ^Slovensko ljudsko stranko*.
Če pa smo v boju, še vendar nikakor ni potrebno, da bi bil boj nelep in nevreden kmetiškega ljudstva, saj smo vsi kmetje, saj smo vsi Slovenci, saj smo vsi kristijani! Kljub temu pa je zadobil naš boj mestoma oblike, ki morajo boleti vsakega poštenega moža. Mi smo s svoje strani storili vse, da bi to preprečili, toda klerikalni listi so obrezuspešili vsak naš poizkus po poštenem in častnem boju. Najgrše laži so si izmišljali proti nam, najpodlejša obrekovanja so izrekli nad našimi ljudmi, skratka: nobena stvar jim ni bila dovolj grda, samo če so mogli z njo škodovati nam. Ker so se zbali, da jim iztrgamo iz rok nadvlado nad slovenskim ljudstvom da izgube s tem svoja mastna mesta, so nas brezmejno sovražili in vsled sovraštva za-vozili svojo politiko v tako blato, da so se zgražali nad tem celo njih lastni pristaši, ko so brali nezaslišane sirovosti, ki so jih prinašali dan-
nadan ^Slovenski gospodar* in drugi klerikalni listi.
Dasi pa je podla pisava klerikalnih listov v kričečem nasprotju s Kristusovimi nauki in dasi se proti-vijo tej nekrščanski - pisavi že najboljši možje v klerikalni stranki, vendar klerikalni listi ne prestanejo s svojo pisavo, ampak ob novem letu so celo stopnjeval svoio podlost. Njih namen je jasen. Ljudstvo bi radi zaslepili, da bi naročilo klerikalne liste in se odvrnilo od kmetijskega lista*. Zaradi tega je naša dolžnost, da spričo te nove klerikalne gonje proti nam izpregovorimo kratko toda odločno besedo:
Ne natolenjte, ne obreknjte, ampak pridite z dokazi na dan!
Pravite, da piše «Kmetijski list» bogokletno Dokažite vendar, kdaj je pisal «I<metijski list» bogokletno!
Pravite, da je «Kmetijski list» proti veri. Dokažite, kdaj je zagrešil kaj proti veri ^Kmetijski list*! Če navedete samo eno številko «Kmetijskega lista*, v kateri najdete tak greh, pa bomo preklicali, da ste podli lažniki in ljudstvo vam bo verjelo.
Pravite, da je naša stranka proti-verska. Z dokazi na dan, da vas ne zadene kazen obrekovalcev! Sami dobro veste, da je naša stranka vselej nastopala za našo vero. Sami dobro veste, da je ravno naša stranka dosegla, da so celo zemljoradniki po naši zahtevi izpremenili svoj program in sklenili, da so za zaščito verstva. To je velikanski uspeh, ki govori zgovornejše kakor vsa vaša zatrjevanja, da ste za vero. To je uspeh, kakršnega vi do danes še ne morete zaznamenovati. In vendar la-žete še naprej! Pustite laž in dokažite svoje trditve!
In dalje trdite, da smo kupljeni od beograjske porodice. Trditev ni le grda laž, ampak je tudi tako neumna kakor jo more zagrešiti zgolj «Domoljub». Povejte rajši točno: Ta in ta je dobil toliko in toliko od tega in tega, pa bomo morali obmolkniti, ker nas postavite s tem na sramotni oder.
Pravite, da smo dobili za glasovanje za ustavo 200 milijonov. Zakaj nas vendar ne razkrinkate, zakaj tega ne dokažete? Odrešitelji naroda ste, če dosežete, da vržete tako podkupljive ljudi kakor so po vašem obrekovanju naši poslanci. Dokažite vendar!
Pravite, da smo glasovali za Turke, m pravite še vse polno drugih ogabnih laži — toda dokazov ne prinesete.
Ah se res ne zavedate, da je vaša dolžnost, vse to dokazati? Ali res ne veste, da ste podli lažniki, če ne :lede vašim lažem dokazi?
Ali ste res že tako padli, da ni poštenjaka v vaši stranki, ki bi imel pogum, da bi poklical na odgovor vse one, ki obrekujejo dannadan, ne da bi doprinesli tudi najmanjši dokaz?
Samo ena pot vam je odprta: Ali molčite, ali pa dokažite svoje trditve!
Za svojo osebo smo prepričani, da ne boste storili ne enega ne drugega, kajti čisto v jedru ste izkvar-jeni. Ker ste zatajili Kristusova načela, zato tudi nimate več zmisla za poštenost.
In da ste pogazili Kristusova načela, vam pa bomo dokazali prihodnjič, kajti mi se ne ravnamo po geslu, da je dovoljeno vse, samo da se nasprotniku škoduie, temveč mi na-
pademo nasprotnika le tedaj, če mu moremo res kaj neprimernega dokazati. In tudi v tem je razlika med nami in med vami!
Ne odnehamo.
Po umoru na Gorenjskem, po vseh nasilnostih na severni meji, po vseh nerednostih ob naši italijanski meji, je šel med slovenskim ljudstvom samo en glas: Odpokličite Vranglovce in pošljite nazaj naše obmejne čete! «Kmetijski list», vseskozi v službi ljudstva, je zato v tem zmislu povzdignil svoj glas in tudi dosegel, da so se uvedle preiskave in da je nam bilo zagotovljeno, da se ljudska želja izpolni.
Med tem pa so nastopile druge sile in s spretnimi manevri dosegle, da je ostalo vse pri starem, to je da so si obvarovali nekateri svoja gor-ka mesta.
Protestiramo proti temu najodločneje ter izjavljamo, da ne bomo prej odnehali, dokler se ne izpolni naša zahteva in dokler se ne odpokličejo Vranglovci. Izjavljamo dalje, da od te svoje zahteve ne bomo odnehali niti v primeru, če bi se Vranglovci kar naenkrat korektno obnašali, kajti mi smo načelno proti temu, da bi smel biti tujec na tako važnem mestu kakor je državna meja.
Predpravica državljana je, da sme nositi orožje. Država, ki se temu načelu izneveri, je obsojena na smrt. Vse države, ki so se vzdrževale z najemniki, so propadle in vselej so zmagale tiste države, ki so jih varovali bajoneti državljanov. Popolnoma naravno je to, zakaj samo državljan ljubi domovino in samo državljan bo storil za zmago domovine vse, kar bo v njegovi moči. Vranglovci niso naši državljani, spričo česar nimajo interesa do naše domovine, pa naj bi bili stokrat Slovani. Samo prisiljeni bivajo v naši državi in samo prisiljeni vrše to službo. Izgnani iz domovine, izpostavljeni vsem nesrečam prognanstva, morejo soditi vse dežele razen Rusije samo po geslu: kjer je dobro, tam je domovina. Zategadelj ponavljamo: Slab patriot je tisti, ki daje tujcu orožje, slab državljan oni, ki išče varstva pri najemnikih!
Naravnost zločin pa je, Če se po-verja tujcu najvažnejša služba — obramba državne meje. In to v časih, ko so meje komaj določene, in v krajih, kjer mejimo na silne in lokave nasprotnike. Brez ozira na vse to se nastavljajo na mejo ljudje, ki ne razumejo jezika obmejnega prebivalstva, ki se ne morejo sporazumevati z nobenim človekom, ki ne poznajo ne šeg ne običajev ljudi, ki nikdar ne morejo presoditi, ali prehaja mejo sovražnik ali naš človek.
Toda ne samo to! Vranglovci so čutili potrebo, pridati k vsem tem nedostatkom še druge stvari ter se diskvalificirati kot Slovani, kot vojaki in kot ljudje.
Velik del Vranglovcev je germa-nofilskL Ob severni meji imamo ger-manofile za stražarje! Daleč smo prišli!
Toda tudi kot vojaki Vranglovci niso na svojem mestu Krivda zadeva pred vsem njih komandante, ki smatrajo svoje službe le za sinekure, ne pa za dolžnost. Zategadelj čisto razumemo, če ti komandanti rapor-tirajo, da je pri njih četah vse v redu — saj bi v nasprotnem primeru iz-
gubili svoja mesta. Ne razumemo pa naivnosti naših merodajnih krogov, da se sploh ozirajo na njih ra-porte. Ali pa delajo to ne iz naivnosti, temveč iz slabih namenov? Kakor so slabi komandanti, tako so slabi tudi vojaki. Brez ozira na prisotnost Vranglovca more pod gotovimi pogoji preiti vsakdo mejo. Njih vojaška nesposobnost se vidi in občuti najbolj ob severni meji, kjer so njim nasproti avstrijski vojaki, ki jih v vsakem oziru prekašajo. Kaj to pomeni, ve vsakdo, ki je bil kako uro med ljudstvom na severni meji. Vse polno avstrijakantov in nemčurjev je tam in naša vlada ni mogla bolje propagirati nemške misli, kakor da je poslala na severno mejo Vranglovce. Obmejni vojak je reprezentant države, po njem sodi vsak tujec našo državo. Najboljše, kar imamo in po čemer slovimo, je naša vojska. Na meji pa predstavljajo našo vojsko Vranglovci! Tudi zadnji košček ugleda moramo na ta način zaigrati. Ubogi srbski junak, ki si dobil take reprezen tante!
In slednjič še ponašanje Vranglovcev! Da navedemo samo en primer! V Čepincih je naznanil tamošnji župan 15 uradno dokazanih posilstev in več primerov batinanja, ki so jih zagrešili Vranglovci! Samo v eni vasi toliko zločinov! In naša oblastva se še ne ganejo!
Nikakor nočemo reči, da so vsi Vranglovci brez izjeme tako slabi ljudje. Toda zaradi samoobrambe ne moremo storiti nič drugega kakor spričo dokazanih grehov posameznikov nastopiti proti vsem. Sicer ne gojimo prav nikakega sovraštva do Vranglovcev in smo nasprotno pripravljeni, jih kot Ruse podpirati. Toda za Boga, kje je zapisano, da morajo biti ravno vojaki. Saj je toliko dela med nami in zakaj se ne bi preživljali rajši s koristnim in poštenim, čeprav malce napornim delom kakor pa da škodujejo s svojo slabo obmejno službo vsemu ljudstvu.
Pri osuševanju ljubljanskega barja, pri gradnji železnic in čast in sploh povsod bi mogli Vranglovci na najboljši način služiti samim sebi in nam. Toda proč z njimi kot z obmejnimi četami!
In še enkrat! Ne bodite smešno jokavi slovenski mehkočutneži, temveč zavedajte se svojih dolžnosti do ljudstva in do države ter napravite z železno roko red!
Ponavljamo vnovič, da ne bomo prej odnehali, dokler ne bo zmagalo naše stališče in ne bodo Vranglovci odpoklicani. Če ne bo ta naš klic zadostoval, imamo v rezervi še druga sredstva, in sicer dokaj učinkovita sredstva. Rečemo samo še: ljudski glas je treba vpoštevati!
Iz zakonodajnega odbora.
Zadnje tedne pred novim letom je zakonodajni odbor neprestano delal, ker je moral rešiti, razveljaviti ali popolniti čez 300 raznih, od posameznih ministrstev in pokrajinskih vlad izdanih naredb.
Med drugim se je razpravljalo tudi o zakonu glede davka na poslovni promeJ.
Po zakonskem načrtu podleži temu davku promet vseh premičnin. Način pobiranja tega davka je zelo nepraktičen. Obrtnike in trgovce zavezuje, da vodijo v svrho kontrole prometa posebne knjige, v katere
morejo vsak čas vpogledati kontrolni organi. To je delalo zlasti malim podjetjem obilo nepotrebnih sitnosti Z ozirom na to je naš poslanec Drofenik stavil predlog, da pridi finančno ministrstvo do svojih dohodkov iz prometnega davka na ta način, da se na naslov ^prometni davek* brez nadaljnjih komplikacij in kontrol pobirajo 500- do 700odstotne doklade na pridobninski davek. To bi dalo približno isti finančni efekt, ne da bi se podjetja šikaniralo s pretirano kontrolo. Dokazal je, da bo kontrola, ako se bo res izvajala, silno mnogo stala, čeprav v splošnem ne bo dala nobenega uspeha. Predlog tovariša Drofenika je bil odklonjen. Sprejel se je pa kompromis, ki oprošča manjše in srednje obrate, ki imajo do 360.000 dinarjev letnega prometa, dolžnosti vodenja predpisanih knjig in ki bodo pavšalno obdavčena po napovedi.
Popolnoma oproščeni tega davki pa bodo po naši zahtevi: 1.) kmetje za vse kmetske proizvode (živino, žito, les, vino); 2.) vsi mali obrtniki, ki nimajo več kot dveh stalnih plačanih delavskih moči, torej po veliki večini vsi obrtniki na deželi in velik del obrtnikov v mestih in trgih, kajti največ je obrtnikov, ki delajo sam-ali z enim do dvema pomočnikoma Zapomnite si to obrtniki in ne dajte se dalje nadlegovati od financarjev! Istotako je takozvana domača indtt< strija oproščena prometnega davka.
Nadalje je stavil poslanee Drofenik predlog, da se naj oproste prometnega davka vsa živila. Dokazal je, da bo draginja zopet narasla, ako se pridrži za živila ta davek. Kljub vsem dokazom pa je bil pred log odbit. Pač pa je bil sprejet drugi del Drofenikovega predloga, da so namreč oproščene davka na poslovni promet dijaške, delavske, ljudske in uradniške kuhinje in to za vse na-bavke, namenjene za prehrano.^ S tem predlogom je zopet doprinešeo dokaz, da hoče SKS. na edino uspešen način pomagati delavstva, urad-ništvu, dijaštvo in siromašnemu ljudstvu. Prepričani smo, da bo potna-gano uradništvu in delavstvu ne s povišanjem plač, temveč le z direktno in ceno nabavo neobhodno potrebnih stvari. To pa se bi moglo zgoditi le na zgolj gospodarski podlagi in na trgovskih načelih.
Pri točki, ki govori o uradni tajnosti, je stavil poslanec Drofenik predlog, da mora uradnik, ki pri izvrševanju svoje dolžnosti zazna za kake posebnosti v obratu ali kake obratno tajnost in da isto na kak način izda, ne samo kaznovati, temveč sploh odpustiti iz službe. Ta predlog, s katerim bi^se bile razne zloupotrebe onemogočile, je bil na žalost vsled brzine dela odklonjen
Dasi ni deloval zakonodajni od« bor v vsem tako, kakor smo želeli, vendar nam .je prinesel toliko dobrih stvari, da smo z njim hidi lahko zadovoljni. Kot pravični kronisti pa moramo tudi priznati, da je velik del doseženih uspehov zasluga tovariša Drofenika, ki se je z vso vnemo udeleževal sej zakonodajnega odbora, na katerih je naše stališče vestno in odločno zastopal.
V odgovor.
V zadnji številki «Lažiljuba* me je doletela čast, da mi njegov radovljiški dopisnik želi vesele božične
Ko si sam prečita! „Kmetiški Ust", ga p© zavrzi, ampak daj ga čitati še drugim?
2
Ker živi država ©d kmeta, zato bodi kmet nten gospodari Kmetfe dosežemo to le z organizacijo
praznike. Ker je stara navada, da se voščilo vrača, zato mu jili želim tudi jaz, dasi malo kesneje. No, pa prc-idem naj k stvari!
Da smo bili na naši kmetski veselici kmetje vseh vrst, ne tajim in ne zanikam. Na naših vesclicah se namreč ne obira in pobiva ljudi, kar se sliši o Vaših prireditvah v konsumu ali kavarni. Čeprav je bila naša veselica v sokolski dvorani, čeprav se je točila pijača in čeprav je bila udeležba ogromna, se je končala vsa prireditev vendarle v redu, brez pretepa in brez najmanjšega neprijetnega pripetljaja. Ni pa tako v Vaših domovih, ki jih nazivljete katoliške dome in kjer se pred kaplanovimi očmi pretepajo Vaši privrženci pri izkušnji za vsako ligo. To se dogaja namreč v Vašem brezniškem domu!
Kar pisarite glede soli in pobiranja cukrčkov iz ro-c sokolic, pa nastopno: Pozi vi jemo Vas, da v 14 dneh javno naznanite vse one soko-lice. Če tega ne bi storili, ste očiten lažnik in obrekovalec, kar so itak tri četrtine vseh ljudi v Vaši armadi
Glede «cukrčkov* to-le: Morebiti je tudi Vam, cenjeni gospod radovljiški dopisnik, znano, da bo letos lizanje prepovedane soli v Vaših vrstah, to je med devičicami in tretje-rednicatni, prineslo dosti prepovedanih sadov, in sicer v prav tistih občinah, v katerih so Vaše vrste najbolj goste in je preskrbljeno vse z blagoslovi Vaših ljudskih domov in v katerih načelujejo Vašim društvom najvišji poveljniki Vaše armade, ki so seveda obenem tudi načelniki «OrIov* in «Orlic*, katerim prinese novo leto največ «cukrčkov*. S temi «cukrčki* se bo lahko postavljala radovljiška dekanija, glede katere se t?ko radi bahate, da je vsa v taboru SLS.
Ko sem bil na kmetijskem potovanju v Srbiji, sem govoril med drugim s protoni Dimitrijem, vodjo duhovništva v Nišu, tudi o nravnosti ljudstva. In prota mi je dejal, da se že dolgo vrsto let ne spominja, da bi bilo v njegovem okolišu tudi le eno nezakonsko dete rojeno. Pomislite, gospod dopisnik, in to v deželi, ki ne pozna ne «Orlov* ne «Orlic», temveč le «Soko!e* in «So-kolice*. Tam doli tudi ni ne Marijinih devic, ne tretjih redov, ne ljudskih* domov. Toda tudi prota Di-mitri ne poučuje ljudstva s takimi knjigami, kakršna je knjiga našega škofa «V boj za krščansko življenje*. In kljub vsemu temu ti balkanski Srbi ne poznajo «cukrčkov*!
Vi, gospod dopisnik, se ponašate dalje s svojo -»kulturo* in obkladale nas Leščane s siroveži. Pa si poglejmo to Vašo trditev! Pri nas v Lescah visi še danes vabilo na orlovski tabor, dočim izgine spričo Vaše mestne naobrazbe vsak lepak, ki ni po gedu Vašemu strankarskemu prepričanju. K tem Vašim uspehom na kulturnem polju Vam prav iz srca čestitam, vendar Vam tudi svetujem: Razvijajte se kakor Vam ugedno, samo maščujte se ne nad nedolžnim papirjem!
Mi razglašamo svoje prireditve z letaki in po časopisju ter plačujemo vse pristojbine, ki jih terja država, Vi pa kar brez trošarine izpred oltarja in celo na svet dan pri službi božji v stari župni cerkvi v Rodinah.
To naj za enkrat zadostuje! Ne spuščam se sicer rad v polemiko, ker pa izzivate, Vam tudi nerad ostajam dolžan odgovora. Razlika med menoj in med Vami je ta, da se jaz podpisujem, Vi se pa skrivate za hrbet kakšnega velikana iz Vašega mesta. Toda skrivanje za hrbtom je že od nekdaj predpravica vseh bo-jazljivcev in slabotnežev. Pri nas delajo tako zgolj še otroci in pa ljudje, katerih se ogibamo.
S kmetskim pozdravom
Ivan Ažman s. r.
Vprašanje Završnice.
(Po poročilu tovariša inženjerja Zupančiča.)
Ker s sedanjo centralo še ni izrabljena vsa vodna sila Završnice, zato se je treba že sedaj ozirati na to, kako povišati njeno delazmož-nost.
Po vestnih računih se je dognal za Završnico nastopni vodni kataster: Vodna množina znaša: 6 mesecev po 966 litrov na sekundo, 8 » ti 910 ,, „ „ 10 „ „ 600 „ „
Pri najnižjem stanju vode 180 litrov, pri navadni najnižji vodi 290 litrov, pri katastrofalno visoki vodi pa 170.000 litrov:
Strmec Završnice znaša 160 metrov.
Ako vpoštevamo izgube na vodnem pritisku vsled toka po rovu, cevovodu itd., dobimo čisti padec z okroglo 150 metri; če pa računimo, da deluje turbina s 75odstotnim učinkom, potem dobimo pri enakomernem dotoku vode na podstavi podatkov vodnega katastra nastopno število konjskih sil: Pri 966 litrih 1450 konjskih sil,
„	910 „	1365
„	600	„	900
„	290 „	435
..	1S0 ..	270
t>	>»
n	n
»	>•
M	>»
VpcŠtevati je treba dalje, da je pri Završnici zgrajen basen, ki zbere lahko do 150.000 kubičnih metrov vode in ki uravnava dotok vode k turbinam. Kakor zbira mlinar vodo z zapiranjem zatvornice, tako se zbira v basenu voda, ki se uporablja zvečer, ko je večja potreba svetlobe. Vsled basena se računa lahko pri centrali na Završnici z dvojnim številom konjskih sil.
Kakor že spredaj povedano, s sedanjo centralo še ni izrabljena vodna sila Završnice. Ves njen strmec znaša 450 metrov, od katerega je, kakor omenjeno, izrabljenih le okoli 160 metrov. Dežela Kranjska je nameravala izrabiti še ostalih 290 metrov strmca ter zgraditi v ta namen še dve centrali. Vsaka izmed teh central bi imela svoj zbiralni basen, katerih eden naj bi zbiral vodo ob nalivih ter dopolnjeval Završnico pri nizkem stanju vode. Če bi se bilo to izvršilo, ne bi potrebovala završni-ška centrala nobene kalorične rezerve (s parnimi kotli proizvajane elektrike). Za povečanje delazmožnosti sedanje elektrarne bi se moral torej zgraditi jez za gorenji veliki basen.
S povedanim je dokazano, da ie sedanja centrala še nepopolna. Stroški za jez spadajo že k novi gorenji c.entrali. Vendar pa bi z jezom silno pridobila že sedanja elektrarna. Na drugi strani pa ste gorenji centrali razbremenjeni s tem, da so nakupni stroški vodnih sil zaračunje-tii sedanji centrali in da imata obe gorenji centrali v primeru zgraditve enako pravico do dobička kakor sedanja elektrarn-.. Obstoječa elektrarna bi prišla torej do popolne veljave šele tedaj, če bi se zgradili obe gorenji centrali, kar sc je pri gradnji elektrarne tudi vpeštevalo. Iz tega vidika so se naročili tudi stroji, spričo česar so se stroški za sedanjo elektrarno zopet zvišali. Završnica je torej v sedanjem stanju prezgodaj rojeno dete.
Dolgotrajna vojna je onemogočila nadaljnjo izvedbo načrtov glede elektrifikacije Kranjske. Sedaj pa bo treba to izvršiti.
Jasno je, da bi bilo zvezano to z ogromnimi stroški, ki bi se jih dandanes le težko pokrilo. Zategadelj je pred vsem važno poudariti, kako bo že obstoječa naprava služila svojemu namenu Gre za gospodarski razvoj Gorenjske. Pred vsem pa je treba gledati, da pridejo do elektrike tudi občine, ki bi jo po prvotnem načrtu morale imeti, to so Kropa, Kamna gorica, Podnart, Mojstrana, Dovje in Iirušica.
Naloga današnjega sestanka jc, ubrati tako pot, ki nas privede do skorajšnje izvršitve potrebnih novih del, do dobrega gospodarstva, do dobičkanosnosti elektrarne in do krepkega gospodarskega razvoja Gorenjske. Za vse to pa je potreben kapital, ki si ga moramc poiskati sami. Zato je potrebno, da se osnuje družba, v kateri bi imele največ delnic občine in eventualno konsumenti, dežela Kranjska pa naj bi pristopila v družbo z današnjo elektrarno. Po potrebi naj bi se pritegnili k družbi še drugi interesenti.
Velika gospodarska škoda bi bila, če bi se vse zanemarilo. Ker ie treba take naprave dobro preštudirati, zato se naj osnuje državni «Vodni in električni gospodarski urad*, ki bi dajal vsa potrebna navodila glede elektrarne.
Gre za važne gospodarske interese najširših slojev. V nacionalni državi nam je dana možnost, z intenzivnim delom te gospodarske interese zavarovati, kar nam prinese splošno blagostanje in vsestransko kulturo.
Tudi Završnica politično vprašanje I
♦Slovenec* z dne 29. decembra je prinesel poročilo o sestanku občin radovljiškega okraia glede prevzema elektrarne na Završr-ci s strani prizadetih občin. Naravno je, da je to vprašanje strogo gospodarsko vprašanje, ki mu more politično strankarstvo le škodovati. Kljub temu pa so spravili klerikalci tudi to vprašanje v politiko, kar je *<Slovenčevo» poročilo jasno dokazalo. Da pa zve javnost za resnico, naj navedemo nastopno:
Dr. Gregorič, ki je predsedoval shodu z dne IS. decembra 1921, jc, dasi pristaš SLS., poudarjal, da je vprašanje Završnice le gospodarsko vprašanje, čemur so vsi navzočniki brez razlike strank pritrdili. Samo neki Šolar iz Krope je hotel pričeti s politiko, kar pa mu je dr. Gregorič zabranil. Tako je pokazal prvi dan zborovanja nestrankarsko lice. Zato niso pristaši vseh neklerikalnih strank za drugo zborovanje nič agi-tirali, ne osebno, ne potem svojih tajništev; začeli pa so uganjati svojo politiko pristaši SLS., ki so po svojem tajništvu izdali nastopno okrožnico:
Gospodu N. N. v N.!
Na shodu glede elektrarne na Završnici v nedeljo dne IS. decembra 1921. se je spričo odpora zastopnikov občin ponesrečil načrt nekaterih ljudi, da bi dobile elektrarno v roke banke. Zastopniki občin so se izrekli za to, da prevzamejo Završnico zainteresirane občine. Sprejel se je predlog, da se izvoli poseben odbor, ki bo vso stvar vodil in se pogajal z vlado. V ta odbor pošlje vsaka in-teresirana občina po dva zastopnika in enega namestnika. Ta odbor bi potem izvolil iz svoje srede poseben izvršilni odbor treh do petih članov.
Samostojneži so napeli vse sile, da dobe oni to zadevo v roke in da jo oni vodijo. Vsa javnost ve, da so liberalci, očetje sedanjih samostojne-žev, v vso silo pobijali SLS., ko je ustvarjala elektrarno na Završnici. Že iz tega razloga ne gre, da bi sedaj naši pustili, da bi samostojneži veliko napravo na Završnici izrabljali v svoje strankarske namene.
Zato je dolžnost naših občin, da izvolijo v odbor za Završnico oba zastopnika in namestnika iz vrst odločnih naših somišljenikov. Volite enotno naše pristaše! Ozirajte se pri tem na to, da boste poslali v odbor spretne može!
Ker bo izvolil odbor iz svoje srede še ožji odbor treh do petih članov, je potrebno, da se glede kandidatov že naprej zedinite. Nasprotniki bodo prišli z gotovo listo in bodo skušali vse presenetiti. Zato se zberite vsi naši zastopniki občin pri županu Finžgarju in se domenite glede ožjega odbora! Mi bi nasvetovali, da fzbirate med naslednjimi gospodi: Jakob Jan, Podhom; Ivan Finž-gar, Breznica; Alojzij Cvenkelj, Ljubno; Ignacij Ažman, Kropa, ali Luka Hafner, Krcpa; Vinko Rcsman, Radovljica; Praprotnik, Ovsiše.
Še enkrat! Volite samo naše pristaše za zastopnike občin; drugič: zedinite se že naprej za enotno listo ožjega odbora! Od samostojnežev se ne dajte terorizirati!
Prva seja zastopnikov občin bo dne 27. decembra ob devetih dopoldne na Žirovnici. Udeležite se je vsi!
Za tajništvo SLS.:
dr. Kulovec s. r.
Ta okrožnica je najjasnejši dokaz, da so bili klerikalci tisti, ki so zanesli tudi v to strogo gospodarsko zadevo svojo prokleto politiko. Pri vsaki priliki delajo tako razdor v Sloveniji.
Zborovanje pa se je vršilo v res-nici tako-le:
Radovljiški župan je stavil predlog, da se voli v ožji odbor sedem članov po ključu, nasprotno temu. kar so predlagali klerikalci v svoji okrožnici, da imej namreč ožji odbor tri do pet članov. Na podstavi predloga radovljiškega župana je dr. Kavčič predlagal, da bodi v odboru en nadstrankar, vse stranke naj imajo tri odbornike, SLS. sama pa tri odbornike.
Pogajanja glede tega so se vršila dve uri.
Drugi predlog je po enoinpolur-nem pogajanju stavil gospod šker-janc, pristaš SLS., predlagajoč, da
štej ožji odbor samo dva odbornika, izmed katerih bodi eden zastopnik SLS., eden pa zastopnik drugih strank.
Gospod Cvenkelj iz Ljubnega, prav tako pristaš SLS., je predlagal, da bodita v odboru od vsake stranke po dva odbornika.
Oba ta predloga so vsi navzočni pozdravljali kot gospodarska. Pozdravljal jih je najbolj gospod župnik Aljaž z Dovjcga. Toda predioga nista prišla do veljave, ker je radovljiški župan vzdrževal svoj predlog.
Po vsem tem je jasno, da je SLS. v radovljiškem okraju v rokah zagrizenih diktatorjev, ki možem iz ljudstva, in še celo najboljšim pristašem, ne puste nikake besede in veljave.
Da je temu tako, naj služi v dokaz tudi predlog gospoda Avsenika iz Vrbenj, ki je naravnost razgalil strankarske namene klerikalcev. Predlagal je namreč, da bodi v odboru sedem članov, med katerimi naj bi bilo pet pristašev SLS. Ta predlog dokazuje jasno, da streme pristaši SLS., oziroma njih diktatorji predvsem le za tem, da bi dobili odbor, ki bi prikril ves nered v završniški centrali. Po tem predlogu naj bi bila v odboru poleg petih pristašev SLS. še blejski župan in en nadstrankar, seveda zgolj za figuro.
Ko je postalo jasno, da kompromisni predlog drja. Kavčiča, odnos-no predloga gospodov škerjanca in Cvenklja ne prodero, je podal blejski župan, g. Herman Tome, v imenu blejske občine kot največje od-jemalke električnega toka, to-le izjavo:
«Kot župan občine Bleda se SLS. zahvaljujem za izkazano zaupanje ter jej vračam mandat, ker ne vidim v listi, ki jo predlaga SLS., nikakega gospodarskega značaja in namena.*
Gospod Čop (izvoljen za podpredsednika zborovanju), ki je prišel na zborovanje s-imo zategadelj, da bi vsi složno sodelovali, pa je, ko je uvidel, da zija iz te liste zopet zgolj strankarstvo, prav tako odložil kot nadstrankar mandat in ga dal na razpolago SLS.
To je resnično poročilo, katerega naj presodi javnost.
Nato je vstal res voditelj SKS., ki pa ni rekel, da «ste žleht*, kakor piše «S!ovenec*, ali da «vas pojde zatožit vladi», ampa< je povabil zastopnike občin, katerim je mar gospodarska povzdiga, ne pa strankarstvo, h Kuntu na Selo. Povedal je tudi kar v obraz, da bosta kriva SLS. in z njo tisti mož, ki je zakrivil, da se zborovanje ni vodilo iz gospodarskih vidikov, če bo prišla centrala v neprave roke.
Javnost naj pa sedaj razsodi, kdo je zanesel politiko na zborovanje.
Voditelj SLS., radovljiški župan, je pri volitvi občinskih zastopnikov na občinski seji, na kateri je odločil slučajno žreb, da je bil tudi on določen za zastopnika, seveda poudarjal gospodarsko stališče, da bi prikril s tem svoie za vratne namene. Na zborovanju zastopnikov pa je pokazal, koliko mu je mar gospodarska povzdiga okraja. Zastopal je samo koristi stranke in bilo mu je ljubše, da se je zborovanje razbilo, kakor da bi se izvolil odbor, ki bi vršil svoje delo nestrankarsko in v korist vsega interesiranega prebivalstva.
Vprašamo še enkrat: Kdo je torej kriv politike v podjetju, SKS. ali SLS., voditelj SLS. — župan Vinko Resman, ali voditelj samostojnih Ivan Ažman? Vprašamo tudi: Kdo bo kriv, če vsled takih strankarskih mahinacij Vinka Resmana ponesreči ves načrt, da bi prišla centrala v roke občin? Sodbo bo svoj čas že izreklo ljudstvo. Ta sodba pa bo izpadla v korist tako osovraženih samostojnežev, nikdar pa ne v korist zagrizenega strankarja in brezobzirnega diktatorja celo lastnih pristašev Vinka Resmana.
Pripominjam samo še, da je radovljiški župan, gospod Vinko Resman, pred prvim shodom, to je dne 17, decembra 1921. pri vplivni osebi agitiral za to naj bi centrale ne dobile v roke občine. Priče za to so na razpolago.
Tako je zastopal g. Vinko Resman ljudske koristi!
Sedaj pa sodi javnost o vsej tej zadevi!	Ivan Ažman.
Kmetijska zbornica.
(Napisal dipl. agr. A. Jamnik v Ljubljani.!
III.
Uredba kmetijske zbornice.
Zaradi lažjega umevanja naj začnem z uredbo kmetijske zbornice, kakršna naj bi obstojala načeloma v vsaki samoupravni edinici. Kmetijska zbornica naj bi imela, kakor sem že spredaj omenil: 1.) gospodarski parlament, 2.) gospodarski in znanstveni institut (obstoječ iz glavnega odbora in iz urada za proučevanje in pospeševanje splošnega kmetijstva in agrarne politike), poleg tega pa še 3.) svoje podružnice po okrajih (sre-zih). Značaj kmetijskih zbornic ne bi bil strankarski.
1.)	Oblastni gospodarski parlament naj bi posloval redoma za vsako samoupravno edinico po eden, a mogla naj bi se združiti tudi po dva ali več parlamentov, odnosno celotnih zbornic v eno telo s sedežem, ki bi ga določil sporazum. V drugih primerih naj bi bil sedež gospodarskega parlamenta (in celotne zbornice sploh) na sedežu samoupravne oblasti.
Volitev «stareišin» in polovice teh dosezajočega števila namestnikov naj bi se vršila po proporcu in z obveznimi kandidatnimi listami Število starejšin naj bi določal poseben predpis. Ravnalo naj bi se to število po številu volilnih upravičencev tako, da bi imel približno vsak srez po dva starejšini. Izmed sebe naj bi volil parlament predsednika in podpredsednika. Parlament naj bi bil razdeljen v sekcije, odbore in pododbore in imel naj bi poseben poslovnik. Sestajal naj bi se vsako jesen na posvetovanja.
2.	a) Glavni odbor oblastne kmetijske zbornice naj bi nadomeščal plenum gospodarskega parlamenta, se bavil z vsemi splošnimi kmetijskimi in gozdarsk;mi vprašanji, z vprašanji vseh vrst kmetijskega zadružništva, vodil račun o agrarni politiki; izdeloval in pripravljal naj bi mnenja, nasvete, osnutke zakonskih načrtov, predloge m ves drugi material, potem predde'a za obravnavanje v gospodarskem parlamentu, upravljal zbornično premoženje s pomočjo «urada za proučevanje in pospeševanje splošnega kmetijstva in agrarne politike*; deloval naj bi pt^ navodilih oblastnega gospodarskega parlamenta ter občeval z zunanjim svetom; izdajal naj bi zbornično glasilo in druge potrebne liste, tiskovine in publikacije ter jim ohranjal
smer.	.	. .
Glavni odbor naj bi obstojal iz 12 odbornikov in 6 namestnikov, ki bi jih volil po proporcu oblastni gospodarski parlament izmed sebe; leti pa bi volili zopet izmed sebe predsednika in podpredsednika. Glavni odbor bi se mogel deliti prav tako v gotove sekcije, odbore in pododbore. Za poslovanje glavnega odbora naj bi veljal poseben poslovnik. Redne seje glavnega odbora naj bi se vršile mesečno.
b) Urad za proučevanje in pospeševanje splošnega kmetijstva in agrarne politike naj bi sestojal iz strokovno kvalificiranih uradnikov. Urad naj bi vodil uradnik. Posamezne sekcije, t. j. kmetiiskotehnično, zadružno in trgovinsko prometno sekcijo, pa naj bi vodili načelniki sekcij. Za delo sekcij naj bi bili odgovorni sek-cijski načelniki vodji imenovanega urada; vodja naj bi bil odgovoren glavnemu odboru, le-ta pa gospodarskemu parlamentu. Načelnikom sekcij pa naj bi bili odgovorni posamezni referenti še posebe.
Vodja tega uradi naj bi aprobirai vse zbornične uradne spise ter jih podpisoval obenem s predsednikom glavnega odbora, odnosno tiste, ki bi se tikali odlokov gospodarskega parlamenta kot plenuma, s predsednikom parlamenta. Vodja naj bi bil zadnja stopnja za končno redakcijo vseh zborničnih publikacij, glasil, uradnih predlogov gospodarskemu parlamentu in drugih preddel; glede preddel naj bi se sporazumeval z dotičnim načelnikom strokovne sekcije. V primeru nesporazuma nai bi imela oba pravico, podajati «odde-ljeno mišljenje*. Vodja urada naj bi bil obenem tajnik gospodarskega parlamenta. Njemu ob strani naj bi stal pravnik kot konzulent.
Vsi zborn-čni uradniki naj bi bili stalni in nedotakljivi. Nastavljal naj bi iih v imenu zbornice njen glavni odbor ter jim določal plače. Brez krivdoreka disciplinarne preiskave,
Delujmo z vsemi močmi za procvit In razširjenje »Kmetijskega lista"!
Kmetje vse Jugoslavije, brez razlike vere, plemena in narodnosti, združimo se!
3
ki naj bi jo vodil glavni odbor, se uradnika ne bi moglo odpustiti.
Urad naj bi imel tri sekcije, in sicer:
a) splošno kmetijsko znanstveno sekcijo,
fj) gospodarsko in organizacijsko sekcijo in
y) trgovinsko in ^splošno prometno sekcijo. (Dalje prihodnjič.)
Kmetijsko šolstvo
(Ustanovitev kmetijske nadaljevalne šole v Orli vasi pri Braslovčah.) Dnu
3. novembra se je ustanovila v Orli vasi pri Braslovčah «Kmetijska in gospodinjska nadaljevalna šola», ki jo vodita g. nadučitelj Rado M e j o v š e k in gdč. učiteljica Anica B r i š n i k. Kmetijsko nadaljevalno šolo obiskuje 18 mladeničev. V prvem letniku šole se poučujejo kmetijsko spisje, kmetijsko računovodstvo, rastlinstvo, kmetijsko gospodarstvo in zadružništvcf Učna snov je torej vse pohvale vredna. — Gospodinjsko nadaljevalno šolo obiskuje 20 mladenk. Učni načrt ob-seza gospodinjsko spisje in računovodstvo, ženska ročna dela, kuhanje in šivanje. Pouk je dvakrat na teden. Nadaljevalna šola šteje dva letnika. — Dasi je potreboval kmetiški stan najbolj nadaljevalno šolo in dasi so jo drugi stanovi že davno imeli, smo jo morali mi vendar pogrešati. Zategadelj pozdravljamo plemenito prizadevanje g. nadučitelja Mejovška in gdč. učiteljice Anice Brišnikove, ki sta nam ustvarila nadaljevalno šolo, kar naj-topleje. Dolžnost vseh fantov in deklet bodi, da se nadaljevalne šole pridno oklenejo, saj je nadaljevalna šola predpogoj, da bodo nekoč sedanji učenci res samostojni gospodarji in sedanje učenke res ugledne gospodinje. Pri tej priliki pa prosimo učiteljstvo, naj tudi v drugih krajih ustanovi slične šole, kajti koristilo ne bo s tem samo narodu, temveč tudi sebi, ker dosegla se bo vez med šolo in domom, ki je na vsak način predpogoj uspešnega dela šole. Pozdravljeni gojenci in pozdravljene gojenke nadaljevalne šole. — K.
Za pravično železniško progo.
Za Klodič-Hrovat-Kavčičevo skupno progo so se izjavile do sedaj nastopne občine:
V	sodnem okraju Kočevje občine: Knežja lipa, Koprivnik pri Kočevju, Mozelj, Nemška loka, Spodnji log.
V	sodnem okraju Črnomelj občine: Adlešiči, Butoraj, Črnomelj, Dobli-če, Dol, Dolenja Podgora, Draga-tuš,, Čeplje, Griblje, Kot, Loka, Petrova vas, Planina pri Črnomlju, Ra-dence, Stari trg pri Črnomlju, Talči vrh, Vinica, Vinji vrh, Sinji vrh.
V	sodnem okraju Metlika občine: Božjakovo, Drašiči, Gradac, Podzemelj, Radovica.
V	sodnem okraju Novo mesto občine: Bela cerkev, Brusnice, Črmoš-njice, Gorenje polje, Mirna peč, Novo mesto, Orehovica, Prečina, Poljane, Št. Peter pri Novem mestu, Šmihel-Stopiče, Toplice.
V	sodnem okraju Žužemberk občine: Ajdovec, Ambrus, Dvor, Za-gradec, Žužemberk.
V	sodnem okraju Trebnje občine: Dobrniče, Trebnje, Selo pri Šumr perku, Velika Loka.
V	sodnem okraju Kostanjevica občine: Kostanjevica, Čatež, Sv. Križ, Št. Jernej, Velika dolina.
V	sodnem okraju Krško občini: Cerklje pri Kostanjevici, Raka.
V	sodnem okraju. Radeče občini: Radeče, Št. Jur pod Kumom.
V	sodnem okraju Mokronog občine: Mokronog, Škocijan na Dolenjskem, Šmarjeta, Št. Rupert, Tre-belno.
V	sodnem okraju Višnja gora občine: Bukovica, Dob, Dedni dol, Draga, Hudo, Muljava, Križka vas, Veliki gaber, Leskovec, Polica, Pra-preče, Stehanja vas, Radohova vas, Št. Vid pri Stični, Zagorica, Žalna.
V	sodnem okraju Litija občine: Aržiše, Dole, Gradiše, Kotredež, Litija, Moravče, Št. Lambert, Trebe-ljevo.
V	sodnem okraju Ribnica občine: Dane, Gora pri Sodražici, Velike Poljane.
V	sodnem okraju Velike Lašče občine: Kompolje, Turjak, Velike Lašče, Videm.
V	sodnem okraju Ljubljana okolica občine: Brezovica, Devica Marija v Polju, Dobrunje, Iška loka, Ježica, Medvode, Moste, Pijava gorica, Račna, Spodnja Slivnica, Šmarje pod Ljubljano, Šmartno pod Šmarno goro, Vič, Zelimlje.
V	sodnem okraju Brdo občine; Dob, Krašnja, Krtina.
V	sodnem okraju Kamnik občine: Depalja vas, Domžale, Jarše, Laho-viče, Mekine, Podgorje, Podhruška, Trzin, Vodice.
V	sodnem okraju Škofja Loka občine: Javorje, Oselica, Sora, Trata.
V	sodnem okraju Kranj občini: Predoslje, Šenčur pri Kranju.
V	sodnem okraju Radovljica občine: Begunje, Bled, Kamna gorica, Kropa, Lesce, Bohinjska Bistrica, Leše, Radovljica, Ribno, Srednja vas.
V	sodnem okraja Kranjska gora občine: Dovje, Jesenice, Koroška Bela, Kranjska gora, Rateče.
V	sodnem okraju Tržič občini: Kovor, Sv. Ana.
V	sodnem okraju Vrhnika občine: Preserje, Črni vrh, Horjul j.
V	sodnem okraju Logatec občina: Dolenji Logatec.
V	sodnem okraju Cerknica občine: Cerknica, Rakek, Št. Vid nad Cerknico.
V	sodnem okraju Lož občina: Stari trg pri Ložu.
Dalje so se izrekle za spredaj omenjeno progo:
Štajerske občine: Braslovče, Brežice ob Savi, Cven pri Ljutomeru, Dobrna pri Celju, Gomilsko, Kapele pri Brežicah, Kozje, Laško, Ljutomer, Mala Nedelja, Oplotnica, Polj-čane, Polzela, Radislavci, Ruše pri Mariboru, Slamnjak, Slovenjgradec, Studenci pri Mariboru, Št. Juri ob južni železnici, Sv. Lenart nad Laškim, Šmartno ob Paki, Trbovlje, Vransko, Zabukovje;
hrvatske občine: Severin na Kupi, Vrbovsko, Gospič, Kraljeviča;
dalmatinski občini f Benkovac, Sinj (Split).
Izmed večjih društev in organizacij so se izrekli za Klodič-Hrovat-Kavčičevo skupno progo: Gremij trgovcev v Ljubljani, Gremij trgovcev Ljubljana okolica, Gremij trgovcev Celje, Kmetijska družba za Slovenijo, Pokrajinski odbor koaliranih že-lezničarskih organizacij za Slovenijo, Samostojna kmetijska stranka. Kakor se iz predstoječega razvidi, je večina slovenskega naroda za Klodič-Hrovat-Kavčičevo progo, ki se zategadelj mora uresničiti!
Darila za tiskovni sklad SKS.
Za tiskovni sklad SKS smo prejeli nastopne prispevke:
Na lovu pri g. Rudolfu Horvatu pri
Kapelah je zbrala lovska družba 380 kron.
Krajevna organizacija v Zavodujah je posiala 400 kron.
V veseli družbi v Schickerjevi gostilni pri Sv. Marjeti je bilo nabranih 160 kron.
Tovariš Volavšek je nabral na seji okrožnega odbora SKS. v Celju 36B kron.
Tovariš Ivan Lokar je nabral v Primskovem pri Kranju 80 kron.
Vesela družba v Cvilakovi gostilni v Jarenini je darovala 460 kron.
Pri Pekljaju v Hrastenici je bilo v veseli družbi nabranih 45 -kron.
Tovariš Ažman je nabral te-le prispevke: Dr. Štular v Radovljici je daroval 100. Fister Pogačnik 160, Hodnik, župan v Srednji vasi, 400 kron.
Obrtnik s konji je daroval 10.000, Bohinc-Pernuš 11.000 in Ivau Hutlo-vernik, tesar na Bledu, 1000 nemško-avstrijskih kron.
Skupaj smo torej prejeli: 2550 naših in 22.000 nemško-avstrijskih kron.
Živeli darovalci! Naj bi našli obilo posnemalcev! TovariSi, nabirajte še naprej! Stara pravda zahteva to!
V vsako krščansko hišo krščanski list! List, ki laže, je nasproten Kristusovim naukom! Zatorej proč z „Lažiljubom"!
Pokrajinske vesti.
(Vse okrajne in krajevne organizacije SKS) v območju mariborskega okrožja se pozivljejo, naj skličejo še v mesecu januarju občne zbore ter naj o svojem delovanju poročajo tajništvu v Mariboru, Jurčičeva ulica št. 7.
(Vse tovariše,) ki so prejeli n a r o -č i I n e pole, vljudno prosimo, da nam jih izpolnjene čim prej pošljejo. Naznanjamo obenem, da so dosedanji uspehi agitacije naših tovarišev za Kmetijski list* zelo povoljni in da bo Kmetijski list* letošnje leto veliko bolj razširjen. Toda ne ustavite se sredi dela, temveč nadaljujte z delom, da bo v vsaki kmetski hiši »Kmetijski list*.
(Tovariš poslanec Ivan Urek) se nahaja v sanatoriju »Leonišču* v Ljubljani, kjer se je moral podvreči operaciji. Za časa njegovega zdravljenja naj se vsi, ki žele kakšnih intervencij, obračajo na tovariša poslanca Josipa Drof e n i k a.
(Pisarna «Ekonoma»,) r. z. z o. z., se je preselila v lastno hišo v Ljub-
ljani, Kolodvorska ulica, nasproti mestne kopeli.
(Razkol v «Samostojni kmetijski stranki«.) Demokratski listi in za njuni seveda vsi drugi so prinesli alarmantne vesti o razkolu v SKS. Vemo, da to že od nekdaj žele vsi nasprotniki osamosvojitve slovenskega kmeta, vemo pa tudi, da se to vsled prebujenosti slovenskega kmeta ne bo zgodilo, kar nam ravno najbolj potrjuje seja okrožnega odbora v Celju, ki se je odločno in trdno izjavila za SKS. Res je sicer, da so na tej seji poizkusili nekateri razbiti enotnost v stranki. In gospod Mahen iz Trnovelj pri Celju je imel t ta namen celo skoro da kričaški govor. Toda uspeh govora je bil za gospoda Mahneta silno žalosten. Ker ni mogel razbiti stranke, je odšel s seje z izjavo, da se nikoli več ne vidimo. Želeli smo mu srečno pot. Odšel je s seje sam, šele malo kesneje je odšlo za njim še nekaj ljudi, ki so bili Mahne-tovi ožji pristaši in sovaščani. Vsi ostali pa so njegov nastop obsojali in ostali zvesti misli kmetske osamosvojitve. Gospod Mahen je nato odšel k Angelju», kjer so zborovali slovenski zemljoradniki, med njimi Koinadinič, dr. Prohaska in dr. Novačan. Dva naša pristaša, ki sta se udeležila tega zborovanja, sta izjavila, da je bilo tam kakih 25 do 30 radovednežev, ki so pa odšli, ko se je sestavljal odbor. Odbor se je nato naravno sestavil brez težave in je prišel v odbor kot zastopnik Kranjske tudi gospod Kuralt. & tem je zemljoradniška stranka na Kranjskem pač trdno zasidrana. — Poudarjali smo že opetovano, da stremimo za skupno stranko vseh kmetovalcev Jugoslavije, toda tega ni mogoče doseči kar čez noč. Treba je še dovršiti mnogo, zelo mnogo predpriprav. In pred vsem se je treba ozirati na posebnosti vsake pokrajine. Zato pravimo še enkrat: Skupna kmetska stranka je mogoča le potem zveze že obstoječin kmetijskih strank. Nobene druge rešitve ni! In še eno! Če že snujete novo stranico, potem glejte, da krepite kmetsko gibanje, ne pa da ga slabite. In poglejte tudi doli na Hrvaško, kjer ima zemljoradnička stranka naravnost historično nalogo.
(Iz knezoškofijskega ordinariata.) Zvedeli smo, da je tajnik «Kmetske zveze», dr. Kulovec, zaprosil škofa Je gliča, naj prideli četrtoletnika ljubljanskega. semenišča, ko bo posvečen, nekega K o š i č k a iz Zagradca pri Žužemberku kot kaplana v Toplice pri Novem mestu, češ da ni sedanji župnik za nič, Košiček pa da je dober in vnet agitator. Iz istega razloga bo škof poslal v Št. Vid pri Stični delavnega kaplana, ker tudi tam ni stari gospod župnik dovolj dober za klerikalno agitacijo. Gospod škof je tudi sam rekel, da niso stari ž u p n i k i nič več za delo, ker se ne znajo uživeti v sedanje razmere in se jih mora dati zato pod nove, srborite kaplane. (Stari župniki so mu premalo klerikalno komunistični, med temi je tudi kokliški g. župnik.) Od druge strani čujemo, da je tudi blagovški župnik g. H a u p t m a n padel pri škofu v nemilost, ker je premalo zanesljiv. Za ljudskega govornika in ljudliskega voditelja misli g. škof določiti četrtoletnika ljubljanskega semenišča, nekega P1 e m 1 j a, rodom iz Koroške, ker je baje dober demagog.' Istotako namerava g. škof začeti semeniščnike vzgajati kot specialiste za posamezne politično strankarske s t r u j e. Sedaj se posebno dela na to, da pride čim prej v Jesenice na Gorenjskem agilen agitator na kako katehet-sko mesto-, da bi deloval tudi kot voditelj delavcev. — Imamo še marsikaj važnega v torbi, pa to si — prihranimo.
(Somišljeniki in poštenjaki, pozor!) Zvesti svoji hinavski politiki, so zagrešili klerikalci novo lopovstvo. Ker smo v svojem listu pojasnili takozvano «volovsko afero* tako, da se niti en klerikalni list ni upal več ponoviti svojih lažnivih klevet, zato so se zatekli klerikalci k svoji stari metodi. Na skrivaj razširjajo različne govorice, češ da je. kupila od države družba «Impeks» 9000 volov in prav toliko še neka družba v Mariboru, in sicer kilogram žive teže po 13 kron; transportni stroški za živino pa da so večji in da bo imela država namesto dobička izgubo. Tako skrbi samostojni minister za vojno odškodnino srbskih kmetov«, je končni stavek hinavskih klerikalcev. — Ni treba še posebe poudarjati, da je vse skupaj od konca do kraja zlagano. Da pa pride resnica- na dan, je treba po-lati vse tiste, ki kaj sličnega govore, na sodišče, da tam dokažejo svoja »odkritja* ali pa da se jih kaznuje za njih obrekovanje. Pozivljemo zategadelj vse somišljenike, naj nam javijo vsakogar,
ki bi kaj takega govoril, ker vsakogar bo tovariš Pucelj tožil. Mi se ne bojimo resnice, temveč jo iščemo! Tn to naj občutijo predvsem oni, ki ;i izmišljajo take stvari. Le-te pa doze nemo samo, če se vsakogar, ki raznaša take in enake vesti, spravi pred sodišče, ne sicer toliko zato, da se ga kaznuje, temveč da pove, od koga je zvedel laž. Tovariši, uvažujte to in naznanite vsakogar, ki obrekuje naše može ali ki laže o njih!
(Joj, modra pokrajinska uprava!) Slučajno smo doznali, da je neki oddelek naše pokrajinske uprave- odposlal na neko ministrstvo poročilo, v katerem obravnava zanimanje kmetijskega prebivalstva. Ob tem poročilu nam prihaja slabo. Poročilo se je hotelo napisati v srbščini, a jezik v tem poročilu ni niti srbski, niti slovenski, niti kranjski. Morda je to nova jugo-slovanščina? V kmetijsko strokovnem oziru pa je poročilo pravo skrpucalo. Statistične podatke je poročevalec zajemal, kakor je videti, samo iz avstrijskih statističnih poročil iz leta 1904. celo, ko vendar imamo vsa statistična poročila, vsaj kar se kmetijstva tiče, vendar prav točna iz leta 1921. po kr. rojstvu. Poročilo o gozdarstvu trdi ratno nasprotno kakor je stvar v
resnici, kajti gozdarstvo je razvito vsej državi pač najbolje ravno pri nas. Kar se tiče prašičereje, bomo Slovenci po naši mili domovini zasloveli še prav posebno zaradi nove kranjske p 1 a -n i n s k e prašičje pasme, katero je iznašlo omenjeno poročilo, ko pravi, da se na Gorenjskem posebno gojijo svinje radi lepih planinskili travnikov (ne «pašnikov»). To se nam bodo Srbi smejali! Gospodu, ki je poročilo sestavljal, ne zamerimo toliko njegovega neznanja (zanj naj odgovarja sam), bolj pa mu zamerimo zani-krnost, ker se za potrebni material k svojemu poročilu ni obrnil «vsaj» na kak tak naslov, ki te stvari razume,
(Komedijanti,) da rečemo najinileje, so naši klerikalci. Ker je poročalo »Jutro* o zadnjem kraljevem prihodu v Slovenijo nekoliko obširneje, zato je označil klerikalni «Novi Čas» to kol bizantinizem, kar naj bi bilo toliko kakor hlapčevstvo. Drugi dan pa se je pritoževal »Slovenec*, ker niso bila k tej bizantinski svečanosti posebe povabljena cerkvena oblastva. Naredi se lahko karkoli, toda klerikalcem se ne ustreže nikoli, kajti oni hujskajo v vsakem primeru.
(Bizantinizem.) Ni je odurnejše stvari kakor je bizantinizem. Naš kmetski narod, ki si je ohranil skozi stoletja vojvodski prestol ter sam vstoličeval vojvode še stoletja po izgubi svobode, ni imel za bizantinizem nikdar nobenega zmisla. Pač pa so imeli zanj zmisel naši klerikalci, ki so pisarili takrat, ko se je prevrnil pijani Karel v Sočo, ne da bi se mu kaj zgodilo, -o čudežu in ki so se naravnost vili pred Habsburžani, čeprav so jim dajali le-ti brco za brco. ln dandanes se upajo ti kleče plazni koritarji govoriti o bizantinizmu zato, ker je prinesel slovenski list poročilo o kraljevem prihodu! Tudi za to pride še obračun!
(Laž.) »Domoljub* poroča, da se je mudil kralj v Kamniških planinah v lovišču kneza Vindišgreca. Grda in fu-lotska laž: Ker je Vindišgrec eden izmed največjih nasprotnikov našega kmeta, zato pravi «Domoljub», da je bil naš kralj njegov gost, češ glejte jugoslovanskega kralja, ki je gost nemškega kneza! To je barabstvo brez primere, kajti kralj je bil gost Slovenca Gorupa in Hrvatov Turkovičev. Pri njem so bili ves čas samo Slovenci in nikdo drugi! »Krščanski* «Domoljubi-pa prinaša vseeno to laž!
(Klerikalni boj za revizijo ustave) smo nazvali boj za črke, kar trdimo tudi še sedaj, kajti narod potrebuje gospodarske zakone, ne pa še nadaljnje prekljanje zaradi ustave. Laž je, ker pravi «Domoljub», da smo označili mi boj proti korupciji, proti šikanam itd. kot boj za črke. Nasprotno! Mi tak boj zelo odobravamo in pohvalili bi celo klerikalce, če bi iskreno vodili ta boj. Toda klerikalci so tedaj, ko so bili v vladi, lepo pomagali delati nered, sedaj pa kriče, ker bi prišli zopet radi v vlado. To pa seveda ni več boj za črke, temveč boj za korita!
(Političen ples v «Slovencu».) »Slovenec* z dne 31. decembra napada veselico SKS. kot politično. Poleg tega pa napada tudi g. okrajnega glavarja Mencingerja in njegovo soprogo, ki sta se udeležila veselice, čeprav so jo priredili prosti kmetje. Vsa čast takim uradnikom in takim gospem, ki se ne sramujejo sesti skupno s kmetom za preprosto kmetsko mizo. To načelo se mora uveljaviti v naši državi, pa naj bo to «Slovencu» prav ali ne. Ce se pa vrši pojedina v hiši kakšnega radovljiškega milijonarja, pa »Slovenec* lopo molči, čeprav se vrši ob času največje draginje, ko preprosto ljudstvo skoraj da nima hrane. In na teh pojedinah se razmetuje s pijačo in najboljšimi jedili, ki si jih vsak dan ne more privoščiti niti naš kralj. Na te razkošne pojedine pa se vabijo različni šefi in inšpektorji iz Ljubljane. Pa najbrž ne zaradi njih lepih oči in tudi zaradi politike ne. Pač pa se dosti govori o tr-
govini z lesom in o protekcijah, ki so potrebne za dobro kupčijo. Za danes še molčimo o teh razmerah, če pa ne bo miru, bomo posvetili v ta umazani kot in brezusmiljeno razkrili vse. Tedaj pa bo še čisto drugačen ptes in najbrž tudi precej «političen» ples, da govorimo s «Slovencem».
(Afera dr. Fischinger.) Na interpelacijo poslanca Majcna sta se že oglasila oba prizadeta. Dočim je ubral dr. Fischinger še kolikortoliko pravo stališče s tem, da hoče odgovarjati šele te-taj, «ko mu bo donesla preiskava popolno zadoščenje*, pa ga lomi slavna »Sedanjost* po vseh notah. »Sedanjost*, ki je tako prismuknjena, da prinaša dr. Fischingerjevo izjavo, bi morala vendar priti do tega, da je za njo edina rešitev, če prevzame stališče drja. Fischingerja in počaka na rezultate preiskave, ali pa da z dejstvi ovrže Majcnova odkritja. Namesto tega pa se lovi za besede in mestoma celo potrjuje naše trditve. Tako priznava, da je bil dr. Fischingeer vnet organizator klerikalne mladine in celo trditev o larovih, ki jih je prejemal dr. Fischinger, zaznamenuje kot skrajno neokusno izmišljotino. Taka obzirnost naenkrat! Gospod Radešček, kaj pa to pomeni? Vi, glavni urednik tako prvorazrednega revolverskega lista, ste postali tako krotki, čeprav so letele na Vaš hrbet tako gorke! Šele ob koncu se smešite s prazno grožnjo! Oh, ubogi dr. Fischinger, kakega zagovornika je dobil. Tudi mi bomo počakali na rezultate preiskave. Ze sedaj pa smo silno radovedni na odkritja »Sedanjosti*. Še bolj nas pa zanima, kako bomo zastokali tedaj, ko bo udarila slavna »Sedanjost* na nas, ki smo po njenem mnenju izzvali neokusen osebni boj! Pa to nam morda g. Radešček oprosti, saj ima takili grehov več na vesti kakor pa mi.
(Kdor pisat' prav ne zna, v »Sedanjost« se podaj to je osnovno geslo dične »Sedanjosti*. Zato beremo v njej kolobocije, da jih niti klerikalni listič ne premore zlepa takih. Samo preberite, kar piše »Sedanjost* ob novem letu 1922.: »Dokler je čuvala SLS. enotnost Slovenije*, se bere v uvodniku, «je bila naša ožja (!) domovina vzor urejenosti!* Gospod Radešček, ta stavek si morate dati patentirati, kajti tako gnilega dovtipa ob novem letu ni prinesel noben list. V istem članku smo tudi zvedeli, da se poveča naša država letošnje leto od Triglava pa notri do Urala! Ali bomo slavno veliki tedaj! Toda »Sedanjost* je tudi drugače silno prebrisana. V uvodniku, to je na prvi strani, ve, da bodo letos volitve in da bo — primite se za trebuhe — »Jugoslovanski klub* združil vse «pošteno» misleče slovenske, lirvatake in srbske stranke v »Jugoslovanski klub*, ki bo izvedel revizijo ustave, dal avtonomijo in visoko dvignil ugled in čast Jugoslavije. — Na zadnji strani iste številke pa beremo: »Političen položaj je nestalen in ne vemo, kaj nam prinese jutrišnji dan.* Toda, da bo zmagal »Jugoslovanski klub*, to pa ve g. Radešček. Presneto mora imeti za neumne g. Radešček svoje bralce, da jim pravi tako debele!
(Umrl je Jože Brcar) v Kamnju pri Št. Rupertu na Dolenjskem v 80. letu svoje starosti. Pokojiii je bil kremenit kmečki značaj, kakršnih se le malo najde. V občinskem zastopu je deloval nad 40 let in to z vso njemu lastno spretnostjo. Večkrat je bd izvoljen županom občine Št. Rupert in je del'.1 val kot tak vedno vseskozi pošteno in previdno, v blagor svojih občanov. Ko se je pojavil v Sloveniji kmetski po-kret, je bil stari Jože Brcar odločen pristaš in zagovornik njegov. Z mla-deniško odločnostjo je zastopal krneti ski program kot predstavitelj liste SKS. Žrtvoval je takorekoč vse svoje življenje svojim ljubljenim občanom, katerih se je spominjal tudi na smrtni postelji in jim napisal sledeče zadnje slovo:
Z Bogom, znanci in prijaflji, Z Bogom vsi in tud' moj rod, Z Bogom vse, kar je na svet, Za vselej ločim se od tod. Le tebi, črna mati zemlja, Telo ti svoje zapustim, Da vzameš, kar je Tvoj'ga In da v prah se spremenim. Tebi pa, o Marija, Svojo dušo prepustim, Da bi zanjo Ti prosila, In da milost zadobim. Slednjič prosim znance vse, Naj spominjajo se mene še.
Slava Ti, tovariš Brcar! Spominjali se te bodo vedno pošteni, hvaležni občani. — Krajevni odbor SKS. v Št. Rupertu.
(Zahvala.) V imenu okrajnega odbora^ SKS. za radovljiški okraj izrekam vsem darovalcem krasnih dobitkov, bodisi v blagu ali denarju, svojo najtoplejšo zahvalo. Osobito pa se zahvaljujem vrlim deklicam, ki so z vsega priznanja vredno vestnostjo prodajale srečke. Hvala tudi vsem tovarišem, ki so pripomogli, da je veselica kar najčastneje uspela. Enako se zahvaljujem tudi vsem članom »Sokola*, ki so nam na katerikoli način pomagali. Še enkrat vsem najtoplejšo zahvalo! V boj za Staro pravdo! — Na-
Dopisniki! Pišite kratko, jasno in stvarno! Izporočajte pa nam tudi zgolj resnico! Pišite samo na eno stran papirja!
Izporočajte uredništvu našega lista vse važnejše dogodke svojega kraja!
žel nik okrajnega odbora SKS. za radovljiški okraj: Ivan Ažman s.r.
(Kako so delali?) Iz Velike Poljane nam pišejo: Kako se rešuje v Ljubljani socialno vprašanje, naj, pokaže sledeči resnični »dogodek. V naši občini živi ubožna branjevka, kočarica, ki ima sedem nepreskrbljenih otrok. Da bi si nekoliko pomagala, si je izposodila denar ter nakupila 200 jajc. Da je nabrala to množino jajc, je morala revica v zimi čez hribe in doline in se ji je pri tem ubilo marsikako jajce. Jajce je plačala po 7 kron. Pride v Ljubljano in pričenja jih prodajati, in sicer po 9 kron kos. Detektiv jo vlovi in pripe-ljejo jo na rotovž. Ker se je zbala, da bi o tem zvedel mož, je povedala nar pačno ime in zabredla je s tem se bolj v resreče. Brez usmiljenja so ji v Ljubljani zaplenili vseh 200 jajc in občinsko sodišče jo je vrhutega obsodilo šc na 1400 kron globe. Revica je prišla vsa objokana domov in se hotela na županstvu pritožiti. Toda imela ni niti denar za kolke. Tako nečloveško kruto so kaznovali ubogo mater, ki se je tedne dolgo mučila, da preskrbi svojim otrokom kruha. Gospodje v Ljubljani, če boste na tak način zatirali reveže, tedaj mora priti za Vas grozen obračun!
(Listnica uredništva) T o v a r ij š u
dopisniku v Bučečovcih. Stvar je prezasiebna in nikakor ne spada v list. Sicer pa Vam gremo zasebno prav radi na roko. — V i t a n j: pri Središču. Piavno tako. Stvar je preveč zasebna. Mi smo glasilo javnosti in zato smemo spravljati v javna.-1 le stvari, ki se tičejo javnosti. Priporočamo se pa za dopise, ki niso pre-osebni. — Uredništvo «Kmetijskega lista».
Politične vesti.
(Skupščina.) Sprejem dvanajst i n. Po katoliških praznikih je imela skupščina kratko sejo, na kateri se je sklepalo o sprejetju dvanajstine za mesec januar. Seje se je udeležil tudi Stojan Protič in je bilo zaradi tega veliko zanimanje za sejo. Stojan Protič se je oglasil tudi k besedi in se izjavil proti sprejetju dvanajstine. Po kratki debati pa so bile dvanajstine z veliko večino sprejete. Proti ni glasoval niti Stojan Protič, učitelj naših klerikalcev. Pač pa so proti glasovali njegovi nebogljeni otroci, naši klerikalci.
(Tovariš Kirbiš ni več poslanec.) Kakor znano, se je pri štetju glasov izvršila v Mariboru napaka. Pomotoma se je namreč prištelo Urekovi listi preveč glasov, premalo pa Ro-škarjevi. Vsled tega je postal tovariš Kirbiš poslanec. Tovariša Kirbiša seveda ne zadeva nobena krivda. Dobil je poziv od predsedstva skupščine, da sprejme dolžnost narodnega poslanca in temu pozivu se je moral pokoriti. Verifikacijski odbor je že večkrat razpravljal o Kirbišo-vem mandatu, pa ni mogel vsled nesklepčnosti priti do nobenega zaključka. Sedaj pa je vendar rešil to stvar in tako je prišel njegov predlog, da se uniči Kirbišev mandat in da se pokliče namesto njega g. Ško-berneta pred skupščino. Imenom našega kluba je poudarjal poslanec Rajar sledeče: Ne zagovarjamo Kirbišev mandat, toda vsa zadeva se naj razčisti popolnoma. Nepravilno ni izvoljen samo tovariš Kirbiš, temveč tudi poslanec Bernot. Zato se naj obenem rešita oba mandata. Skupščina je nato sklenila, da se Kirbišev mandat razveljavi, o mandatu poslanca Bernota pa da podaj verifikacijski odbor takoj poročilo.
(Tudi Bernotov mandat razveljavljen.) Verifikacijski odbor je izpolnil naročilo skupščine in podal predlog, da se Bernotov mandat razveljavi, čemur je skupščina pritrdila. Namesto Bernota bi moral priti v skupščino komunist, kar pa je vsled raz-veljavljenja komunističnih mandatov nemogoče. Zato ne bo namesto Bernota nihče poklican kot poslanec v narodno skupščino.
(Važen govor Pašiča.) Zaradi dogodkov v Šibeniku in požiga barkov-ljanskega Narodnega doma je odgovarjal ministrski predsednik Pašič na stavljeno interpelacijo. Pašič je dejal, da Italija nalašč zavlačuje izpolnitev rapallske pogodbe in da hoče potem raznih afer prisiliti nas, da odnehamo napram Italiji. Zato ne izprazni Italija tretjega pasu v Dalmaciji, zato so bili uprizorjeni šibe-niški dogodki. Naša vlada je že opetovano opozorila laško vlado na slabe posledice, ki jih rodi preganjanje naših ljudi v Italiji, v razpoloženju Jugoslovanov. Toda Italija je ostala gluha. Vlada bo zopet ponovila svoje svarilo, toda če to ne bo pomagalo,
potem se bo pač zgodilo, kar se mora zgoditi. Resne besede ministrskega predsednika so napravile na vso zbornico globok vtis in upamo, da so našle tudi v Italiji pravo mesto.
(Vprašanje vojnega ministra) je rešeno. Za vojnega ministra bo imenovan general Vašič.
(Za zunanjega ministra) bo imenovan najbrže dr. Momčilo Ninčič, ker bo Pašič iz zdravstvenih ozirov odložil mesto zunanjega ministra.
(Za poslanika v Parizu) bo imenovan dr. Miroslav Spalajkovič, bivši poslanik Srbije v Rusiji.
(Proračun pred finančnim odborom.) Ker so dvanajstine sprejete, je sedaj najnujnejše delo skupščine sprejem proračuna. Tega obravnava najprej finančni odbor, ki se je razdelil v pet oddelkov, da dovrši tako čim prej svoje delo. Oddelki se delijo tako-le: 1.) Finančno ministrstvo, 2.) ministrstva pravde, prosve-te, vere in izenačenja zakonov, 3.) ministrstvo za narodno zdravje, socialno politiko, agrarno reformo, zunanje zadeve in vojno, 4.) ministrstvo za trgovino, poljedelstvo, šume in rude, 5.) ministrstvo za promet, javna dela, pošto in brzojav. Finančni odbor je sklenil, da se ima v novem proračunu štediti. Zmanjšati se mora število vojske in število urad-ništva. Načela finančnega odbora pozdravljamo najiskrenejše in pričakujemo, da vložita poslanca Škulj in Hohnjec takoj interpelacijo za zmanjšanje vojske in uradništva, kajti znat je treba.
(Nova komunistična akcija.) «Prav-da» poroča: Čim bolj se približuje pričetek procesa proti komunistem, tem bolj se opaža čudno gibanje med komunisti. V našo državo je bilo vtihotapljenih zadnje dni veliko število boljševističnih brošur. Opaža se dalje, da se vračajo komunisti v velikem številu v državo. Na madžarski meji je ponujal komunističen agitator vlakovodji milijon kron, če ga prepelje v Jugoslavijo.
(Prorokovanje «Jutranjega lista») v Zagrebu. «Jutranji list» v Zagrebu, ki ima zelo dobre informacije, pravi, da se dr. Korošec boji volitev in da si želi pri volitvah vladne pomoči, ki jo upa doseči na ta način, da bo šel v boj proti Radiču. Na to pripominja informator «Jutranjega lista», da bi bil njemu Radič ljubši kakor Korošec, kajti Radič je vsaj iskren, kar pa Korošec ni. Radovedni smo, kaj na to poreče častiti dr. Korošec in njegovi klerikalni lističi.
(Konec Protičeve akcije.) Kaj so vse napovedovali naši klerikalci, da se zgodi, kadar pride Protič v skupščino. Od vseh prorokovanj se ni uresničilo niti eno. Protič je prišel v skupščino sam in sedaj se ne upa niti glasovali proti njemu tako osovraženi radikalsko-demokratski vladi. Pa ne samo to. Protič je imel največ pristašev vsled tega, ker je znal vzbuditi up, da bo dosegel sporazum s Hrvati. Tudi ,ta up je šel po vodi in Protič priznava to tudi sam. V svojem glasilu pravi namreč, da ne preostane ničesar drugega kakor da se Srbi ločijo od Hrvatov, če ti v resnici nočejo biti s Srbi. Toda Protič se tudi to pot moti. Stvar vendarle še ni tako daleč, da bi se kar morala vreči puška v koruzo.
(Nova stranka.) Iz Beograda poročajo, da vodi znani časnikar Mar-janovič, eden najboljših žurnalistov vse Jugoslavije, pogajanja z zemljoradniki v svrho enotne grupacije sedaj neodvisnih strank. V eno skupino bi se združili zemljoradniki, Tri-bunaši v Zagrebu in pripadniki sarajevskega «Naroda», beogradskega v«Vremena» in splitske «Dobe». Novi stranki bi načelovali Trumbič, Avramovič in Stojanovič. Program bi se sestavil na podlagi zemljoradniškega strankinega programa, vendar bi se ta z ozirom na zahteve srednjih slojev nekoliko izpremenil. Z Bogom tedaj komunistične ideje gospoda Komadiniča.
(Vprašanje zapadne Ogrske rešeno.) Ker je beneški sporazum od velesil pripoznan, je prisojena zapad-na Ogrska, izvzemši šopronjski ko-mitat, Avstriji, ki je svoj del tudi že zasedla. Enako so pa zasedli Madžari Šopronj, ker so velesile priznale veljavnost plebiscita, ki se je končal ugodno za Madžarsko.
(Italija.) Bonomijeva vlada se vzdržuje le'še z največjo težavo. Že sedaj se govori o njenih naslednikih. Pod vtisom splošne nezadovoljnosti vse Italije zaradi fašistovskih nasilij, je vlada začela nastopati proti fa-
V vsako krščansko hišo krščanski list! Listi pa, ki obrekujejo svojega bližnjika, valjajo po blatu Kristove nauke. Za -tegatelj proč s »Pijanim gospodarjem"!
šistom. Seveda le proti onim, ki so v Italiji, kajti v Primorju traja nad našimi ljudmi nasilje še dalje.
(Rumunija) ima novo vlado. General Avarescu, dosedanji ministrski predsednik, je izgubil zaupanje kralja in je moral odstopiti. Novo vlado je sestavil Take Jonesku, bivši zunanji minister Rumunije.
(Nemiri v Egiptu) se še vedno niso polegli. Angleška vlada je izdala naredbo, da imajo aeroplani streljati na one, ki se zbirajo v gručah. Po večini egiptovskih mest so vse trgovine zaprte. Odpor Egipčanov je velik, vendar pa je gotovo, da bodo Angleži obvladali položaj.
(Rusija.) Demobilizacija ruske armade je izvršena. Armada, ki je štela preko pet milijonov ljudi, šteje samo še poldrug • milijon. — Glad v Rusiji traja še naprej in se je bati, da bo Rusija doživela še velikanske strahote. — Evropski kapitalisti izrabljajo položaj Rusije in Nemci so že predložili zaveznikom načrt, kako bi z izkoriščanjem Rusije plačali vso vojno odškodnino. Tako daleč je padla Rusija, da je postala skoraj kolonija.
Prebivalstva Slovenije.
Po zadnjem ljudskem štetju ima Slovenija 1,056.464 prebivalcev, ki so po posameznih okrajih tako-le razdeljeni:
A. Bivša Kranjska.
Sodni okraj Črnomelj . 13.631 „ Metlika . . 10.181
1.) Glavarstvo Črnomelj . 23.812
Sodni okraj Brdo . . 15.071 „ Kamnik . 23.843
2.) Glavarstvo Kamnik . .	38.914
Sodni okraj Kočevje .	18.747
„ Ribnica . .	12.579
„ Vel. Lašče.	9.107
3.) Glavarstvo Kočevje .	40.433
Sodni okraj Kranj . .	22.545
„ Škof ja Loka	20.737
„ Tržič . .	7.320
4.) Glavarstvo	Kranj . . 50.602
Sodni okraj	Krško . . 16.684
„	Kostanjevica 13.163
„	Mokronog . 14.128
„	Radeče . . 9.134
5.)	Glavarstvo Krško .	.	53.082
Sodni okraj Litija .	.	24.102 „ „ Višnja gora 12.110
6.)	Glavarstvo Litija .	.	36.212
Sodni okraj Ljubljana
okolica	.	51.257
„ Vrhnika	. 15.328
7.) Glavarstvo Ljubljana
okolica . 66.585
Sodni okraj Cerknica „ Logatec „ Lož . .
7.826 9.441 7.945
25.212
8.) Glavarstvo Logatec
Sodni okraj Novo mesto	27.147
„ Trebnje .	9.840
„ Žužemberk	8.459
9.) Glavarstvo Novo mesto	45.446
Sodni okraj Kranjska
gora . .	11.648
„ „ Radovljica.	21.126
10.)	Glavarstvo Radovljica.	32.774
11.)	Avtonomno mesto Ljubljana ..............53.306
Bivša Kranjska skupaj .	466378
B. Bivša Štajerska.
Sodni okraj Brežice .	21.540
„ Kozje . .	17.247
„ „ Sevnica ■	11.458
1.) Glavarstvo Brežice .	50.245
Sodni okraj Celje okolica . .	41.775 „ „ Laško . .	33.107 „ „ Šmarje . .	16.566 „ Vransko .	10.859
2.) Glavarstvo Celje okolica ........ 102.307
3.) Glavarstvo Konjice . .	20.766
Sodni okraj Gornja
Radgona	17.815
„ „ Ljutomer .	14.932
4.)	Glavarstvo Ljutomer .	32.747
Sodni okraj Maribor
okolica .	60.720 „ „ Slovenska
Bistrica .	18.672
„ Sv. Lenart	17.247
5.)	Glavarstvo Maribor
okolica ...........96.639
6.)	Glavarstvo Mozirje .	14.061
Sodni okraj Ormož . .	20.298
„ Ptuj . . .	49.668
„ Rogatec .	11.387
7.) Glavarstvo Ptuj okolica	81.353
Sodni okraj Marenberg	13.608 „ „ Slovenjgra-
dec . .	13.155
„ Šoštanj .	14.850
8.)	Glavarstvo Slovenjgra-
dec . . 41.613
Mesta z lastnim statutom:
9.)	Celje.......7.754
10.)	Maribor...... 30.641
11.)	Ptuj........4.449
Bivša Štajerska skupaj. 482.575
C. Prekmurje.
Sodni okraj Dolnja Lendava . 38.405 „ „ Murska Sobota . 54.011
Skupaj
92.416
D. Bivša Koroška.
Prevalje........15.095
* • •
Po državljanstvu je bilo državljanov:
SHS......... 1,025.947
tujih................14.063
neodločenih ..........16.454
Po narodnosti je bilo:
Srbo-Hrvatov.....10.721
Slovencev..............985.155
drugih Slovanov ....	4.196
Nemcev ..............39.631
Madžarov.......14.897
Italijanov..............620
Arnavtov......"	126
Rumunov..............39
drugih................1.019
Po veroizpovedi je bilo:
Rimskih katolikov . . . 1,020.287
Pravoslavnih..........6.627
Grških katolikov ....	501
Židov................27.253
Mohamedancev ....	650
Pripadnikov drugih ver .	59
Brezvercev ......	141
Razmišljevanje o vinski trgatvi leta 1921. na državni vinarski in sadjarski šoli v Mariboru.
(Poroča ravnatelj Andrej Žmavc.)
Prav je imel vsakdo, ki se ni prenaglil z zadnjo trgatvijo. V splošnem se je grozdje spravljalo že zadnje dni meseca septembra in prve dni meseca oktobra. Najugodnejši pogoji za dober razvoj groždja so pa trajali nepretrgoma še dalje, do dne 23. oktobra, ko je padel nenadoma prvi sneg, ki na vinski trti, če morda tudi še z grozdjem bogato obloženi, ni napravil prav nobene škode. Kakor vinska trta. tako je bilo tudi grozdje v splošnem nenavadno lepo in zdravo. Prvi sneg je zginil s tople vinogradske zemlje pod vplivom solnca in. vetra tako naglo, kakor je bil prišel. Nato se je mogla trgatev nadaljevati neovirano z manjšimi presledki. In danes, ko to pišem — o Vseh svetih — imamo zopet lepo, sicer nekoliko hladno jesensko vreme, pri katerem se počuti prav dobro krasno grozdje naše prvovrstne kvalitetne sorte rizlinga (male graševi-ne) na dveh manjših parcelah z okoli 1000 trtami šolskega vinograda «Kal-varije».
Pričenši z dnem 24. septembra so se različne grozdne sorte z enoin-istih parcel, tedaj pred početkom glavne trgatve, redno vsak tretji dan preizkušale glede vsebine sladkorja in kisline. Kakor je bilo pričakovati vsled trajno lepega vremena, je količina sladkorja redno naraščala, količina kisline pa padala, seveda pri različnih sortah in različnih legah v neenaki meri: v večji meri pri pozno zorečih sortah, v manjši meri pri ranih sortah, ki so dosegle že
takrat več ali manj svojo popolno zrelost ter se praviloma tudi naprej trgajo.
V	razdobju 15 dni, namreč od dne 24. sepfembra do dne 9. oktobra,
se je povišala vsebina sladkorja pri nastopnih šestih sortah tako-le:
pri tramincu od 20 na 21-5% (+ 1-5%),
pri silvancu od 19-5 na 21-5 % (+2%),
pri belem burgundcu od 18-5 % na 21-5 %> (+3%),
pri laškem rizlingu od 18-5% na 21'5 % (+3%),
pri mozlavini ali šiponu od 15-5% na 20-5%, (+5%) in
pri rizlingu ali mali graševini od 15%, na 20% (+5%).
Omeniti je treba, da je bil prirastek na kvaliteti vsled dolgotrajne vročine in izredne suše v manj osu-šenih legah - razmeroma večji nego v najtoplejših, suhih kamenitih legah, odnosno zemljah, tako da so prvovrstne lege s prvovrstnimi kvalitetnimi sortami letos — kakor pravimo — deloma odrekle in več ali manj neprijetno iznepadile z ne baš takšno kvaliteto, kakršno bi bilo sicer pričakovati. Grozdje je bilo v mnogih primerih neenako zrelo v glavnem spričo neenakomernega cvetenja vinske trte in različnih razmer v vino-gradski zemlji glede vlage, katere je deloma primanjkovalo celo tej izraziti rastlini solnca.
Značilno za letošnje mošte je to, da imajo razmeroma precej kisline, ki pa ni neprijetna, ker je «zrela» in ker se bo itak pri nadaljnjem dobrem razvoju vina naravnim potem izgubila sorazmerno v večji meri; to moremo pospeševati za primer potrebe umetno, in sicer na ta način, da po končanem glavnem vrenju mlado vino skozi par tednov po enkrat na teden temeljito premešavamo v sodu z drožami, ki so letos zdrave; tako se vino navadno tudi prej in lepše izčisti do prvega pretakanja. To postopanje se v splošnem priporoča le pri več ali manj nezrelih, sicer zdravih letnikih in sortah, ker je gotova količina kisline v vinu itak potrebna tudi za boljše konservira-nje vina.
Še nekoliko besedi o moštnih tehtnicah! Nobena mostna tehtnica, tudi preizkušena (cimentirana) kloster-neuburška, ki je pri nas v rabi, ni popolnoma zanesljiva in točna. Za medsebojno primerjanje vinskih kvalitet istega kraja kakor tudi ob podobnih drugih prilikah pa služi mošt-na tehtnica prav dobro. Naj povem, kako sem kupoval pred desetletji mošt-no tehtnico pri neki sicer glasoviti tvrdki na Dunaju! Najprej me je prodajalec vljudno vprašal, če želim tehtnico, ki kaže «manj ali več». Začudeno me je pogledal, ko sem mu povedal, da želim le tako tehtnico, ki «pravilno kaže», ter rekel: «Taki kupci so pa prav redki». In tako se rabijo res vsakojake tehtnice: za kupca je boljše, če «manj kaže», za prodajalca pa, če «več kaže», kadar se kupuje mošt «od preše» z moštno tehtnico.
Dobra klosterneuburška moštna tehtnica kaže pri moštih z okoli 17% sladkorja najpravilneje; preko te množine sladkorja kaže premalo in narobe. Letos, ko imamo 20odstotne in večodstotne mošte, vara klosterneuburška tehtnica producenta v gorenjem zmislu; to dokazujejo raziskovanja mariborskega kmetijsko-kemičnega zavoda, ki izkazujejo letos nekaj odstotkov več sladkorja, o čemer se bo poročalo pozneje.
Za veliko prakso zadostuje, ako vemo, da da 1 kg sladkorja v moštu približno 0-6 litra alkohola v vinu, tedaj mošt z 20% sladkorja okroglo 12 volumnih odstotkov alkohola v vinu ali približno 12 litrov alkohola v 100 litrih vina.
Iz več razlogov, o katerih na tem mestu ne morem obširneje govoriti, je bolj priporočljiva uporaba Oechs-lejeve moštne tehtnice, ki kaže pravzaprav specifično težo mošta, po kateri se vse drugo lažje in zaneslji-' veje izračuni nego po podatkih klo-sterneuburške tehtnice. Oechslejeva moštna tehtnica je že dolgo zelo razširjena po Nemčiji in drugod v zadovoljstvo interesentov. Priporočam, da se jo uvaja in uporablja tudi pri nas.
V	našem podnebju, v našem severnem pasu kvalitetne vinske produkcije ni za dobroto in vrednost vina edino odločilna množina sladkorja v moštu, kakor je to običajno v vinorodnih krajih z izrazito južnim podnebjem. Zategadelj bi bila račun-
Pridobivajte ,,Kmetijskemu listu" nove naročnike in naročnice!
Vsak kmet !n vsaka kmetica hodi ud naše politične organizacije!
5
ska podlaga za določitev vrednosti vina, n. pr. «za vsak odstotek sladkorja je liter mošta i krono več vreden*, v mnogih primerih napačna in krivična, kajti kvaliteta se pri nas neprimerno lepše in boljše razvija tudi pri manjših prirastkih na sladkorju, čim je gotova zrelost grozdja dosežena ah celo prekoračena. Za kvaliteto zlasti sortnih vin pri nas vobče ni odločilna množina alkohola, ampak pravo razmerje, ona nebe-školepa harmonija vseh na okus in ves človeški organizem dobro učin-kujočih vinskih sestavin, ki jih znanost še ni vseh razkrila, a jih pozna izvežbani pivec, ki razume takšno izborno kapljico res tudi pravilno in pametno uživati. Zaradi lega so pa naša kvalitetna vina samo z 10 do 12 odstotki alkohola neprimerno finejša nego najboljša južna vina s preko 15 odstotki alkohola, ki ni krit in vezan, ki pa vino tako prevladuje, da naravnost neprijetno diši po njem, ako takšna neharmonična alkoholna vina poduhamo. Za primerjanje kvalitet pri enoinistih sortah v enakih razmerah glede klime, lege in zemlje je pa določevanje sladkorja in kisline v moštu zadosten pripomoček v veliki praksi pri določevanju vinske vrednosti Končno odločuje vendarle dober — jezik.
(Dalje prihodnjič.)
taiM in 99S99iijii.
(Vprašanje zveze Slovenije z mor-jem) se je obravnavalo dne 29. decembra na seji upravnega sveta dolenjskih železnic. Debate so se udeležili tako zastopniki Musilove kakor tudi Klodič-llrovat- Kavčičeve proge. Končno je biia sprejeta resolucija, s katero se zbor pač izreka, la zvezo Slovenije z morjem, ne izreka se pa za noben načrt, temveč pušča to vprašanje odprto. Moremo zategadelj reči, da je doživel načrt Musilove proge poraz. V resnici se čudimo, kako morejo nekateri s tako vnemo zagovarjati Musilov načrt. Kaj vendar briga javnost, ali pride knez Auersperg do svoje proge ali ne. Uporabljal je stoletja slovensko lastnino, pa bi tedaj poskrbel za to, da bi mu donašali gozdi potreben dobiček. Da bi mu morali mi dati sedaj še žcleznico, ko ima že naše gozde, pa je preneumno. Čudimo se poslancu Škulju, da se tako poteguje za Musilovo progo. Ah mu res niso prav nič mar interesi prebivalstva? Tu obljudena dolina, tam gozdi velikašev in vendar gre narodni poslanec proti ljudstvu z velikaši! Nikar nam ne klepetajte o tehnični prednosti Musilove proge. Trije slovenski inženjerji, ki čutijo z narodom, so za nas stokrat več kot vsak tuj inženjer, ki dela le po naročilu. Kaj pa še, če so to naši priznani najboljši strokovnjaki! Zato pravimo: Uresničiti se mora Klodič-Hro-vat-Kavčičev načrt, ker je to ljudska zahteva! Gospod Škulj, Vi se boste pa še pred volilci za svoje delo zagovarjali!
(Pobiranje takse od avtomobilov, fijakerskih voz in drugih vozil.) Delegacija ministrstva financ objavlja: Do dne 30. januarja t. L je prijaviti občinskim uradom vsa taksi podvržena vozila, in sicer za vsako vozilo posebno prijavo Prijave morajo biti kolkovane Do dne 15. februarja mora biti taksa poravnana. Zamudniki plačajo kazen. Vsake takse so prosta navadna kmetska vozila, katera služijo izključno potrebi lastnikov, vsled česar jih ni treba prijaviti.
(Dohodki državnih monopolov) bo se leta 1921. podvojili napram dohodkom od leta 1920. Tekom prvih 10 mesecev leta 1921. so znašali dohodki že 200 milijonov dinarjev.
(Stanje Narodne banke) dne 15.
decembra 1921.: Bankovcev je bilo v prometu za 4.620,502.255 dinarjev. Množina bankovcev se je zmanjšala za 25,376.740 dinarjev. Državni dolg pa se je povečal za 17.310 dinarjev. Kovinska podloga se je zmanjšala za 1,388.516 dinarjev in znaša sedaj samo 384,968.726 dinarjev.
(Ponarejeni petdinarski bankovci) Poročali smo že, da se vzamejo petdinarski bankovci iz prometa, ker je med njimi dosti falzifikatov. V vsem je ponarejenih 12 vrst petdinarskih bankovcev. Večina izmed njih je tako slabo ponarejena, da jih more vsakdo spoznati. Dve vrsti (št 3 in 9)
sta pa ponarejeni tako dobro, da jih je le težko ločit' od pravih. Da ne bo imel kdo po nepotrebnem izgube, naj izporočimo podrobnosti o ponarejenih bankovcih. Falzifikat št. 8.: 1.) Vijoličasta risba je na ponarejenem bankovcu preveč rožnata. 2.) Rjavi tisk je na ponarejenem bankovcu bolj jasen. 3.) Vodoravna siva barva naličja je na pravem bankovcu višnjeva, na ponarejenem pa sivka-sta. 4.) Jezik zmaja na Obiličevem šlemu se vidi na pravem bankovcu jasno, na ponarejenem pa ne. 5.) Senca, ki jo provzroča brada M. Obilica, dela na ponarejenem bankovcu odsekano črto brez senčenja s svobodnimi robovi, na pravem bankovcu pa je senca sestavljena od senčenj, ki se shajajo in prehajajo v senčenje vratu. 6.) Očesna vrečica na spodnji trepalnici je na originalu jasno modelirana s senčenjem, na ponarejenem bankovcu pa je obraz skoraj raven. Falzifikat št. 9: 1.) Vijoličasti obris je preveč rdeč. 2.) Obiličeva glava je na ponarejenem bankovcu premalo dobro modelirana. 3.) Očesna vrečica se na ponarejeni novčanici vidi slabo. 4) Sence, ki je na čeladi blizu ušnikov, na ponarejeni novčanici skoro ni, dočim se na pravi novčanici dobro vidi. 5.) Vrat je na ponarejeni novčanici raven, ker nima sence, dočim je na originalu zelo lepo osenčen. 6.) Jezik zmaja je na pravi novčanici zavit navzgor, na ponarejeni pa popolnoma raven. 7.) Na ponarejenem bankovcu ni dveh izrastkov na zmajevem vratu. 8.) Zmajev rep je na ponarejeni novčanici veliko tanjši in slabše izveden kakor na originalu. Poleg teh hib je še nekaj drugih manjših, ki se jih pa more le s težavo spoznati. Bankovci so torej zelo dobro ponarejeni in skrajnji čas je zato, da se jih vzame iz prometa. Sumi se, da se ponarejajo bankovci v Avstriji in da se preko Slovenije donašajo v našo državo
(Poljskih bankovcev) je po zadnjem izkazu v prometu za 200 milijard in 260 milijonov poljskih mark. Avstrijo je torej Poljska prekosila.
(Vrednost denarja.) Najnovejša vest je, da je češka krona pridobila že tako zelo na veljavi, da je vredna več kot dinar. Za češko krono se namreč že plačuje od 4-12 do 4-20 naše krone. Amerikanski dolar velja 263 naših kron; angleški funt šter-ling od 1140 do 1150 naših kron; italijanska lira od 11-65 do 11-70; francoski frank od 21 do 22 naših kron; nemška marka od 1-50 do 1-54 naše krone; avstrijska krona 5 vinarjev, madžarska pa 44 vinarjev.
(Jadranska banka.) Iz zagrebške «Riječi» posnemamo sledeče podatke o Jadranski banki Osnovana je bila L 1905. z osnovno glavnico 1 milijona kron v Trstu. Po preobratu se je osnovala nova banka v Beogradu, ki ima danes 120,000.000 osnovnega kapitala in 60,000.000 rezerv. Banka v Trstu pa šteje 15 milijonov lir glavnice in 5 milijonov lir kapitala. Vse premoženje Jadranske banke znaša torej skoraj 400 milijonov kron. V Jugoslaviji šteje Jadranska banka 15 podružnic, v Italiji 3, in na Dunaju 1 Banka ima dalje potem Frank Sakser State Banke najboljše zveze z Ameriko. V upravnem svetu banke so: Franjo Dubo-kovič, veletrgovec na Sušaku, T. G. Stipanovič, glavni ravnatelj banke, Ivan Knez, veletržec v Ljubljani, dr. Ažman, odvetnik v Ljubljani, Ante Bogdanovič, veletržec v Trstu, Čiro Kamenarovič. glavni ravnatelj v Ljubljani, Franc Sakser iz Njujorka. Nadzorstvo je sestavljeno iz gospodov: Janko Jovan, ravnatelj Gospodarske zveze, Gustav Pire, predsednik Kmetijske družbe in dr. Otokar Rybar. Banka je osnovala vse polno novih podjetij v Jugoslaviji, od katerih omenjamo najvažnejše: Železna industrija «Zenica» v Bosni, «Strojne tovarne in livarne* v Ljubljani, železna industrija «Ferrum» v Sarajevu, železna industrija «Grei-nitz* v Zagrebu, železna industrija «Kovina» v Mariboru, industrijo motorjev «Jim* v Zagrebu, «Stav-beno društvo* v Ljubljani, ♦Združene opekarne* v Ljubljani, tvornico dušika v Rušah, «Združene papirnice* v Vevčah, Goričanah in Medvodah, pivovarno «Union» v Ljubljani, spedicijsko tvrdko «Balkan», paroplovni družbi «Dalmacija* in ♦Oceanija* ter še celo vrsto drugih podjetij. Jadranska banka ima torej v rokah skoraj vso slovensko industrijo in velik del ostale jugoslovanske
(Falska elektrarna) bo nacionalizirana, kakor poroča «Sloveneo. Vodstvo jugoslovanskih interesentov je prevzela Narodna banka. Vendar pa ostane vpliv Nemcev in Švicarjev še vedno merodajen. Elektrarno čakajo težki spori z občinami, ker so bili preko teb občin napeljani brez dovoljenja daljnovodi.
(Društvo za ukoriščanje mineralnih vod v Sloveniji) je osnovano v Beogradu z osnovno glavnico 3 milijonov dinarjev, od katerih je vplačan 1 milijon. Društvo bo izrabljalo vodo v Gornjem Gaberniku pri Rogatcu, kjer zgradi tudi novo ^dra-vilišče. Društvo so osnovali Slovenci in Srbi.
za to, da se bo ob nedeljah povsod pred cerkvijo prodajalo naše glasilo ..Kmetijski list", kajti kmet da težko naenkrat 50 K, mnogo lažje pa po dve kroni za posamezno številko! Pomnite, da je list motno orožje v našem težkem in trdem boju! Sovražniki so brezobzirni Vsi — klerikalci, liberalci, socialisti, komunisti — so proti nam in vsi se trudijo, da bi razb li našo organizacijo, ker jim je res nevarna. Na vztrajno delo tedaj vsi, ki Vam je na srcu kmetska dobrobit! V vsakem kraju se bo pa6 našel dobrotnik, ki bo žrtvoval na teden kakih deset kron za prodajalca lista. Najbolje pa je seveda, 6e celoten krajevni odbor to preskrbi. — Krajem, ki iz svojega nagiba list na omenjeni način že raz-prodajajo, pa vsa čast in hvala!
(Alkoholna statistika Slovenije za leto 1921.) V Sloveniji je 6026 go-stilničarskih koncesij: V 4984 primerih se izvršuje obrt osebno, v 389 po namestnikih in v 653 po najemnikih. Ukinilo se je 570 koncesij, in sicer 47 kazensko, 11 trajno in 512 iz drugih vzrokov. Na novo je bilo podeljenih 217 gostilniških koncesij. število gostiln se je torej zmanjšalo v Sloveniji za 353. Na 185 oseb pride ena gostilna in na 308 oseb ena žganjarna. Skupno se ie izpilo 170.000 hI piva, 270.790 hI vina, 73.664 hI sadjevca in 4200 hI sadnega žganja v skupni vrednosti 1.405,100.000 kron ali skoro poldruge milijarde. Vsak človek na Slovenskem, bodisi mož, žena ali otrok, je zapil torej 1312 kron! Pri tem pa seveda še ni všteto žganje, ki ga izdelujejo žganjarne, vino uvoženo iz tujine in končno tudi ne vino, ki ni bilo prijavljeno. — Ples v javnih prostorih je bil dovoljen v 1700 primerih. Zaradi prestopkov določil naredbe o omejitvi točenja alkohola je bilo kaznovanih 1357 oseb z globami v znesku H2.335 kron in z zapori v skupni višini 633 dni. Največ oseb, med njimi tudi mnogo žensk, pa je bilo obsojenih zaradi pijanosti na javnih prostorih. Brezalkoholnih gostiln je bilo 56. — Za boj proti alkoholizmu se je osnoval pri oddelku za socialno skrbstvo poseben protialkoholni sosvet. V svrho protialkoholne propagande se je priredilo 29 predavanj, ki jih je obiskalo okoli 5000 oseb. Vsako predavanje je pojasnjevalo 60 skiop-tičnih slik. Največ zanimanja za prireditve je pokazalo tvorniško delavstvo. Protialkoholni urad je prejel glede omejitve pijančevanja te-le predloge: 1.) Uvede naj se praktično nadzorstvo produkcije in prodaje alkoholnih pijač. 2.) Izvede naj se revizija koncesij za žganjetoč, ki se izvršuje s kako drugo obrtjo vred. 3.) Vsakomur, ki ima gostilniško koncesijo, pa se sicer lahko preživlja, naj se koncesija odvzame. 4.) Vsaka gostilna imej tudi brezalkoholne pijače. 5.) Propagandno delo za omejitev pijančevanja naj se osredotoči pri mladini. — Obsojamo vsako nezmernost v pijači, ki pa je nista kriva ne gostilničar ne vinogradnik. Marsikateri izmed predlogov, stavljenih protialkoholnemu uradu, pa nj nič drugega kakor ši-kana za gostilničarja in vinogradnika. Zategadelj predloge odklanjamo. Ne pustite do besede fanatikov, temveč govore naj trezni ljudje, pa bo rešeno ugodno alkoholno vprašanje! Toda samo v tem primeru!
(Pclom velike italijanske banke.) Italijanska Banca di Sconto (eskompt-
na banka) je ustavila svoja izplačila. Gre za primanjkljaj več 100 milijonov lir. Od poloma banke so prizadete tri druge velike italijanske banke. Banca cFItalia (kakor naša Narodna banka) je skušala rešiti es-komptno banko, pa so bili vsi poizkusi zaman.
(Moratorij v Italiji.) Težka denarna kriza Italije je najbolj očitna vsled dejstva, da je proglasil ministrski svet notranji moratorij za vsa plačila v trgovskem svetu, če jim pritrdi sodišče.
(Trgovski dogovor z Nemčijo) je predložen narodni skupščini.
(Železniške pristojbine) so se vendarle povečale in sicer so se podražile tarife za prevoz potnikov za 15 odstotkov, tarife za prevoz blaga pa za 10 odstotkov. Resnično ne razumemo, kako more železniška uprava najprej razglašati zvišanje pristojbin, potem to preklicevati in na-konec vendarle uvesti.
(Železniške tarife za eksportno vino) se znižajo s prvim januarjem za 50 odstotkov.
(Na račun vojne odškodnine,) ki jo nam mora plačati Madžarska, bo naročilo železniško ministrstvo v Madžarski večje količine železniškega materiala.
(V Nemčiji) uvedejo spalne vagone tudi za tretji razred. Ena karta bo veljala 40 mark (okoli 60 kron). Tudi pri nas bi se morali uvesti na daljših progah taki spalni vagoni.
(Primanjkljaj italijanskih železnic) je znašal v letu 1920./1921. ogromno vsoto, in sicer eno milijardo lir. Vpeljava osemumega delavnika je veljala državo okoli pol milijarde lir.
(Mariborski živinski trg.) Na sejem, ki se je vršil dne 27. decembra 1921., je bilo prignanih 9 bikov, 150 volov, 317 krav, 6 telet in 1 konj, skupaj 483 glav. Cene so bile sledeče: debeli voli od 20 do 25, pol-pitani od 15 do 18, plemenski od 11 do 15, biki od 13 do 14, klalne krave debele od 16 do 19, plemenske od 10 do 14, molzne od 12 do 16, breje od 12 do 18, mlada živina od 13 do 15 in krave za klobase od 8 do 10 kron za kilogram žive teže. Mesne cene pa so se plačevale te-le: volovsko meso I. vrste od 22 do 24, II. vrste od 18 do 20, meso bikov, krav in telic po 16, telečje meso I. vrste po 20, II. vrste po 18 in sveže svinjsko meso po 32 kron za kilogram.
(Ljubljanski veliki semenj v letu 1922.) Drugi vzorčni veliki semenj bo v Ljubljani od dne 2. do dne 11. septembra. Velikanski uspehi raz-stavljalcev na prvem semnju kakor tudi dosedanje živo zanimanje tu-zemstva in inozemstva za drugi semenj jamčijo, da bo tudi letošnja prireditev zadovoljila udeležence. Z gotovostjo se more reči že sedaj, da bo sedanji prostor za prihodnji semenj dosti premajhen. Zato se je že vse potrebno ukrenilo, da se bo moglo sejmišče primerno povečati. Ljubljana je uvidela dalekosežni pomen sejmov in bo zato gotovo podpirala prireditelje, da obdrže sejem na. dosedanji višini. Danes že pozivljemo vse industrijce, obrtnike in veletrgovce vse kraljevine, naj se udeleže semnja v kar največjem številu kot razstavljalci. Samo z uspehi svojega dela moremo imponirati svetu in najlepša prilika za to je «Ljub-ljanski veliki semenj*. Ta prilika pa je za pridobitne kroge še posebnega pomena, ker si ne prihranijo samo visokih stroškov za potnike, dopisovanje in iskanje odjemalcev, ampak morejo v nekaterih sejemskih dneh pridobiti z lahkoto naročila, ki jih zaposlijo mesece in mesece. Koncem meseca januarja bo pričel sejemski urad, ki stalno posluje na sejmišču v Ljubljani ob Gosposvetski cesti, razpošiljati interesentom vabila, sejemske rede in prijavnice. Sejemski urad pa daje že sedaj vse potrebne informacije glede letošnjega semnja.
Raznoterosti.
(Kralj Aleksander v Sloveniji.) Fa
povabilo Slovenca Gorupa in Hrvatov bratov Turkovičev je prišel kralj Aleksander v KamniSkc planine na lov na divje koze. V Kamniku je pozdravil kralja župan dr. Karba in predsedrik lovskega društva dr. Lovrenčic. Nato je odšel kralj, navdušeno pozdravljen po Kamničanih, v Kamniško Bistrico, kjer je prenočil v lovski koči. Prvi dan je bil lov spričo visokega snega brezuspešen, drugi dan pa je bila kralju kakor tudi njegovemu spremstvu lovska sreča mila. Veliki in manjši kozel sta padla, zadeta od kraljevega streh.
Enaka sreča je doletela, tudi princ-.; Pavla, ki je spremljal kralja, igrali, i ga je lepota Slovenije naravnost očarala, je bil vos čas najboljše volje. .' vsemi udeleženci lova se je uajprijas-neje razgovarjal, po lovu pa je poi:l cal k sebi 34 gonjačev ter dal vsakemu po kratkem nagovoru po 200 dinarjf. uagrade. Stopil je tudi v kuhinjo, pohvalil pridne kuharice. Na večerji, ki so se je udeležili tudi gg. dr. Lov-, renčič kot predsednik lovskega dni-štva, Rozman kot zastopnik Planinskega društva*, ljubljanski tržni nadzornik Plemelj in drugi, je kralj opeto vano poudarjal svojo radost, da je med Slovenci. Slovenski lovci so izročili kralju in princu Pavlu odznaka lovskega društva, ki sta ju oba takoj pripela na prsa. Drug dan se je vrnil kralj v Ljubljano. Vest o njegovem prihodu se jo v mestu bliskovito raznesla. Na mah je bila vsa Ljubljana na nogah in vse je hitelo, da vidi kralja. I'ovsod je pozdravljalo občinstvo kralja z največjim navdušenjem, posebno ganljivi prizori so se odigravali na kolodvoru. Množica je potisnila v stran vse zastopnike ter prišla h kralju, da ga pozdravi. Kralj je malčke vzdigoval in j'h poljuboval, vsakomur, ki ga je le dosegel, pa je podal roko. Navdušenje i« bilo velikansko in marsikatero oko ja bilo solzno, ko je videlo to kraljevo ljubeznivost in prisrčnost. Samo eni zavest jc navdajala vse ljudi, da se nahaja namreč pred njimi narodni kralj, ki čuti z narodom. Zlasti pa je prikipe-lo navdušenjo do vrhunca, ko je kralj s kratkim nagovorom pozdravil množico, se ji zalivalil za izkazano ljubezen ter ji naročil, naj izroči njegove f>ozdrave vsem Slovcncem, ki jih ljubi in ki jih bo ljubil vedno. Le s težavo so mogli napraviti stražniki in železniški uslužbenci prostor za odhod vlaka. In to sveto navdušenje ljudstva je na-zval klerikalni «Novi Cas» bizantini-zem! Odveč je glede tora pač vsaka beseda! Živel naš kralj Aleksander prvi!
(Koliko znašajo pri nas dnevnice ministrov in drugih visokih uradnikov?)
Finančni odbor je sklenil, da pristoja-jo najvišjim uradnikom te-le dnevnice.' Ministrskemu predsedniku 362-50 dinarja, ministrom po 290, državnim pod-tajnikom po 175, šefu generalnega štaba 1;">0, armadnim poveljnikom in pokrajinskim namestnikom po 100 dinarjev, ministrom na razpoloženju po 72 dinarjev 50 par, divizijskim generalom po 50 in ravnateljem v ministrstvih po 50 dinarjev. Pri dnevnicah bi se dal pač prihraniti marsikak lep milijončekl
(Stare bankovce) so sežgali dne 18. in 14. decembra v beograjski električni centrali. Sežig so nadzorovali uradniki Narodne banke in zastopniki finančnega ministrstva. Bankovcev po 5 dinarjev je bilo požganih za 43 milijonov 950.000, bankovcev po pol dinarja pa za 8,890.400 dinarjev. Skur>-no je bilo torej sežtranih bankovcev za lepo vsoto 52,840.400 dinarjev.
(Draginjski razredi.) Po novi uredbi so razdeljena vsa uradniška mesta Jugoslavije v pet draginjskih razredov* V prvem razredu so mesta Beograd, Zemun in Sušak, v drugem pa Zagreb in srbijanska mesta. Izmed slovenskih krajev so v tretjem razredu Ljubljana, Maribor in Prekmurje. V četrtem razredu so Celje, Kočevje, Kranj in Logatec. Vsi drugi kraji so uvrščeni v peti razred. Višina uradniških draginjskih doklad je odvisna od razreda, v katerem se nahaja kraj, kjer je nastavljen kak uradnik. Bojimo se, da se je zgodila slovenskim uradnikom huda krivica.
(Neverjetna lahkomiselnost.) Pri železnicah je običaj, da se menjajo medsebojno vse naredbe in vsi odloki, ki se jih dobiva. Tako je zamenjalo tudi zagrebško ravnateljstvo vse odloke z madžarskim ravnateljstvom. V mirnem času je to pač popolnoma v redu. Nezaslišano pa jo, da je zagrebško ravnateljstvo zamenjalo naredbe in odloke tudi ob mobilizaciji proti Madžarski, ker so bili na ta način Madžari natančno poučeni tudi o vseh vojaških ukrepih naše vlade. Tako postopanje pomenji višek izdajstva. Kriv te lahkomiselnosti je bil ravnatelj Franid, ki so ga zaradi tega odpustili iz službe.
(Bratje smo si vendarle!) Kakor Srbija, tako izdeluje sedaj tudi Bolgarija nove zemljiške knjige. Ker so s tem delom zvezani silni stroški in ker ie poleg tega to delo zelo zamudno, zato so se ponudili Nemci, da bi izdelali kataster s pomočjo fotografij iz aeropla-nov. Kljub temu, da bi bil to najcenejši in najpriporočljivejši način glede izdelave zemljiških knjig, je Srbija ponudbo vendarle odbila. Vzroki, ki so dovedli našo državo k temu, niso znani. Ko niso Nemci pri nas ničesar opravili, so šli z isto ponudbo k Bolgarom. Toda tudi pri teh niso imeli nič več sreče kakor pri nas, kaiti Bolgari so njih ugodno ponudbo odbili. Naj si še tako nasprotujemo glede politike, s tem vendar dokazujemo, da smo bratje. Samo da bi to dokazovali ne le v slabih, temveč tudi v dobrih stvareh'
(Verski fanatizem) Vsaka pretira-nost je slaba, v verskih stvareh pa 3<>. prav posebno. To so dokazale krvave verske vojne, ki so bile dostikrat tako divje in tako strašne, da nas Bog ob-
Pomagajmo zasužnjenim bratom — podpirajmo ,,Jugoslo vensko Matico" I
Obrtniki, ustanavljajte prepotrebna obrtniška društva!
Varuj pred enakimi. Včasih pa privedb verski fanatizem do tako smešnih pri-»orov, kakršnega opisuje angleški list *Tbe Sc6tsman>. V mestu Bel Tastu so ei katoliki in protestanti tako v laseh, da so pred kratkim vstavljali po ulici ljudi ter jih izpraševali, ali so katoliki ali protestanti. Gorje nesrečnežu, če j-naletel na napačno skupino. Ko so izpraševali tato ljudi, jim je prišel nasproti neki žid. «Kaj ste? Katolik ali protestant?* so kričali nauj. »Gosoo-da, oprostite, nisem ue eno ne drugo. Jaz sem žid.» — »Vseeno! Kaj ste? Ali ste katoliški ali protestantski žid?» )*■ bilo nadaljnje vpražanje. Nič ni pomagalo Židu, da je poudarjal svoje t\-dovstvo. Verski prenapeteži so zahtevali od njega na vsak način, da jim pove nemogočnost, ali je katoliški ali protestantski Žid. Kako je prepir kon-ial, žal, list ni povedal. Pri nas doži\-Ijamo skoro isto. Nekateri nestrpneži izprašujejo ljudi, ali so klerikalni ali liberalni kristijani. Kakor da ne hi •-dostovalo, če pravi človek, da je kristi-jan in da temu primemo tudi živi. Rajši izprašujte, če živi kdo krščansko, kakor pa. kako misli, ker je to čisto njegova stvar. Vsi moramo gledati na pošteno življenje, naše misli bo pa že sodil Bog in nihče drurri!
(Zidanje na hitro roko.) V Beogradu zidajo hiše z velikansko naglico. Letos so sezidali 500 hiš, drugo leto pa jil nameravajo sezidati kar nad 3000. Pri taki naglici pa se zidajo nekatere hišr silno površno, ker drugače ne bi bile mogoče, da se je v Nedidevi ulici j>o-drla do tal hiša, v kateri je stanovalo že 12 strank. Lastnik hiše ni mislil na nič drugega, kakor samo na to, kako bi hiša malo veljala in veliko nesla, pri tem na je pustil sezidati hišo preslabo. Sedaj ima razvaline, najemnina pa je splavala po vodi.
(Radidevcl in Dušanove!.) V Beogradu sta ste srečala v Poankarejevoj uli-
ci trgovec Rade Ristič in uradnik Dušan Dučii. Po kratkem prerekanju sta se pričela silno pretepati. Kmalu sta se valjala po blatu in bila eden drugega. Slišalo se je težko hropenje in samo tupatam je eden izmed njiju zaste*-kal, če je dobil pregorko. Okoli njiju se je zbrala skoro velikanska množica, ki je z radovednostjo pričakovala izida boja. Čim bolj je eden drugega lopnil, tem bolj se je množica zabavala. Nobenemu nI prišlo niti na um, da bi pre tepeča razločiL Bilo je prezabavno! Ljudje so ju le hrabrili. Kmalu so se začeli gledalci tudi prepirati, kdo bo zmagal. Ze sta nastali dve stranki: Ra~ didevci in Dušanovci! Med tem sta pretepača vstala in se začela sto,je pretepati. Ker je enemu spodrsnilo, sta treščila oba v okno izložbe «Zora» tako, da se je razletela na drobne koscc 20.000 dinarjev vredna šipa. Glodalci pa so se pričeli 6©daj prepirati, kdo je razbil steklo. Nato 'e prihitela vendarle policija, pretepača razločila ter ju odvedla v zapor. Po tem dogodku pr so so začeli pretepati med seboj Duši nove! in Radidevci. Policiji ni preostalo nič drugega kakor odvestj še nekoliko prevročekrvnih gledalcev na policijo. O tem pa, ali so se pričeli potem pretepati zaradi Radida in Dušana tud, policaji, vsi molče.
(Originalni nadrobni napisi.) Nek nemški list je objavil zabavno zbirko nagrobnih napisov, 'iz katere naj tudi mi navedemo nekaj primerov. Na nagrobnem spomeniku nekega advokata je bilo zapisano: Njegova smrt je bila proti vsej njegovi navadi: sila kratek proces. — Na spomeniku debele žene so bile vklesane besede: Tu počiva Barbara Šment, ki je bilp tr?v«i pol-tretji cent Daj ji Bog veselje milo, odmerjeno za vsako kilo. — Na nagrobniku nekega zdravnika se je lahko či-tal napis: Tu počiva v miru doktor lk -med vsemi onimi, ki jih je zdravil. —
Neki pesnik je dobil na nagrobnem
spomeniku napis: Tu počiva mož, ki sebi ni dal spati. Zato so zaspali vsi, ki so brali njegove vrne. — Jezični babnici pa so hvaležni sorodniki postavili spomenik z napisom: Tu počiva tiha in molčeča jeznoritka. Ne dvignite kamena, da ne prične zopet govoriti!
Izj
Z ozirom na poročanje o železniškem shodu, katerega je sklical dne 29. decembra 1921. upravni svet dolenjskih železnic, izjavlja podpisani odbor to-le:
1.)	Ugotavljamo, da je hotel predsednik upravnega sveta, g. Fran Šuklje, ko je zagledal prisotnost našega polnoštevilno zastopanega odbora (katerega je na novomeškem zborovanju sam osebno povabil), hotel našim odbornikom zabraniti vstop na ta shod, češ da nimajo pismenega vabila. G. predsedniku Suk-Ijetu se je zdelo število naših odbornikov preveliko ter se je zbal, da ne bi kot odločen Kajfežev pristaš Mu-silove proge propadel pri glasovanju njegove resolucije, za katero je že prej vse prebrisano aranžiral.
2.)	Ni res, da bi g. inž. Muller govoril v imenu «Udruženja jugoslovanskih inženjerjev in arhitektov — sekcija Ljubljana*, pač pa je res, da «Udruženje» o tem železniškem vprašanju ni še nič sklepalo in je bila od g. inž. Mullerja prečitana izjava le osebno mnenje treh inženjerjev južne železnice, ki so že od prej pristaši Musilove proge. O tem bo «Udruženje jugoslovanskih inženjerjev in arhitektov — sekcija
Ljubljana* gotovo razpravljalo na svojem bodočem zborovanju.
3.)	Ugotavljamo dalje, da se g. Fran Šuklje v svoji pristranosti boji glasovanja občin in da hoče graditi železnice po bivšem avstrijskem sistemu, t j. kakor diktirajo nekateri magnatje in ne večina našega ljudstva. Seveda ni slišal v Avstriji nikoli o železniškem plebiscitu, ker je takrat kratkomalo obveljal le tisti projekt, katerega so priporočali pri avstrijski vladi dobro zapisani gospodje.
4.)	Ni res, da je bila končna resolucija g. Frana Šukljeta sprejeta, pač pa je res, da je sijajno propadla kljub temu, da so nekateri njegovi pristaši glasovali z obema rokama in se je proglasilo resolucijo pri glasovanju — 7 za in 19 proti — za sprejeto.
Odbor za zvezo dolenjskih železnic iz Kočevja in Črnomlja preko Seve-rina na Kopi z reško progo.
Obrtnik.
Obrtniške vesti.
(Obrtniškim društvom Slovenije,) ki
so po svojih pravilih »stanovska in politčna* društva, izporočamo, da bo v kratkem v Novem mestu važno zborovanje zastopnikov vseh obrtniških društev Slovenije, in sicer s posebnim ozirom na «Zvezo obrtnih društev* in Vrhovni obrtniški svet za Slovenijo*. Vsa obrtniška društva, ki so po svojih društvenih pravilih stanovska in
politična* naprošamo, naj se prijavijo »Obrtni organizaciji za Slovenijo* v Novem mestu. Na omenjeno zborovanje se bodo vabila le taka društva. Dnevni red in obširnejše poročilo pošljemo jx> prejemu prijave. Obrtnik?, zavedajte se važnosti današnjega položaja! Zborovanje bo meseca februarja.
(Knjigovodstvcni tečaj v Novem mestu.) Na iniciativo tukajšnjega pomočniškega odseka »Obrtnega društva* priredi ljubljanski »Urad za pospeši vanje obrta* v Novem mestu t^eaj za knjigovodstvo, na katerem bo preda? vai strokovni učitelj trgovske šole gt Struna. Redni obiskovalci bodo prejeli na koncu tečaja izpričevalo. S poukom se bo pričelo dne 15. januarja. Pouk bo vsak drug dan ob večernih urah. Obisk tečaja je dovoljen vsakomur. Priglasiti so je najkesneje do dnr> 6. januarja. Pri priglasitvi je plačati 50 K za potrebni papir, tiskovine in kurjavo. Drugih stroškov obiskovalci ne bodo imeli, ker plača učitelja spro daj imenovani urad sam. Pri'ave spre-jema g. Emest Pintar v brivnici g. Svetca, trgovina g. Koširja in gospod Struna sam. Pri imenovanih se dobivajo tudi potrebna pojasnila. Pričetek tečaja se bo naznanil pravočasno i okro& nico.
(Novo srečo in novo veselje do živ!jenj'a) dobi vsaka dama, če olepša svojo zunanjost, ker tako vsakomur bolj ugaja. Zelo m vedno se hvalijo priljubljena Fellerjeva sredstva za nego lejiote, kakor «Elsa*-lilijino mlečno milo, «Klsa»-obrazna po-mada, «Elsa»-tanochina pomada za rast las. Vse te predmete razpošilja Evgen V. Feller, lekarnar v Stubici donji, Elsa-trg št. 344 (Hrvaško).

Tuinega srca naznanjamo, da Je na starega leta dan v 80 letu svoje starosti umrl naš član
Jože Bfcsf
posestni i Kamnjn pri k Ruperto.
T Ljubljani, 1.januarja 1022.
HaitloHtio SDS.
Ha ttisip tajil
ki bi bil lahko tudi organist, jo razpisana za občino Rabo. Prednost imajo upokojeni orožniki in organisti. Plača po dogovoru. Ponudbe s izpričevali sprejema županstvo na Raki do dne 12. januarja 1922.
Deteljno seme m vs® ciruge pridelke
plačuje najbolje firma SEVER&KOBIP. ▼ Ljubljani, Woliova ulica št. 12. Zahtevaj t« naše tržno poročilo, ki se Vam bo ob vsaki izpremembi cen brezplačno doposlalol
Staro železo,
lito in kovano, cele vagone, kupuje po najvišjih cenah
Centralna nakupovalnica starega železa v Ljubljani,
Gosposvetska cesta it. L
Hranilnica in posojilnica na Gornji Polskavi,
reglstrovana zadruga % neomejeno zaveso,
naznanja, da bo njen redni občni zbor za leto 1922. dne 6. februarja 1922. ob 11. uri dopoldne v hranilniških prostorih na Gornji Polskavi s tem-le dnevnim
redom:
1) Poročilo načelstva.
2.)	Poročilo nadzorstva.
3.)	Odobritev računskega zaključka sa
leto 192JL
4.)	Volitev novega načelstva.
5.)	Volitev novega nadzorstva.
6.)	Slučajnosti.
Tisoči ljudi t vseh fUšelab r-sta uporabljajo ie 26 lft	-"ieči
Fellerjev Jsafluif
Hot iepotiio (feosinBtiftmn)
za nego zob, sobnega mesa in glave ter kot
dodatek k vodi za umivanje, ker učinkuje zaradi ivojega antiseptičnega, čistečega in osvežujočega delovanja kar najbolje. Ravno tako je priljubljen kot krtp ko, blagp delujoče in
vrlo prijetno sredstva za drgnjenje
ne pod ZS m premera „ smrekove in jeloue, se kupi.
Cenjene ponudbe na upravo.,Kmetijskega lista" pod „Hlodi 25".
hrbta, rok, nog in celotnega telesa. „Elsafluid" je mnogo močnejši in učinkovitejši nego francosko žganje in splob najboljše sredstvo te vrste. Tisočera priznanja! Z zamotam in poštnino vsakogar:
9 dvojne Eteklenice ali 1 specialna steklenica 43 K.
Za prodajaioe:
12 dvojnih steklenic ali 4 specia.no steklenice 168 K
24 dvojnih ali 8 specialnih steklenic....... 230 K
36 dvoiniii ali 12 specialnih steklenic...... 394 K
»OSTNINE PROSTO na VaSo pošlo. Kdo' denar naprej poil,e, dobi £e popust v naravi. PRiMOTi tisa obliž za kurja očesa po 5 K in K 7 50. lilsa nentolni Minčič 12 K; Eisa po>lpalnI prašek U K;
Sravo tisa ribje olje 85 K; Elsa ustna voda 36 K; Isa kolonjska voda 41 K; Elsa t,umski miriš 41 K; glicerin po 6 in 30 K; Ljrsol. Lvsoforiji 30 K: ki-neški čaj 3 K; Elsa mrčesni prašek 15 K: strup za podgane in miši po 8 hi 12 K.
EVGEN V. FELLER, lekarnar,
STU0ICA donja, Elsatrg £t. 344 (HrvaŠka).
Za vse sloje primerno
pohištvo,
trrežno isvrieno in po ceni, kakor tudi vsakovrstna	1
tapetniška dela
priporočata brata Sever ▼ Ljubljani, Gosposvetska cesta it. 13 (Kolis^j).
Primešaj
„MASTIN" krmil
Enkrat na teden eno pest.
Ako Mastina v lekarnah, trgovinah in kon8iunih ne dobite, ga naročite po pošti. 5 zavojev Mastina stane 2 i dinarjev in se jih pošlje poštnine prosto na dom.
Itsilo zoper garje (naftol-masilo) uniči nri ljudeh garje, liiaj, srbečieo, kožne bo-lesni in izpuščaje; pri živini uniči garje. Lonček tega mazila velja po pošti 20 kron.
Lekarna Tpnkooi r Ljubljani (Slovenija) zraven rotavža.
Koračnica
s prostim stanovanjem
se odda v najem
pri žagarskem podjetju na Dolenjskem Vse orodje proti kavciji na razpolago. Pre nost imajo podkovni kovači Naslov: JOSIP JAVOBNIK, Žalna,
pošta Višnja gora.
Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani
Miklošičeva cesta št. 16
se priporoča za naročila vizitk, trgovskih pisem in kuvert ter vseh vrst tiskovin.

»»»»»(»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»^••—•a—9999990
Menjalnica
Slovenske eskemptne banke
Ljubljana
Telefon int. St. 3
Telefon int. št. 3
nasproti glavnega kolodvora
kupuje in prodaja devize in valute po najugodnejših dnevnih cenah, sprejema vloge na hranilne knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje po najugodnejših pogojih; ima poseben borzni oddelek.

se n m
Miši in podgane morete pokončati najuspešneje s kužilom, ki ga dobite najboljše vrste in vedno svežega pri „Jugo-slovanskem Serum-zavodu, d. d.,'* v Zagrebu.
Teleion 14-45. Brzojavke: Serum, Zagreb.
JpTAMPinp
jant.černePš-
V LJUBLJANA J /0%
I. SANDRIN LJUBLJANA
¥sakovFsfn?go
MESTNE TRG 6
JADRANSKA BANKA
BEOGRAD	TRST
Delniška glavnica: K 120,000.000. Delniška glavnica: Ur 15,000.000. Rezerva: K 60,000.000.	Rezerva: Lir 5,000.000.
===== PODRUŽNICE: =====
Beograd, Celje, Cavtat, Dubrovnik, ErcegnovI, Jelša, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metlcovld, Sarajevo, Split, Slbenik, Zagreb. Trst — Zadar — Opatija — Wien.
JADRANSKA	NASLOV ZA BRZOJAVKE:	BANCADRIA
Sprejema vloge na knjižice, tekoči račun in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji. Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje.
Naš amerikanski oddelek Je v zvezi z vodilnimi bankami v Ameriki ln v neposrednjem stiku z našimi Izseljenci.
Afilljipan zavod: FRANK SAKSER, STATE BANK. 82 Cortland Street.	New York, City.