Glasilo Občine Lukovica

Maj 2022, letnik XXIII, številka 4, izid: 19. 5. 2022

stran 6

Otvoritev Društvenega
doma Krašnja

stran 10

Intervju: Lea Smrkolj
in njen boj z rakom

stran 26

Miha Rožič letošnjo sezono
začel več kot odlično

2

OGLASA

Rokovnjač

KMETIJSKA ZADRUGA CERKLJE Z.O.O.

Slovenska cesta 2, 4207 Cerklje
Tel: 04/252 90 10, info@kzcerklje.si , www.kzcerklje.si
Spremljajte naše aktivnosti tudi na naši facebook strani.

Trgovina BLAGOVICA,
Blagovica 10, tel: 041/370-437
Trgovina MORAVČE,
Vegova ulica 7, tel: 01/834-56-84

VSE ZA KMETIJO, DELAVNICO, DOM IN VRT

V prodaji sadike za balkonska korita, posode
in gredice, trajnice, grmovnice …

DOMAČE
DOBROTE

suhe mesnine,
domači siri,
paštete, domači
piškoti, sveži kruh, …

VSE ZA
VAŠ VRT IN
OKOLICO

Sadike paradižnikov, ostalih plodovk in zelenjavnih sadik,
semena, gnojila, vrtno orodje, zaščitne folje, …

PAŠNIŠTVO

pašni aparati,
baterije, izolatorji,
količki, žice in
trakovi, zvonci …

Srček d. o. o., Stari trg 14, Lukovica, www.srcek.net

Delovni čas: delovniki od 5. do 19. ure, sobota od 5. do 13. ure, nedelja in prazniki zaprto

3

UVODNIK

maj 2022

VSEBINA

UVODNE
BESEDE
Spoštovane bralke in bralci! Četrta letošnja
številka glasila vam v mesecu maju predstavlja pisan mozaik prispevkov v stalnih
rubrikah.
Osrednji intervju predstavlja našo mlado
občanko Leo Smrkolj, ki je v preteklem letu
prestala uspešen boj z zahrbtno boleznijo.
Lea je namreč aprila 2021 dobila diagnozo
Hodgkinovega limfoma, raka limfe. Tekom
zdravljena je preko družbenih omrežij brez
dlake na jeziku delila vse svoje dobre in slabe trenutke, ki s(m)o jih sledilci spremljali in
jo v boju tako ali drugače tudi podpirali.

Uvodnik županje
Otvoritev Društvenega doma Krašnja
Intervju: Lea Smrkolj in njen boj z rakom
Ivan Baloh (1929 – 2022)
Velikonočni in prvomajski prazniki
Društva v preteklem mesecu
Tradicija in inovativnost v podjetništvu
Politika

Na področju zdravja si preberite osnove o
visokem krvnem tlaku ter napotke in nasvete, kako spremljati stanje ter kako z bolj
zdravim življenjskim slogom zmanjšati posledice visokega krvnega tlaka.

26
27
29
31
32
36
38
39

vabita na prireditev

ob

DNEVU

DRŽAVNOSTI

Med društvenimi aktivnostmi so bili v
ospredju načrti del po izvedenih občnih
zborih kot tudi že redne aktivnosti. Med prispevki lahko izpostavim trud Rotary cluba
Domžale, ki organizira aktivnosti za otroke
iz rejniških družin ter jim tako vsaj malo
olepša življenje v naši okolici.

Na področju športa se je ponovno uspešno
izkazal občan Miha Rožič, ki je z ekipo na lokostrelskem tekmovanju Kahraman Bagatir
Spring Arrows Archery Tournament v turški
Antalyi z Den Habjanom Malavašičem in
Luko Arnežom osvojil zlato medaljo. Iskrene
čestitke ekipi in uspešno še naprej!

Miha Rožič z zlatom iz Turčije
Svetovni dan hipertenzije
Skrb za okolje
Vabila
Javni razpisi
Obvestila
Zahvale
Križanka

Občina Lukovica in Osnovna šola Janka Kersnika Brdo

Med dogodki moram izpostaviti aktivnosti
ob obhajanju velike noči ter ponovno oživitev praznovanja prvomajskih praznikov z
nastopi Godbe Lukovica po krajih občine na
zadnji aprilski dan.

S področja podjetništva ne moremo mimo
naše lokalne obrti čevljarstva. V Krašnji je
bila namreč ta obrt odlično prenesena na
mlajši rod, ki ga je uspešno prevzel Silvo
Dragar. Posebej lahko omenim tudi Matica Pošebala, ki je za svoje lesene pohodne palice pred kratkim prejel priznanje
Lesarski presežek 2022, ki je bil podeljen s
strani agencije Spirit Slovenije v sodelovanju z Društvom oblikovalcev Slovenije in
Direktoratom za lesarstvo na Ministrstvu za
gospodarski razvoj in tehnologijo. Iskrene
čestitke!

4
5
10
16
17
19
24
25

in

ODPRTJU
NOVIH PROSTOROV

OSNOVNE ŠOLE JANKA KERSNIKA BRDO
Prireditev z naslovom Lahkih nog naokrog
bo v petek, 17. 6. 2022, ob 18.00
v Sončni dvorani Lukovica

Program oblikujejo:

Povezovalec:
Klemen Bunderla

učenci OŠ Janka Kersnika Brdo
in podružnic
Ritmična skupina Bleščica
Plesna šola Miki
Godba Lukovica
in skupina ČUKI

Lepo vabljeni!

Vabljeni k branju!

Katka Bohinc

Naslednja številka Rokovnjača bo izšla
16. junija 2022; rok za oddajo člankov
je 6. junij 2022, do 12. ure. Članki, ki bodo
poslani po tem roku, v aktualni številki ne bodo objavljeni. Svoje članke, dolge največ 1500 znakov s
presledki, pošljite po e-pošti na naslov: rokovnjac@
lukovica.si. Sprejemamo le prispevke v elektronski
(word, PDF) obliki. Za več informacij pošljite sporočilo na zgoraj navedeni elektronski naslov.

ROKOVNJAČ je glasilo Občine Lukovica. Brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva občine Lukovica; začasna odgovorna urednica: Katka Bohinc,
uredniški odbor: Gregor Berlec, Andreja Čokl, Drago Juteršek in Petra Pavlič; ustanovitelj: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, t: 01/729 63
00, jezikovni pregled: Anja Žabkar; spletna stran: www.lukovica.si, e-mail: rokovnjac@lukovica.si; produkcija: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik;
trženje oglasnega prostora: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; naklada: 2.048 izvodov. Glasilo sodi med proizvode, za katere se obračunava 9,5 %
DDV (Zakon o davku na dodano vrednost, Uradni list RS, št. 13/11 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami). Rokovnjač je vpisan v evidenco
javnih glasil Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 1661 in v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 380.
Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja besedil glede na tehnične in materialne možnosti. Nenaročenih člankov ne honoriramo. Članki v rubriki
pisma bralcev in politika niso lektorirani. Na naslovnici: Cvetoča grmovnica, foto: Katka Bohinc.

4

UVODNIK ŽUPANJE

Rokovnjač

Učenci OŠ Janka Kersnika Brdo jeseni tudi v novih učilnicah

Spoštovane občanke in občani,
ena največjih investicij v tem mandatu je zaključena. Rekonstrukcija
nekdanje telovadnice na OŠ Janka Kersnika Brdo za pridobitev dodatnih 9 učilnic je potekala v več fazah, pri čemer so gradbena dela že
zaključena, poteka še opremljanje prostorov. Novi prostori bodo dokončani do konca šolskega leta. Učenci prve triade bodo prvega septembra letos sedli v nove, moderno opremljene prostore. Zaradi znane
finančne stiske Občine Lukovica se je investicija žal zavlekla, čeprav je
bila prostorska stiska na šoli velika in jo je vodstvo šole skupaj z učitelji
in v sodelovanju z občino spretno reševalo. Po izgradnji večnamenske
Sončne dvorane so nove učilnice še ena velika pridobitev za občino.
Slavnostna otvoritev novih prostorov bo združena s praznovanjem letošnjega državnega praznika, ki ga bomo skupaj z osnovno šolo obeležili v petek, 17. junija.
S preselitvijo učencev prvih razredov na Brdo bomo v Vrtcu Medo na
Prevojah pridobili prostore za dve dodatni skupini otrok. S tem bomo
zagotovili možnost sprejema v vrtec najmanj še 24 otrok. Zaradi tega
bo letos manj zavrnitev vpisa malčkov, staršem pa ne bo treba iskati
varstva drugje.
V Krašnji smo v aprilu uradno odprli nov društveni dom, kjer bodo svetli
prostori čutili polnost kulturnega utripa domačega kraja in celotne občine. Investicija je bila sicer zaključena že pred dvema letoma, vendar je
epidemija ves ta čas preprečevala otvoritev. Srčno želim, da bo sodoben
dom vedno polno prizorišče našega druženja, lepih prireditev in sprostitev, da bo služil skupnemu namenu za vse generacije. Naj bo naše zavetje in hram pristne kulture, ki ima na podeželju posebno mesto.
Butara velikanka je tudi za letošnje velikonočne praznike krasila cerkev
sv. Vida v Šentvidu in kraju naznanjala prihod velike noči. Pridne roke
domačinov in članov TD Sv. Vid so cel teden pred cvetno nedeljo nabirale in povezovale zelenje, ki je po slovenski tradiciji in izročilu potrebno za pravo butaro: pušpan, bršljan, veje cipres in tise ter resje. Ponosna
sem na turistično društvo, ki že vrsto let skrbi za ohranjanje te bogate
kulturne slovenske dediščine.
22. aprila smo obeležili svetovni dan Zemlje. Naš planet potrebuje skupne napore za ohranjanje narave, brez katere ni življenja. Zavedanje,
da imamo le en planet, ki ga ogrožamo sami s svojimi neodgovornimi
ravnanji, je vedno bolj pomembno. Ne le zavedanje, ampak tudi naše
aktivno ravnanje, s katerim bomo vsaj očistili naravo nepotrebne navlake in poskrbeli za občutljive ekosisteme. Občina Lukovica je tudi letos
23. aprila organizirala čistilno akcijo in odziv občanov je pokazal, da
nam je mar. Pred »domačim pragom« smo torej počistili, naša nadaljnja
ravnanja pa bodo pokazala, če smo se tudi kaj naučili.

Letos je Turistično olepševalno društvo Brdo-Lukovica po dveh letih
ponovno pripravilo tradicionalni Peregrinov sejem v Lukovici. Pisana
množica ljudi, tako prodajalcev kot obiskovalcev, je dokazala, da smo
ljudje komaj čakali pomlad, sonce in seveda druženje. Občina z letošnjim letom omogoča vsem uporabnikom blagovne znamke Zakladi
Črni graben brezplačni najem stojnice na lokalnih prireditvah, saj ti
ponudniki s svojimi izdelki promovirajo našo dolino. Zahvaljujem se
društvu za dobro organizacijo.
Še nekaj smo občani pogrešali dve leti; prvomajske nastope naše
Godbe Lukovica. Kako dobrodošli so bili letos na predvečer praznika
dela, govorijo fotografije o udeležbi krajanov po vaseh, kjer se godba
že tradicionalno vedno ustavi. Dobrote domačih gospodinj in domača
kapljica dobro denejo po večurnem igranju. Ponosni smo na vas, spoštovani godbeniki in upamo, da bomo zvoke vaših instrumentov zdaj
večkrat slišali tudi v živo.
Prvi maj, praznik dela, naj nam okrepi zavedanje, da je delo vrednota. In
da mora biti vsako delo tudi pošteno nagrajeno. Slovenija, ki sicer kot
edina država v EU ta praznik praznuje kar dva dni, je zaenkrat na tem
področju relativno uspešna, saj povpraševanje po delavcih vsaj v določenih panogah narašča. To je dobro in upajmo, da bo tako tudi ostalo.
Da prostovoljstvo ne pozna meja in da je gasilstvo najbolj množična
prostovoljska organizacija, vedno znova dokazujejo tudi izobraževanja, ki jih organizirajo prostovoljna gasilska društva. Mednarodni dan
gasilcev, 4. maj, ima v Sloveniji trdne temelje, ki nam zagotavljajo nesebično pomoč kadarkoli; ob hudi uri, ob prometnih nesrečah in reševanju človeških življenj. Ne le ob požarih, temveč vedno, ko je pomoč
potrebna, so gasilci prvi, ki priskočijo na pomoč. PGD Prevoje je letos
pripravilo prikaz reševanja oseb iz ukleščenega vozila in druge vrste
reševanj, mlajši so se lahko peljali z gasilskim avtomobilom. Takšne animacije so izjemno zanimive in poučne ne le za mladino, ampak za vse
generacije. Nikoli ne vemo, kdaj in kje smo lahko udeleženci v nesreči.
Vedno rečem, da so gasilci v naši občini nepogrešljivi in nikoli ne odrečejo pomoči. Hvala vam.
Mesec maj velja za praznik pomladi, ko se narava prebudi v svojih najlepših odtenkih. Je mesec zaljubljenih in mesec upanja na vse dobro.
Naj tudi vam, spoštovane občanke in občani, prinese veliko optimizma
ter vere in zaupanja v zmago dobrega nad zlim. Življenje vedno zmaguje.
Vaša županja

OBČINSKA UPRAVA

maj 2022

Investicije v izvajanju
Gradnja ceste v območju OPPN Drtijščica ob Gradiškem jezeru je zaključena, trenutno je v pregledu končni obračun, sledi kvalitativni pregled in prevzem izvedenih del.

Očistimo našo občino
Lukovica – zahvala
Občina Lukovica se zahvaljuje vsem, ki ste se odzvali povabilu in sodelovali v čistilni akciji, organizirani v sodelovanju
s krajevnimi skupnostmi in lokalnimi društvi v soboto, 23.
aprila 2022.

Gradnja ceste v območju OPPN Drtijščica ob Gradiškem jezeru je zaključena.
Za novo urejene učilnice v Osnovni šoli Janka Kersnika Brdo se trenutno
vgrajuje notranja oprema. Kljub težavam z dobavo ključnih materialov
bo vsa predvidena notranja oprema končana do konca tega šolskega
leta. 20. 4. 2022 je bil izveden tehnični pregled izvedenih gradbenih,
obrtniških in instalacijskih del, vsa izvedena dela so skladna s projektno
dokumentacijo ter veljavnimi predpisi in standardi. V kratkem pričakujemo prejem uporabnega dovoljenja.
Prvotno je bila akcija predvidena 9. aprila, vendar nam vreme ni
bilo naklonjeno in smo jo uspešno izvedli v nadomestnem terminu. Svojo udeležbo je najavilo šest krajevnih skupnosti in štiri
društva. Dejansko so se akcije udeležili predstavniki petih krajevnih skupnosti in enega društva.
Pobrani odpadki so bili s strani Režijskega obrata Občine Lukovica odpeljani na deponijo komunalnih odpadkov CRO Dob. Količina pobranih odpadkov ni nič manjša kot v čistilnih akcijah iz
preteklih let.
Zaskrbljeno opažamo, da vozniki še vedno mečejo plastenke, pločevinke ter ostalo embalažo iz svojih avtomobilov. Le
nekaj dni po sobotni čistilni akciji znova opažamo številne
plastenke, predvsem pa pločevinke, ob in na lokalnih cestah.
Pri tem pa so se na zbirnih mestih pojavili tudi predmeti, ki
sodijo med kosovni odpad in so že po videzu kazali, da so bili
prineseni naknadno (pohištvo, avtomobilske gume …). To je
skrajno nedopustno in takšno ravnanje ostro obsojamo!
Spremenimo naše navade za lepše okolje. Prav vsak izmed nas
nosi odgovornost do okolja.
Vgradnja notranje opreme za novo urejene učilnice v OŠ Janka Kersnika Brdo.
V teku je evidenčni postopek za rekonstrukcijo najbolj poškodovanih
odsekov na cesti Spodnji Petelinjek–Javorje–Log. Rok za oddajo ponudb je bil 13. 5. 2022. Merilo za izbor izvajalca bo najnižja ponudbena
cena. Zaključek del je predviden do 15. 7. 2022.
Zaključen je postopek evidenčnega naročila za izbor izvajalca za ureditev dostopne poti do poslovilnega objekta v naselju Krašnja. Od petih
vabljenih ponudnikov so svoje ponudbe poslali trije, kot najugodnejša je bila izbrana ponudba GP Hribar d.o.o., katere vrednost del znaša
67.586,76 EUR brez DDV oziroma 82.455,85 EUR z DDV. Rok za izvedbo
del je dva meseca od uvedbe v delo. Predviden zaključek je do 16. 7.
2022.
V objavi je tudi javno naročilo za izbor izvajalca za rekonstrukcijo lokalne ceste skozi naselje Rafolče. Dela se bodo izvajala v dveh fazah, pri
čemer bo prva faza zaradi omejenih razpoložljivih sredstev izvedena
letos, druga pa v naslednjem letu. Poleg rekonstrukcije vozišča projekt
predvideva še gradnjo pločnika, javne razsvetljave, meteorne kanalizacije in v sodelovanju z Elektro Ljubljana tudi kabelske kanalizacije za
obnovo distribucijskega elektro omrežja.
Besedilo in foto: Občinska uprava

Besedilo: Občinska uprava, foto: LD Lukovica

Strokovno svetovanje in posredovanje
pri prodaji, oddaji in nakupu vseh
vrst nepremičnin.
Perovo 26, 1241 Kamnik, info@artik.si, 040 554 000

5

6

OBČINSKA UPRAVA

Rokovnjač

Novi prostori v Krašnji z uradno otvoritvijo
V Krašnji so v petek, 22. aprila 2022, slovesno odprli prostore Društvenega doma. Z investicijo, ki je bila zaključena pred dvema letoma,
zaradi epidemije pa je bilo odprtje nekajkrat prestavljeno, je Občina Lukovica za svoje občane zagotovila večnamenski prostor (dvorano
s pripadajočimi prostori) za izvedbo različnih kulturnih, športnih in drugih družabnih dogodkov, ki ga s pridom lahko uporabljajo Krašnjani in ostali deležniki.

Slavnostni trak so prerezali (od leve proti desni) Željko Savič, Mojca Beguš Tič, Olga Vrankar in
Gregor Rožič.

Nastop mladih glasbenikov družine Kralj iz Krašnje.

Slavnostnega odprtja prostorov Društvenega doma Krašnja so se udeležili županja Občine Lukovica mag. Olga Vrankar, Željko Savič, predsednik Skupščine LAS Srca Slovenije, župnik Bernard Rožman, Helena
Urbanija, vodja POŠ Krašnja, občinske svetnice in svetniki, predsedniki
krajevnih skupnosti ter občanke in občani. Dogodek so s kulturnim
programom popestrili člani KUD Fran Maselj Podlimbarski.
V uvodu slavnostnega dogodka je voditeljica Brigita Rožič, ki je hkrati
tudi članica KUD Fran Maselj Podlimbarski, povedala, da so krajani in
drugi, ki so si želeli novih prostorov, nadvse veseli pridobitve. Zagotovila je, da bo v njej živahno dogajanje skozi vse leto in dodala, da »… novi
prostori niso pomembni le za naše društvo, ampak je to pomembna
pridobitev za celotno krajevno skupnost. Srčno si želimo, da bo prostor
postal srce našega kraja in da se bomo s pomočjo vseh društev srečevali in povezovali vsi, od najmlajših do najstarejše generacije«.
Zbrane je nagovorila tudi županja mag. Olga Vrankar, ki se je v uvodu najprej dotaknila kulture kot bistvenega dela naše identitete, saj je

skozi viharna leta zgodovine združevala slovenski narod. Izpostavila je
bogat prispevek KUD Fran Maselj Podlimbarski, ki v občini skrbi za pestro kulturno dogajanje. V nadaljevanju je predstavila projekt izgradnje
in ureditve večnamenske dvorane ter pripadajočih prostorov, katere
investitor je bila Občina Lukovica, pri tem pa je v sodelovanju s KUD
Fran Maselj Podlimbarski in PGD Krašnja uspešno porabila sredstva iz
Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP).
Zbrane sta v nadaljevanju nagovorila še Željko Savič, predsednik Skupščine LAS Srca Slovenije, in Gregor Rožič, predsednik PGD Krašnja. Po
izvedenem kulturnem programu, ki so ga pripravili člani KUD Fran
Maselj Podlimbarski, je sledil slavnostni prerez traku. Trak so prerezali
županja mag. Olga Vrankar, Gregor Rožič, predsednik PGD Krašnja, in
Mojca Beguš Tič, predstavnica KUD Fran Maselj Podlimbarski, prostore
pa je blagoslovil še župnik Bernard Rožman.
Besedilo: Domžalec, foto: Domžalec, Romana Žavbi Močnik

Ljudski pevci so lepo zaokrožili kulturno dogajanje.

Blagoslov prostora je opravil župnik Bernard Rožman.

Bogat program članov KUD Fran Maselj Podlimbarski je zajel tudi kratko igrano igro.

OBČINSKA UPRAVA

maj 2022

7

Na podlagi 57. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 – ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E, 40/12 – ZUJF,
158/20 – ZIntPK-C, 203/20 – ZIUPOPDVE, 202/21 – odl. US in 3/22 – ZDeb) in 25. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 –
ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20 – ZIUPOPDVE, 119/21 – ZČmIS-A, 202/21 – odl. US in 15/22) Občina Lukovica, Stari trg 1,
1225 Lukovica, objavlja strokovno – tehnično delovno mesto za nedoločen čas:

VZDRŽEVALEC V (I)
v Režijskem obratu Občine Lukovica
Kandidati, ki se bodo prijavili na prosto delovno mesto, morajo izpolnjevati naslednje
pogoje:
- najmanj srednjo strokovno ali srednjo splošno izobrazbo;
- najmanj 6 mesecev delovnih izkušenj,
- državljanstvo Republike Slovenije;
- aktivno znanje uradnega jezika;
- vozniški izpit B, C, G in F kategorije.
Poleg posebnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati tudi splošne pogoje, ki jih urejajo
predpisi s področja delovnega prava.
Opis nalog delovnega mesta:
- Upravljanje in vzdrževanje lažjih tovornih
vozil, gradbene mehanizacije in tovornjaka,
- delo na terenu,
- spremljanje in obveščanje nadrejenih o stanju objektov, naprav, prostorov in vozil,
- sodelovanje pri vzdrževalnih delih na komunalni infrastrukturi,
- izvajanje enostavnejših zidarskih, tesarskih
in drugih pomožnih del,
- urejanje zelenih površin na pokopališčih,
postajališčih, parkiriščih in javnih površinah
na območju občine,
- košnja zelenih površin,
- upravljanje z lažjo mehanizacijo,
- urejanje okolice stavb v lasti Občine Lukovica,
- druge naloge po pooblastilu ali navodilu župana ali direktorja občinske uprave.
Posebnosti delovnega mesta: razporeditev delovnega časa, stalna pripravljenost na delo
Prijava na prosto delovno mesto mora vsebovati:
1. dokazila o izpolnjevanju pogoja glede zahtevane izobrazbe, iz katerih mora biti razvidna stopnja in smer izobrazbe, datum (dan,

2.

3.
4.

5.
6.

mesec, leto) zaključka izobraževanja ter
ustanova, na kateri je bila izobrazba pridobljena;
dokazila o vseh dosedanjih zaposlitvah, iz
katerih je razvidno izpolnjevanje pogoja
glede zahtevanih delovnih izkušenj. V izjavi
kandidat navede datum (dan, mesec, leto)
sklenitve in datum prekinitve delovnega
razmerja pri posameznem delodajalcu ter
kratko opiše delo (z navedbo stopnje zahtevnosti del in nalog), ki ga je opravljal pri
tem delodajalcu;
izjavo kandidata, da je državljan Republike
Slovenije;
izjavo kandidata, da ni bil pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja,
ki se preganja po uradni dolžnosti in da ni bil
obsojen na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot tri mesece ter da zoper njega ni
bila vložena pravnomočna obtožnica zaradi
naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja
po uradni dolžnosti;
dokazilo kandidata o veljavnem vozniškem
dovoljenju za B, C, G in F kategorijo;
izjavo kandidata, da za namen tega postopka dovoljuje Občini Lukovica pridobitev
podatkov o izpolnjevanju pogojev iz 3. in 4.
točke iz uradnih evidenc. V primeru da kandidat z vpogledom v uradne evidence ne
soglaša, bo moral sam predložiti ustrezna
dokazila.

trimesečnim poskusnim delom. Izbrani kandidat bo delo opravljal na območju občine Lukovica.
Pisno prijavo z dokazili je treba poslati v zaprti
ovojnici z označbo: »Vloga za zaposlitev – vzdrževalec V (I)« na naslov: Občina Lukovica, Stari
trg 1, 1225 Lukovica, in sicer v roku osmih (8)
dni po objavi na spletni strani Občine Lukovica
in spletni strani Zavoda RS za zaposlovanje. Za
pisno obliko prijave se šteje tudi elektronska
oblika, poslana na elektronski naslov: info@
lukovica.si, pri čemer veljavnost prijave ni pogojena z elektronskim podpisom. Če je prijava
poslana po pošti, se šteje, da je pravočasna, če
je oddana na pošto priporočeno, in sicer najkasneje zadnji dan roka za prijavo.
Neizbrani kandidati bodo o izboru pisno obveščeni najkasneje v osmih dneh po zaključenem postopku izbire.
Dodatne informacije o prostem delovnem mestu lahko dobite pri Katki Bohinc na telefonski
številki 01/ 729 63 02.
V besedilu objave so uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, uporabljeni kot
nevtralni za ženske in moške.
Številka: 100-0008/2022-1
Datum: 19. 5. 2022

Zaželeno je, da prijava vsebuje tudi kratek življenjepis ter da kandidat v njej poleg formalne izobrazbe navede tudi druga znanja, sposobnosti in veščine, ki jih je pridobil.
Izbrani kandidat bo delo opravljal na delovnem mestu VZDRŽEVALEC V (I). Z izbranim
kandidatom bo sklenjeno delovno razmerje
za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in

mag. Olga Vrankar, l.r.
županja

ZMAGOVALNA KIA SUV PONUDBA!
Samo do 31. maja oz. do odprodaje zalog. Odpeljite takoj!
Novi Kia Stonic
že od
do

13.499 €

3.200 € popusta

ob financiranju

Popolnoma novi
Kia Sportage
že od

22.999 €
do

6.500 € popusta
ob financiranju

Kia - Največ avta za vaš denar!

Veit Team,
Čufarjeva ulica 24,
Vir, 1230 Domžale,
01 724 65 55

Komb. porabe goriva: 3,9 – 8,2 l/100km, emisije CO2: 94 – 184 g/km, emisijska stopnja: EURO 6d, emisije NOX: 0,021-0,063 g/km. Navedene cene že vključujejo BONUS popuste in veljajo za: Kia Stonic 1.2 DPI LX Fun ISG M/T in Kia Sportage 1.6 T-GDI LX Start ISG M/T. BONUS popust je možno uveljaviti ob nakupu novega vozila KIA preko financiranja pod pogoji
akcije »KIA FOREVER BONUS« po ponudbi KMAG d.o.o. Financiranje pod pogoji akcije vključuje sklenitev pogodbe o finančnem leasingu preko Summit Leasing Slovenija, d.o.o., SKB Leasing, d.o.o., GB Leasing, d.o.o. poleg financiranja tudi permanentno zavarovanje z obvezno vezavo za celotno obdobje trajanja financiranja, pri čemer je obvezna sklenitev vsaj (AO)
zavarovanja, kasko (AK) zavarovanja ter zavarovanja proti kraji (T) pri Zavarovalnici Sava d.d. Financiranje se lahko zavrne, če stranka nima ustrezne bonitete. Cene vključujejo vse dane popuste in prihranke in ne vključujejo kovinske/bele barve (strošek je odvisen od modela vozila in izbrane barve, med 0 EUR in 620 EUR/vozilo). Po podatkih MNZ o prvih registracijah
vozil je Kia Sportage v letu 2022 najbolje prodajan SUV v svojem segmentu. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka, zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5
ter NOX. Pogoji garancije na voljo v garancijski knjižici vozila ali pri pooblaščenem zastopniku vozil Kia. Za tipkarske napake ne odgovarjamo. Slike so simbolične. Veit Team, Čufarjeva ulica 24, Vir, 1230 Domžale, 01 724 65 55

8

OBČINSKA UPRAVA

Rokovnjač

Na podlagi Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08 – ZPOmK-1, 77/10 – ZSFCJA, 90/10 – odl. US, 87/11
– ZAvMS, 47/12, 47/15 – ZZSDT, 22/16, 39/16, 45/19 – odl. US, 67/19 – odl. US in 82/21) in 8. člena Odloka o občinskem glasilu Rokovnjač (Uradni
vestnik Občine Lukovica, št. 1/11), objavlja županja občine Lukovica naslednji

JAVNI RA ZPIS
za izbor odgovornega urednika
občinskega glasila Občine Lukovica »ROKOVNJAČ«
I.
Občinsko glasilo je namenjeno obveščanju
javnosti o dogodkih v občini Lukovica, povzema dogajanja, aktivnosti in interese občanov.
Cilj glasila je objavljanje celovitih informacij o
vseh področjih življenja in dela v občini. Občinsko glasilo Rokovnjač ima odgovornega
urednika in uredniški odbor. Občinsko glasilo
Rokovnjač se uvršča v informativni periodični tisk in izhaja hkrati v tiskani in elektronski
obliki.
II.
Odgovorni urednik je lahko oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
- je državljan Republike Slovenije oziroma države članice EU,
- ima izkaz o aktivnem znanju slovenskega
jezika, če ni državljan Republike Slovenije,
- je poslovno sposobna oseba,
- ji ni izrečena prepoved opravljanja poklica,
dejavnosti ali javnega nastopanja.
Poleg tega mora imeti najmanj VI. stopnjo izobrazbe katerekoli smeri in dve (2) leti izkušenj
s področja urejanja glasil ali najmanj V. stopnjo
izobrazbe družboslovne smeri s pridobljeno
novinarsko licenco in najmanj tri (3) leta izkušenj s področja urejanja glasil ali novinarskega
dela na radiu, TV ali drugih javnih ali zasebnih
medijih.
Odgovorni urednik ne sme biti funkcionar ali
član politične stranke ter ne sme sodelovati
pri pripravi in izdajanju publikacij in gradiv
političnih strank. Odgovorni urednik ne more
biti zakonec, izvenzakonski partner, oče, mati,
otrok, sestra ali brat, posvojitelj ali posvojenec
župana oz. članov Občinskega sveta. Prav tako

je delo odgovornega urednika nezdružljivo z
opravljanjem nekaterih funkcij, navedenih v
Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije.
Mandat odgovornega urednika je vezan na
mandat članov občinskega sveta. Funkcija se
opravlja nepoklicno.
Naloge odgovornega urednika so:
- izvaja programsko zasnovo in uredniško
politiko v soglasju z ustanoviteljem,
- zagotavlja vsebino občinskega glasila skladno s sprejeto programsko zasnovo in uredniško politiko,
- občinskemu svetu Občine Lukovica enkrat
letno predlaga programsko zasnovo glasila
in odgovarja za njeno uresničevanje,
- občinskemu svetu posreduje polletno in
letno poročilo o poslovanju glasila,
- naroča, pripravlja, ureja glasilo,
- predlaga spremembe cen avtorskih honorarjev, reklamnih oglasov in drugih sporočil,
- izvaja druge naloge s področja uresničevanja programske zasnove in izdaje glasila,
- vodi delo uredniškega odbora,
- predlaga strokovno izobraževanje članov
uredniškega odbora in stalnih dopisnikov
in odloča o višini finančnih sredstev za to,
- predlaga organizacijo dopisniške mreže,
- odloča o višini finančnih sredstev za izobraževanje novinarskega podmladka.
Od kandidata za odgovornega urednika se
pričakuje, da:
- ob prijavi na razpis poleg življenjepisa predloži osnutek programske zasnove glasila,
- predloži pisno izjavo glede izpolnjevanja
razpisnih pogojev, da je državljan Republi-

ke Slovenije oziroma države članice EU, ima
izkaz o aktivnem znanju slovenskega jezika, če ni državljan Republike Slovenije, je
poslovno sposobna oseba, ki ji ni izrečena
prepoved opravljanja poklica, dejavnosti ali
javnega nastopanja,
- navede izkušnje, pridobljene z urejanjem
glasil oziroma drugih publikacij (z navedbo
najmanj desetih objavljenih avtorskih prispevkov).
III.
Kandidati naj prijave z dokazili pošljejo v zaprti ovojnici na naslov: Občina Lukovica, s pripisom »prijava – odgovorni urednik glasila »Rokovnjač«, Stari trg 1, 1225 Lukovica, najkasneje
do 30. 5. 2022 do 10. ure.
Upoštevane bodo tiste prijave, ki bodo na
navedeni datum in uro prejete s priporočeno
pošto oziroma dostavljene v tajništvo občine.
Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni predvidoma v roku 8 dni po zaključenem izbirnem
postopku. Sklep o imenovanju odgovornega
urednika glasila, na predlog županje, sprejme
Občinski svet Občine Lukovica in se posreduje
izbranemu kandidatu.
Kontaktna oseba za dodatne informacije je
Katka Bohinc, tel. št. 01/ 72 96 302, e pošta:
katka.bohinc@lukovica.si .
V tej objavi se izrazi zapisani v moški slovnični
obliki, uporabljajo kot nevtralni, tako za ženske kot moške.
Datum: 19. 5. 2022
Štev.: 615-0001/2022-1
mag. Olga Vrankar, l.r.
županja

Kriterij

Število točk

IZOBRAZBA:
• V. stopnja
• VI. stopnja

10
20

NOVINARSKA LICENCA

30

DELOVNE IZKUŠNJE:
• do 2 leti
• nad 2 leti

5
10

IZKUŠNJE Z UREJANJEM GLASIL LOKALNIH SKUPNOSTI:
• do 3 leta
• nad 3 leta

10
30

IZKUŠNJE Z NOVINARSKIM DELOM:
• novinarsko delo do 5 let
• novinarsko delo nad 5 let

10
20

OBJAVLJENI AVTORSKI PRISPEVKI V PUBLIKACIJAH IN MEDIJIH:
• objavljenih do 10 avtorskih del
• objavljenih od 11 do 30 avtorskih del
• objavljenih 31 ali več avtorskih del

10
20
30

OGLASA

maj 2022

A
M
I
I
L
T
L
K
U
M
.si

U RADNI DIS TRI BU T E R

KLIMATSKE NAPRAVE

info@ream.si

Ream d.o.o., pooblaščeni in uradni distributer za Slovenijo

www.ream.si

Vas zanima najina zgodba Kako sva izbirala
in izbrala čistilno napravo in kako se nama
obrestuje “rudarjenje” vode z neba?
Dostopna je na povezavi
https://go-to.si/najina-zgodba
ali pa prek QR kode.

NAJBOLJŠE PO UGODNI CENI
ČISTILNE NAPRAVE IN SISTEMI ZA DEŽEVNICO
Čistilna naprava One2clean
Inovativna čistilna naprava nemške kakovosti, ki poskrbi za družinski proračun in okolje. Visok učinek čiščenja, v rezervoarju ni električnih komponent. Praznjenje
le enkrat na tri leta, nizka poraba energije in minimalno
vzdrževanje. Rezervoar je povozen.

Samooskrba s kompletnim sistemom
za deževnico

Okrasni nadzemni
rezervoarji

Odločitev za zbiranje in uporabo deževnice pripomore
k prihrankom v denarnici zaradi do 50 % nižjega računa
za vodo na položnici. Rožice in zelenjadnice vam bodo
zelo hvaležne, ker jim boste privoščili zalivanje z mehko
deževnico brez klora. Izberite enega od kompletnih
sistemov s filtri, črpalko in vsem pripadajočim.

Poudarite videz terase z novim okrasnim zbiralnikom deževnice videza
antične glinene amfore ali kateregakoli drugega izmed 70 različnih oblik,
barv in velikosti. Poleg varčevanja
je ob uporabi zalivanja z deževnice
treba upoštevati še, da pri tem opravilu naredimo še veliko koristnega za
svoje zdravje.

www.cistilnenaprave-dezevnica.si
Armex Armature d.o.o., Ivančna Gorica,
info@armex-armature.si, tel.: 01 786 92 70, 051 652 192

9

10

INTERVJU

Rokovnjač

Lea Smrkolj
O boju z rakom in 'Projektu Lea'
Na dan diagnoze, 6. aprila lani, je po vsej Sloveniji zapadlo 20 centimetrov snega. Ta bo takrat 29-letno in prej vedno zelo aktivno Leo
Smrkolj iz Šentožbolta še dolgo spominjal na tisto torkovo dopoldne, ko je izvedela, da jo čaka težak boj z Hodgkinovim limfomom, rakom limfe, ki pa se ga je lotila na svoj način: s pogumom, humorjem in z zelo odkritimi zapisi na družbenih omrežjih.
stranka. Žal se takrat ni izšlo, sem pa potem pripravljala novice iz občinske
uprave in se veliko naučila. Celo nekaj kriznega komuniciranja, recimo ko
smo imeli medveda na Golčaju. Pomagala sem tudi pri prenovi občinske
spletne strani leta 2017. Na naslednjih lokalnih volitvah sem spet sodelovala in takrat mi je uspelo priti v uredniški odbor. Rada sem soustvarjala
Rokovnjača, ampak ker sem se vpisala še na eno fakulteto, je počasi začelo
zmanjkovati časa, da bi se aktivno udejstvovala v lokalnem okolju. Tudi za
Domžalca sem pisala … Glede na to, da sem sicer zaposlena v gospodarstvu, delam v zavarovalno-finančni industriji in se ne ukvarjam s stvarmi, ki
so neposredno povezane z novinarstvom, mi je bilo to pisanje nekakšen
ventil, da na plano spustim svojo kreativnost in se malo podružim z ljudmi
iz lokalnega okolja. Vedno je bil in je moj cilj, da se širi glas o naših krajih,
društvih, ljudeh, ki delujejo v tem okolju. Zdaj sicer ne pišem več za Rokovnjača, tudi v uredniškem odboru nisem več, si pa nisem nikoli mislila, da bo
v Rokovnjaču intervju z mano (smeh). Tudi za Domžalca ne pišem, odkar
sem zbolela, prej sem bila poročevalka iz naše občine. V času epidemije je
bilo malo dogodkov, mogoče pa bom zdaj spet začela pisati …
Kot radijska novinarka imam priložnost govoriti z zelo različnimi ljudmi. Nekateri samo mimogrede povedo nekaj stavkov v krajšem radijskem prispevku,
drugi so glavni sogovornik v kateri od daljših oddaj. Še posebej podrobno in
brez časovnih omejitev se lahko z gostom pogovorim v oddaji Nočni obisk, ki
jo na 1. programu Radia Slovenija vsako noč pripravimo v živo, takoj po polnoči. Sproščen nočni klepet, ki tja do druge ure zjutraj vsebuje tudi glasbeni
izbor sogovornika, je velikokrat povezan z običajnimi ljudmi, ki pa počnejo ali
so doživeli kaj manj običajnega. In prav ti nočni sogovorniki običajno name
naredijo največji vtis, saj se jim lahko z vprašanji res posvetim, tudi izberem jih
sama. Kar nekaj časa pa sem odlašala s telefonskim klicem naši občanki Lei
Smrkolj, nisem bila namreč prepričana, ali bo Lea povabilo na radijski pogovor
sprejela. Ko je na uredniškem odboru Rokovnjača prišlo do ideje, da bi z Leo
naredili intervju tudi za naš občinski časopis, pa sem jo vendarle poklicala in
oba predloga, tako za časopisni kot za radijski intervju, je takoj in navdušeno
sprejela.
Lea, je privolitvi botrovalo to, da sva se poznali že prej, čeprav bolj
površno? In si morda kaj obžalovala to odločitev?
Hvala, Andreja, da si me potisnila iz moje 'cone udobja'. Stvari, za katere
sem nekoč rekla, da jih ne bom nikoli naredila, zdaj po novem počnem.
Čeprav sem novinarka, sem se ves čas otepala radia, ni mi bil všeč moj
glas. Midve pa sva v radijskem etru govorili skoraj dve uri, preživela sem
in hvaležna sem za to priložnost in zelo pozitivno izkušnjo. Ogromno je
bilo tudi odzivov, veliko ljudi mi je povedalo, da naju je poslušalo, mnogi so rekli, da so kljub temu, da poznajo mojo zgodbo, še vedno slišali
veliko novega. Super je bilo, da je bil pogovor ponoči, noč ima svojo
moč, podnevi bi bila veliko bolj živčna. Meni je bilo res super!
Priznam, da sem imela pred najinim pogovorom tudi sama malo
treme, nisem bila prepričana, kako speljati pogovor o tako resni
temi. Tebi pa ni bilo prav nič težko pojasnjevati svojega doživljanja zadnjega leta in bolezni, bila si zelo odkrita – glavnino takrat
povedanega povzemam tudi v tem intervjuju. Obenem si se bila z
mano pripravljena srečati še enkrat, da za bralce Rokovnjača poveš več o Lei pred boleznijo in o svojih lokalnih aktivnostih.
Z veseljem! Tam nekje leta 2012 ali 2013 je bil moj cilj doprinesti lokalnemu okolju kot novinarka, zato sem začela pisati za Rokovnjača. Takrat
sem najraje delala intervjuje, saj spoznaš krasne ljudi z zanimivimi življenjskimi zgodbami. Dostikrat se niti ne zavedamo, kakšna zapuščina in
kakšni ljudje so v teh krajih … Rada se spominjam intervjuja z gospodom
Andrejka, hokejistom, pa s starim župnikom v Češnjicah, zdaj sta že oba
pokojna … Zelo sem vesela in hvaležna, da sem imela možnost govoriti s
temi ljudmi, da so mi 'predali' spomine, ki so zdaj zapisani.
Tudi v občinsko politiko si se podala …
Leta 2014 sem bila na neodvisni Listi Mateja Kotnika, ker sem želela postati del uredniškega odbora Rokovnjača, saj te mora predlagati lista ali

O trenutnih aktivnostih in načrtih še rečeva kakšno, ampak lotiva
se zdaj zadnjega leta, o njem sva govorili na radiu. Aprila je minilo
eno leto od tistega torka, ko so ti postavili za marsikoga zelo strašljivo diagnozo – rak. Kako se ga spominjaš?
Bila sem doma, na bolniški že od 29. marca, ker sem nekaj dni pred tem
na vratu opazila zatrdlino. Takrat sem preživela osem ur na urgenci, nato
so me poslali na punkcijo bezgavke na Onkološki inštitut. Tam sem sicer
bila že prej, v Ambulanti za genetsko svetovanje, saj je pred 12 leti za
rakom zbolela mama. Sama nisem podedovala zloglasne mutacije genov BRCA, ki zelo poveča verjetnost, da zboliš za rakom dojk ali jajčnikov.
Sem pa podedovala mutacijo gena CHEK2, ki pomeni 50% možnost raka
na dojkah in črevesju. No, da se vrnem k 6. aprilu: bil je torek po veliki
noči, poklicala sem svojo osebno zdravnico in jo vprašala, če so že prišli
izvidi z onkologije. Rekla mi je: »Aha, še ne veste? Imate Hodgkinov limfom.« Takrat nisem vedela, kaj je to in prve dni sem govorila, da imam
krvnega raka, ki se imenuje Hoffman. Par dni pred tem sem namreč v
križanki naletela na igralca Dustina Hoffmana. Zdravnica mi je pomirjujoče zagotovila, da bo vse v redu, da je ta rak popolnoma ozdravljiv. Kot
družboslovka, sem diplomirana novinarka in mag. strateškega tržnega
komuniciranja na FDV, kmalu tudi mag. poslovodenja in organizacije na
Ekonomski fakulteti, limfoma nisem poznala, v meni ni sprožil nikakršnih
alarmov … Šele ko je zdravnica rekla, da mi bodo napotnico podaljšali
do aprila 2022, sem razumela. Vprašala sem: »A rak je to?« in pogledala
mamo … Saj veste, kot otrok, ki pade in pogleda mamo, kako se bo odzvala. Mama me je samo gledala … Čez dve minuti sem planila v jok, čez
deset minut pa sem že klicala svojega nadrejenega v službi in takrat so
se začeli trije dnevi telefonskih klicev in neštetih pogovorov. Spomnim
se tudi, da je bil šok tako velik, da se tiste tri dni nisem mogla spraviti niti
pod tuš, ni šlo. Spomin v glavi ostaja kot nek košček risanke Frozen. Spomin na sneg in led me je spremljal vse do julija in vsakič, ko sem pogledala ven, sem se čudila listju na drevesih – kako, ko je pa vendar še sneg?!
Verjetno so te tudi letos aprila, torej leto pozneje, preplavili težki
spomini?
Ne bi rekla, da so to težki spomini. To je obdobje, ki me je največ naučilo, mi največ dalo, me najbolj izoblikovalo. Spoznala sem ogromno
ljudi, v tem letu sem se naučila potrpežljivosti, vzela sem si čas zase,
spoznala sem, kako odločna in vztrajna sem, kako fokusirana na svoje
cilje in predvsem nase. Moja želja je, da letos med marcem in septembrom, torej v času, ko je lani trajalo moje zdravljenje, 'reprogramiram'
te dogodke z novimi spomini. In glede na to, da se je prav v dneh okoli
obletnice diagnoze zgodilo veliko pomembnih stvari, gre to 'reprogramiranje' uma in misli zelo uspešno.
Pred samo diagnozo si bila zelo aktivna, morda preveč?
Res, nalagala sem si preveč stvari, obenem so me določene stvari precej praznile. Delala sem v gospodarstvu, pripravljala še drugi magisterij, bila v nezdravem partnerskem odnosu, hodila na fitnes, telovadila.

maj 2022

INTERVJU

11

do 40. leta in zdravstveni sistem ni pripravljen na bolnike, ki so prestari
za junake 3. nadstropja in premladi, da bi bili v presejalnih programih.
V mojih zapisih sem se prelevila v poročevalko s terena. Nihče ne poroča z Onkološkega inštituta kot pacient … Vedela sem, da se ne smem
ukvarjati z boleznijo kot tako, ampak s celotnim projektom. Težko je
bilo, ko so me po pregledih, kemoterapijah vsi spraševali, kako sem,
zato sem začela o tem pisati, da lahko izvedo vsi, ki jih zanima. Kemoterapije so bile zelo agresivne, v ciklu, ki je trajal 21 dni, sem bila tri dni
v bolnišnici, ves čas prejemala kemoterapijo v žilo, nato sem štiri dni
doma jemala tablete in bila še en dan na dnevni kemoterapiji. Sledijo
obdobja 'slabe krvi', ko sem ležala doma na kavču in bila prepričana,
da bom umrla. Bolele so me dlesni, mislila sem, da mi bodo izpadli vsi
zobje. Po tretji kemoterapiji so se pojavile spremembe na pljučih, julija
so mi diagnosticirali atipično pljučnico, ki ji je sledil septični šok. Takrat
je bilo res hudo, pljuča so začela izgubljati svojo funkcijo in znašla sem
se v umetni komi, intubirana … Moje telo je odpovedovalo na celi črti,
imela sem vnetje pljučne membrane, občutek pa, kot bi me nekdo z
nožem zabadal v pljuča. Mimogrede, takrat sem bila dva tedna pred 30.
rojstnim dnevom, ki sem ga čakala in načrtovala že nekaj časa.
Prva kemoterapija na Onkološkem inštitutu.
Telesno sem bila izjemno dobro pripravljena, zelo zdravo sem jedla, ker
sem mislila, da imam težave s črevesjem. Čudno mi je bilo, zakaj toliko
hujšam … Najprej se ti zdi fino, da izgubiš kakšen kilogram, ampak ko
pridno hodiš v fitnes in se 'sušiš', namesto da bi pridobival na mišični
masi, in ko spiš ob vikendih po 16 ur v kosu … Ok, sem si mislila, rabim
trenutno malo več spanja, ker res preveč delam. Potiš se tako močno,
da je treba sušiti vzmetnico … Pa ne pomisliš na raka. Pozneje sem izvedela, da so to vse simptomi. Bolele so me rama, lopatica, ključnica.
Bolečina je postala moja stalna spremljevalka, tako apatična sem bila,
da je sploh nisem več zaznala. Prepričana sem bila, da v tistem trenutku
nimam časa, da bi zbolela in se ukvarjala z boleznijo. Šla sem čez vse
rdeče luči, se ustavila šele pred prepadom in vesolje, višje sile – v karkoli
verjamete – so mi ponudile vodstvo, obenem pa testno obdobje, da
dokažem, koliko si še želim živeti in kaj sem pripravljena narediti za to,
da bom živela. Zato tega obdobja nisem jemala kot težkega, poskušala
sem ga obrniti čim bolj na pozitivno. A vedela sem, da bo zahtevno.
Zakaj si se odločila, da svojo diagnozo in boj z boleznijo deliš s širšo javnostjo? Marsikdo se namreč ob taki diagnozi umakne sam
vase, ne želi govoriti o tem.
Doma sem imela ogledalo. To je bila moja mami, videla sem, kako se je
ona soočala z vsemi temi težavami, kako je razmišljala. Vedela sem, da ne
smem brskati po spletu, kar vem o tej bolezni, so mi povedali drugi. No,
zdaj imam še svojo izkušnjo. Vedela sem tudi, da je vsako telo poglavje
zase, da vsako drugače sprejema kemoterapijo. Bila sem 'zraven', ko so
mamine kolegice iz bolnišnice izgubljale boj s to boleznijo … Videla sem,
kako je mama začela ustvarjati, se ukvarjati z ročnimi deli, kako je bila ona
odločna, pogumna. Zapise o svoji bolezni in zdravljenju pa sem začela na
spletu deliti zato, ker sem ugotovila, da se celotnega 4. letnika gimnazije
ne spomnim. Takrat je zbolela mama in iz tistega časa se ne spominjam
skoraj ničesar. Zato sem se zbala, da bi lahko zaradi travme, ki je neke vrste
obrambni mehanizem, pozabila tudi obdobje, ko se bom z rakom bojevala sama. Vedela sem, da vseh teh silnih čustev ne smem zadrževati v sebi
in da papir oz. v današnjih časih tipkovnica prenese vse. Tako je nastal Projekt Lea, s katerim sem vsem povedala, da se trenutno poslavljam zaradi
svojega osebnega projekta. To je bilo moje začasno slovo iz poslovnega
sveta, obenem pa sem tako povedala tudi drugim ljudem, da imam raka.
Težko je sicer vsakemu posebej povedati to. Prijateljici sem povedala, ko
je prišla k meni, na dvorišču, in jo spravila v tak šok, da mi pozneje ni mogla stati ob strani. A nič zato, ko iz tvojega življenja nekdo odide, pride
vanj kdo drug. Spoznala sem, da se ne smem na ljudi navezovati 'za vedno'. Z določenimi se srečamo samo za nek trenutek, nato odidejo. Tudi
na Onkološkem inštitutu sem se z nekaterimi ljudmi srečala le enkrat, a
ostali so spomini, ki bodo za vedno, ki mi narišejo nasmeh na obraz.
Kakšen je bil odziv ljudi na tvoje zapise? Bili so (in še vedno so) zelo
odkriti, z nazornimi fotografijami, kjer nisi skrivala modric, brazgotin, cevk, gole glave …
Vseeno mi je bilo, kako so jih sprejeli drugi. Lovila sem čustva in jih sproti delila, pisala, kako se počutim prav tisti trenutek. Toliko je bilo čustev,
impulzov, da se mi je zdelo, da se bom razpočila od vsega. Obenem pa
so ti zapisi smerokaz – v prvi vrsti pišem zase, v drugi pa za tiste, ki gredo ali bodo šli po podobni poti. Hodgkinov limfom je rak mladih od 15.

Je bil to najhujši del zdravljenja?
Najhuje je bilo, ko so me uspavali za tri dni, a sem se vmes za 15 ur zbudila, z intubacijsko cevjo v sapniku, in se vsega zavedala. Najhujša je bila
zadnja noč, ko sta me dve medicinski sestri držali vsaka za eno roko, me
božali in mirili … Verjetno tako izgleda smrtna postelja. Jaz sem ju ves
čas spraševala, koliko je ura, vedela sem, da ne bom zdržala do desetih,
ko naj bi se po načrtu zdravnikov zbudila iz umetne kome. Ob pol desetih so me ekstubirali in čez dve uri sem že jedla hrano iz McDonaldsa. Pa
še to: hodniki Onkološkega inštituta so hodniki smrti in strahu. Hodniki
objokanih svojcev, prestrašenih starejših ljudi, hodniki bolečine in groze.
Hodniki šokov, ko nekdo izve diagnozo. In ker sem bila že prej zelo empatična in dojemljiva za dražljaje iz okolja, mi je bilo to res grozno. Zato
sem se šla nekakšno novodobno zdravljenje, 'placebo ste vi' in podobno.
Tridnevne kemoterapije sem si predstavljala kot počitnice … Najhuje je
'pakirati' večer prej za odhod na Onkološki inštitut in takrat se nisem želela že vnaprej počutiti slabo in v sebi ustvarjati grozo, češ jutri grem na
kemoterapijo. Stresa v času kemoterapij ne sme biti, biti moraš čim bolj
sproščen. Zato sem si rekla, da grem na Bora Boro, Havaje … Mamino
zdravljenje mi je pokazalo, da se po kemoterapijah pozneje staraš, ona
je preživela raka v 4. stadiju in izgleda krasno, tako da sem vse skupaj
vzela kot nek super lepotni tretma. Medtem ko sem celo poletje ležala v
bolnišnici, so moji vrstniki praznovali 30. rojstni dan. Jaz sem se odločila,
da ga ne praznujem, ampak bom letos praznovala 1. rojstni dan. In ko
bodo moje vrstnice stare 60 let, bom jaz le 30. (smeh) Vseeno mi je bilo,
kaj si mislijo drugi, verjela sem vase in to je takrat, ko imaš raka, zelo pomembno – da se ne obremenjuješ z drugimi, ampak samo sam s sabo.
Kako zelo pa te je bolezen spremenila? Kaj ti je vzela, kaj ti je dala?
Prejemala sem 21 različnih zdravil in vsa imajo hude stranske učinke.
Posledica zdravljenja in kemoterapij je tudi 'kemospomin'. Pozabljam,
počutila sem se zabito, ranjeno in kot da mi je bilo odvzeto tisto, kar mi
je bilo dano od rojstva – intelekt. Bolezen mi je odvzela tudi ustrežljivost, nisem več 'mati Tereza', kot sem bila prej. Nisem več na voljo za
vse, znam postavljati jasne meje, filtriram. In opažam, da sem se nekoč
vedno smehljala na fotografijah, zdaj pa sem z vsakim centimetrom las
(ki so zaradi agresivnih kemoterapij namesto svetlih in ravnih postali
črni in skodrani) bolj resna. Ni me strah in sram, ko grdo gledam in ljudem brez težav povem: »Jezna sem.« Prej sem bila izjemno zahtevna,
perfekcionistka, moj moto je bil, da nikoli ni tako dobro, da ne bi moglo
biti še boljše. Vedno sem dala od sebe 120 %, tudi zdaj, a izbiram, katerim stvarem, ljudem, situacijam namenjam svojo energijo in katerim
ne. Zdaj znam tudi bolje prisluhniti svojemu telesu. Poleg tega mi je
bolezen dala veliko novih prijateljic, ki so rasle skupaj z mano. Sledilci
na družbenih omrežjih so mi sporočali: »Lea, hvala za zapise, prek tvoje
bolezni in vprašanj, ki si jih zastavljaš, sem spoznaval tudi sam sebe!« Iz
mojih zapisov lahko vsak vzame, kar potrebuje, lahko je to en stavek, en
'aha moment', ena slika. Ne čakaj, da te 'rukne' rak, da začneš samega
sebe postavljati na prvo mesto in da začneš poslušati svoje telo! In še
to: zelo so se mi okrepile intuitivne zaznave in hitro zaznam, ko nekaj ni
tisto pravo, zaznam določene podtone, vibracije, ko si z nekom na kavi
in vidiš, ali je vajina povezava še močna ali ne. Ne navezujem se več na
odnose, vem, da gre katerakoli oseba lahko kadarkoli iz mojega življenja. Vem tudi, da sem imela v najhujših in najbolj zahtevnih trenutkih
samo sebe, bila sem sama. Zavedala sem se, da imam podporo bližnjih,
ampak kakorkoli, ti si tam sam, sam moraš izboriti boj z boleznijo.

12

INTERVJU

Rokovnjač

Bolečina je tisto, kar moraš prebiti sam …
Sploh ponoči, da. Jaz sem bila problematična pacientka, nisem hotela
jemati uspaval in pomirjeval. Svoji onkologinji sem povedala, da sem
tam zato, da prebolim raka in ne zato, da bi bila mirna ali uspavana. Že
tako sem morala jemati toliko zdravil, da res nisem želela še dodatnih.
Ko bom utrujena, bom spala, sem si rekla, telo bo že samo povedalo,
kdaj bo to. To je bilo morda za osebje nekoliko nenavadno, ampak …
Si pa ne predstavljam zdravljenja in bolnišnice brez telefona, polnilca
zanj in brezžičnih slušalk. Reševala me je glasba. Pa seveda naročnine
na video vsebine, serije ipd. Da se ti vsaj kaj dogaja, da si ne 'režeš žil'
od dolgčasa. Če ti paše, se pogovarjaš s 'cimrom', če ne, pač ne. Vsak
doživlja zdravljenje na svoj način in mislim, da te pri bolezni najbolj
transformirata samota in fizična bolečina, ko si se primoran ukvarjati
sam s sabo. Tudi jaz sem si v času umetne kome, ko sem bila intubirana
in budna obenem, ves čas govorila samo zdrži, zdrži …
Verjetno je preteklo leto sestavljeno iz množice takih 'nepozabnih'
trenutkov?
Najbolj bizaren trenutek je bil, ko sem se ob vnetju pljučne membrane
dušila in vzdihovala od bolečin, ob meni pa medicinska sestra, ki me je
čuvala tisto noč. V nekem trenutku se je iz njenega telefona zaslišal moj
glas z Instagrama: »Heeej, tukaj Lea!« In jaz sem se v tistih najhujših mukah in bolečinah začela smejati. Ali pa ko ti 14 dni po prvi kemoterapiji,
zaradi katere lahko nekoč pride tudi do presaditve srca, začnejo izpadati lasje. Na to se ne moreš pripraviti, lasje izpadajo zelo hitro in v šopih.
V paničnem joku sem klicala prijateljico in potolažila me je z besedami:
»Lea, sama si rekla – če lasje izpadajo, pomeni, da zdravila delujejo.« In
še ena zanimivost: operiral me je isti zdravnik, ki je pred dvanajstimi leti
operiral mojo mamo, je tudi oče moje sošolke iz gimnazije. Tako zanj kot
za številne druge zdravnike je bil moj rak kar šok … Operiraš mame, nato
pa že generacijo svojih otrok. Mnogi imajo otroke mojih let. Kot sem že
rekla, slovensko zdravstvo po mojem mnenju ni pripravljeno na paciente
med 18. in 40. letom. O vsem tem pišem na družbenih omrežjih, te vidim
kot kanal, prek katerega komuniciram s svetom in kjer ostajajo zapisi, ki
so gradivo za mojo knjigo oz. več knjig, trenutno so v igri tri.
Tudi letos se je april začel s težko boleznijo tebi bližnje osebe, očitno ti ta mesec ni naklonjen … Verjameš v usodo?
Verjamem v vse mogoče, najbolj pa vase. Verjamem, da ti življenje da
samo toliko, kolikor lahko preneseš. Verjamem tudi, da so se prepovedi
obiskov zaradi covida lani dogajale z namenom. Ob moji postelji tako
ni bilo zaskrbljenih svojcev s solznimi očmi, ker po mojem mnenju v
času, ko se boriš z rakom in za življenje, tega ne potrebuješ. Pri vsaki
bolezni je najtežje prav za svojce, saj želijo prevzeti breme bolečine,
bolezni, da bi bilo obolelemu lažje. Morda mi je bilo zato letos kot sorodnici težje kot lani, ko sem bila bolna sama.
Si ena redkih, ki tako odkrito govori o raku. Zakaj še vedno tako
težko govorimo o tej bolezni?
Rak je bil še nekaj deset let nazaj tabu tema, ljudje se ga še danes bojijo,
nekateri svojci celo prosijo zdravnike, naj obolelemu ne povedo, da ima
raka. Tudi meni ni nihče nikoli rekel 'raka imaš'. Vedno je bil limfom. Ker
vsak od nas pozna nekoga, ki je odšel zaradi raka, in tu je prisotno veliko bolečine in žalosti. Vsi govorimo, da nam je rak vzel ljubljeno osebo,
poveličujemo tega raka, namesto da bi ugotovili, da so to pravzaprav
naše celice, da ni prišel nekdo tretji in nas napadel ali nam nekoga vzel.
V procesu zdravljenja si se odločila tudi za zamrznitev svojih jajčnih celic, zakaj?
Zaradi agresivnih kemoterapij bi lahko postala neplodna, zato sem šla
pred prvo kemoterapijo še skozi IVF postopek. Šalila sem se, da valim
jajčka, in moram se pohvaliti, da sem bila najbolj valeča slovenska kokoš,
'izvalila' sem 22 jajčk. Očitno sem bila predozirana s hormoni, kar se je
poznalo tudi na mojem razpoloženju. Zamrznjenih je 19 jajčnih celic in
včasih rečem, da bom lahko imela za cel avtobus otrok. Ampak glede na
to, da sem dobila nazaj menstrualni ciklus, kar je po takem zdravljenju
redko, verjamem, da bodo ob pravem času s pravo osebo stvari stekle po
naravni poti. Mi je pa ta postopek odprl svet zdravljenja neplodnosti, ki
se mi zdi še hujši kot onkološki, s slednjim sem bila že seznanjena zaradi
mame. Ko sem čakala na odvzem jajčnih celic, je bilo res grozno gledati
vse tiste pare, polne bolečine, strahu, pričakovanja, upanja …
Na kateri stopnji je zdaj tvoje zdravljenje?
Čustveno zdravljenje še ni končano. Eno je fizično zdravljenje, to je končano, a po njem se morata tvoje novo telo in tvoja nova psiha sestaviti

v eno osebo. Še sestavljam sama sebe, zato sem tudi še na bolniški,
čeprav kdo reče, pa saj super zgleda, zakaj še ni v službi. Banalen primer: po dveh urah pisanja magistrske naloge me je zaradi sedenja začela boleti leva roka oz. rama. Takoj so naredili preiskave, če bi se rak
ponovil, k sreči se ni. Gre za spomin telesa, ponoči še vedno kašljam,
ker telo misli, da sem v umetni komi in me želi 'zbuditi'. Zato imam na
nočni omarici steklenico vode, ponoči jo pijem, česar prej nikoli nisem
počela. Ne smemo pozabiti posledic, ki jih prinesejo meseci intenzivnega zdravljenja, ko vidiš, na račun česa si ozdravel. Ne moreš se zares
ukvarjati s športom, saj te začne dušiti, če se recimo dva dni zapored
samo sprehodiš okoli jezera, to je že prenaporno.
Tvoji zapisi so lahko opora marsikomu, ki se sooča (ali se še bo) s to
boleznijo. Kaj jim sporočaš?
Ne sprejemajte nasvetov od ljudi, ki še nikoli niso imeli raka! Verjemite
vase in naj vam bo vseeno, kaj si o vas in o vašem načinu zdravljenja
mislijo drugi. Jaz sem od samega začetka zelo zaupala uradni medicini
in niti pomislila nisem, da bi kaj odklonila, medicina res napreduje. Vedela sem, da se bom že potem z naravnimi preparati rešila posledic vse
kemije. Vsem zdravim polagam na srce, naj imajo privarčevanega nekaj
denarja, saj bodo v primeru raka morda želeli preskusiti kakšne preparate, smole, ampak to mora biti kvalitetno in ni poceni. Sama tega nisem poskušala. Boljše je biti pripravljen, razmišljati o tem, ne pa kot jaz,
ki sem bila prepričana, da mene rak ne bo doletel. A sem dobila lekcijo
življenja: rak ne izbira. Če zbolite, pa verjemite vase! Tudi če vam uradna
medicina reče, da ni pomoči, verjemite, da lahko bolezen premagate.
Če se nekdo odloči, da želi živeti, so možni tudi medicinski čudeži. Toliko, kot je ljudi, toliko je različnih razpletov.
Ti si živ dokaz za to, da si lahko kljub težki bolezni kmalu spet aktiven … Pridno že namreč uresničuješ načrte v lokalnem okolju, si
pobudnica in ustanoviteljica sekcije Mladinke, ki deluje v okviru
Društva podeželskih žena Blagovica-Trojane.
Drži, odločile smo se za 'pomladitev' društva podeželskih žena. Mladenkam, to so gospe, ki so v društvu že kar nekaj let, so se tako 25. marca pridružile Mladinke, starost naših članic pa naj bi bila od 14 do 44
let. Dobrodošla so tako dekleta iz naših koncev kot tudi od drugod. Ko
sem živela v Ljubljani, sem pogrešala ta stik, utrip skupnosti, ker si v večjih mestih anonimen in zlahka postaneš osamljen. Prednost življenja
na podeželju je prav skupnost. In da se ljudje ob srečanju pozdravimo,
da lahko kogarkoli vprašaš za nasvet. Mladinke bi rade v te naše lepe
konce povabile tudi dekleta iz drugih krajev, mest, da spoznajo nove
prijateljice s podobnimi interesi. Pa tudi, da nam naše starejše članice,
Mladenke, predajo svoja znanja, da gre mentorstvo v obe smeri.
Medgeneracijsko sodelovanje torej …
Tudi, v tem društvu so naše mame, tete, babice. Poleg tega bi se rade
povezovale z drugimi društvi pri določenih projektih, da skupaj pripravimo kakšen dogodek, se spoznavamo in družimo, saj ugotavljamo, da
je epidemija pustila precej posledic na človeškem stiku. Že na vasi smo
se nekoliko oddaljili drug od drugega, kako je šele v mestih! Izjemno
smo hvaležne zapuščini tega društva, ki že toliko časa deluje. Zavedamo se, da imamo mladi včasih nekoliko drugačne poglede kot starejši,
ampak s primerno komunikacijo in pravim načinom usklajevanja lahko

INTERVJU

maj 2022
s skupnimi močmi veliko dosežemo. Uspešno smo organizirale naš prvi
dogodek, pogovor s kandidati pred državnozborskimi volitvami. Povabile smo prav vse, prišlo je devet kandidatov, nekateri so se opravičili.
Želele smo, da mladi iz našega okolja slišijo, kako kandidati za poslance
v našem volilnem okraju razmišljajo o problematiki mladih, kmetijstvu,
infrastrukturi in zdravstvu. Razvila se je zanimiva debata, ena od tem, ki
se je na državni ravni veliko omenjala, so stanovanja za mlade. Podeželske občine, kakršna je Lukovica, ne morejo pričakovati na stotine novih
stanovanj kot mestne občine, a smo vseeno dale vedeti, da se tudi od
nas na podeželju ne more pričakovati, da bomo kar vsi zidali prizidke
pri hišah staršev. Tudi nekdo, ki živi v hiši na vasi, si želi samostojnost
in svoje stanovanje. Želele smo pokazati, da smo tudi na podeželju izobražene mlade ženske, ozaveščene in da tudi slovenska kmetica že
dolgo ni več enaka kot pred tridesetimi leti.
Se sama še naprej vidiš v tem okolju? Želiš kam drugam?
Vedno je bil moj interes, da se ne glede na to, kam me pot pelje, vračam
v domače konce. Med prvim letnikom študija sem živela v Ljubljani, potem sem se zaradi fanta nekaj časa vozila v Laško, a vsakič znova sem se
rada vračala domov, v Šentožbolt. Moje korenine bodo vedno tu, Šentožbolt bo vedno moje zatočišče, kamor se pridem 'napolnit'. Ne vem
pa, kaj mi bo življenje prineslo. Če bi živela kje v okolici Ljubljane, bi
bila to gotovo naša občina, morda v sami Lukovici, Kosezah, Praprečah,
tisti konec mi je všeč, ker si bližje Ljubljani. Ne delam velikih načrtov,
naučila sem se, da se prepustim toku in da ne načrtujem daleč vnaprej.
Kaj pa stvari, ki ti v naši občini niso všeč, kaj bi se moralo spremeniti?
Hmm … (smeh) Rekla bi, da se še čuti ostanke časov, ko je v Lukovici Fran
Milčinski črpal gradivo za Butalce, ko je bil tu na počitnicah. V Črnem grabnu so tudi leta 2022 nekateri ljudje še vedno zelo ozko usmerjeni, v nekaterih segmentih smo podobni rokovnjačem iz Kersnikovih pripovedovanj.
Domačini še vedno drugače gledajo na priseljence in na to, kdo je 'naš' …
Nekoga, ki se sem priseli, nikoli ne bomo sprejeli tako kot tistega, ki se je
tu rodil. Na trenutke se je malo težje vključiti v tako okolje. Definitivno

13

si želim več aktivnih mladih, pa tudi odraslih, ki bi se zavedali pomena
skupnosti. Tudi sama se pred boleznijo tega nisem zavedala. Zdaj sem res
občutila, kakšno 'varnostno mrežo' imam okrog sebe in kdo so tisti ljudje,
ki ti stojijo ob strani. Moja generacija je zdaj prišla v fazo, ko ugotavlja, da
vsi pa le ne bomo živeli v Ljubljani – prej je nekakšna faza uporništva, ko si
misliš, da jaz pa že ne bom ostal v teh koncih, a potem vendarle ugotoviš,
da je na podeželju kakovost življenja visoka, epidemija je to še poudarila.
Imamo neokrnjeno naravo, sprehajalne poti, točke, kjer si lahko zbistrimo
misli. Želimo pa si malo boljše internetne povezave.
Kaj še pogrešaš?
Fitnes! Nujno potrebujemo fitnes, pa kakšen prijeten lokalček v Blagovici, kjer lahko v miru spiješ kavo. Pogrešam več športne infrastrukture,
še kakšno teniško igrišče … Za marsikaj moramo v Domžale. V času
epidemije, ko smo bili zaprti, se je prvič zgodilo, da en mesec in pol
nisem sedla v avto in sem odkrivala naše kraje in okoliške izletniške točke. Obožujem Gradiško jezero, tja hodim že vrsto let, velikokrat sem šla
tudi na Golčaj iz Blagovice. S puncami iz sekcije Mladinke v okviru DPŽ
Blagovica-Trojane imamo v načrtu tudi odkrivati razne poti, saj vsaka
gotovo pozna nekaj poti v lokalnih gozdičkih, ki niso splošno znane.
Tako bomo še bolje spoznale našo občino in se športno udejstvovale.
Rokovnjača še spremljaš?
Spremljam, vesela sem, da občinsko glasilo še živi. Pogrešam pa mlade
novinarje, morda se sploh ne zavedajo, koliko enih možnosti in priložnosti ti ponuja tako sodelovanje, ne zavedajo se možnosti, ki jih ponuja naša občina in da bi lahko pustili pečat v tem okolju. Precej možnosti
je za razvoj in napredek.
Lea, hvala za vse pogumne zapise na spletu in odkrit pogovor!

foto: osebni arhiv Lee

Besedilo: Andreja Čokl,
Smrkolj, Sandi Fišer in Sanja Despotović

PEUGEOT 3008
ČISTO SVEŽA ZALOGA
BENCIN, DIZEL ali PRIKLJUČNI HIBRID

Poraba v kombiniranem načinu vožnje po WLTP
ciklu: od 4,6 do 7,7 l/100 km. Izpuh CO2: od 121 do 175 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6.
Vrednost specifične emisije dušikovih oksidov NOx: od 0,0155 do 0,0507 g/km. Emisije
trdnih delcev: od 0,00021 do 0,00117 g/km. Število delcev: od 0,04 do 3,24. Ogljikov
dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje.
Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju
kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam
prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov.

RODEX d.o.o., Rova, Rovska cesta 2, 1235 Radomlje, tel. 01 729 92 00, www.rodex.si
Peugeot_3008_oglas_A5_v09_februar_nve.indd 1

21/02/2022 15:29

14

DOGODKI

Rokovnjač

Praznovanje 5.
svetovnega dne čebel

20 let Čebelarskega centra
Slovenije

20. maja bomo praznovali že 5. svetovni dan čebel (SDČ), ki so ga
leta 2017 na pobudo Republike Slovenije razglasili Združeni narodi. S tem se je končal dolgotrajni postopek, ki se je začel leta 2014.
Razglasitev še danes pomeni enega izmed največjih diplomatskih
dosežkov v samostojni Sloveniji.

Vsako praznovanje okrogle obletnice ima svoj pomen in tokratno
praznovanje 20-letnice Čebelarskega centra Slovenije na Brdu je
bilo še posebno slovesno, saj so ob tej priložnosti izdali tudi knjižico, v kateri je zapisana pot do praznovanja te obletnice.

Prvo praznovanje svetovnega dne čebel je bilo organizirano leta 2018 v
Žirovnici na Gorenjskem, kjer je bil rojen Anton Janša, največji čebelar,
ki se je rodil 20. maja 1734 in po katerem je bil izbran dan za praznovanje svetovnega dne čebel.
Od razglasitve naprej se za praznovanje SDČ odločajo številne organizacije in različna združenja po celem svetu. Nekatere aktivnosti, povezane s
praznovanjem svetovnega dne čebel, koordinira Ministrstvo za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano ob sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije (ČZS),
ki sta v ta namen vzpostavila delovanje spletne strani www.worldbeeday.
org, na kateri so zbrane koristne informacije, povezane s praznovanjem.
Na mednarodnem področju praznovanje SDČ spodbuja Organizacija
za prehrano in kmetijstvo (FAO), ki ima sedež v Rimu, v sodelovanju z
mednarodno čebelarsko organizacijo APIMONDIA.
Glavni namen SDČ ni praznovanje, ampak predvsem ozaveščanje
širše javnosti:
1. Čebele in ostali opraševalci so izredno pomembni!
2. Čebele so v zadnjem obdobju na veliko področjih ogrožene!
3. Kaj moramo kot skupnost in posamezniki narediti v prihodnosti, da
bomo čebele ohranili v prihodnje!
Nabor aktivnosti za boljše preživetje čebel:
• Sajenje avtohtonih medovitih rastlin (seznam rastlin je dosegljiv na
spletni strani ČZS),
• v okrasne namene (na balkonih in drugih zunanjih prostorih) sejemo in sadimo medovite rastline,
• ohranjamo travnike z večjo pestrostjo rastlin,
• setev travnikov z medonosnimi rastlinami,
• košnja cvetočih rastlin po cvetenju,
• nakup medu in ostalih čebeljih pridelkov pri najbližjih čebelarjih,
• moralna podpora čebelarjem,
• odstop primerne kmetijske lokacije za začasno ali trajno namestitev
čebel,
• zmanjšana uporaba čebelam škodljivih pesticidov,
• mulčenje cvetočih rastlin v sadovnjakih in vinogradih pred škropljenjem s pesticidi.
Nabor ni dokončen, vseeno pa lahko vsakdo najde ideje, kaj lahko naredi
za čebele in ostale opraševalce. Ob tem pa moramo še vedeti, da s tem,
ko pomagamo čebelam, pomagamo tudi ostalim organizmom in nenazadnje tudi ljudem. Čebele namreč za dober razvoj in življenje potrebujejo
skoraj enake življenjske pogoje kot ljudje: čist zrak, vodo in zdravo okolje
brez onesnaženosti. Takšno okolje pa je tudi bolj zdravo za življenje ljudi.
Bodimo odgovorni, varujmo okolje in tudi sami bomo živeli v boljšem in predvsem bolj zdravem okolju!
Besedilo: dr. Peter Kozmus, foto: arhiv ČZS

Avtorji prispevkov Boštjan Noč, Lojze Peterle, Ciril Smrkolj, Franc Šivic,
Andrej Čabrian, Vlado Pušnik, Avgust Gril, Matej Kotnik, Albin Zajc,
Anton Tomec, Anton Cirer, Bine Kladnik, Matej Blejec, Milan Runtas in
Rado Ramšak so z zanimivimi zapisi doprinesli, da je knjižica berljiva in
hkrati prinaša zgodovino nastanka in dela centra. Vsak s svojega vidnega kota opisuje zgode in nezgode pri nastajanju tega pomembnega
objekta, ki služi in bo služil tako čebelarjem in čebelarkam kot ostalim.
V knjižici najdete tudi zapis o največji prireditvi čebelarjev, ki jo je gostila Slovenija – Apimondija, svetovni čebelarski kongres 2003.
Močan pečat pri izgradnji centra sta pustila Frančišek Kersnik – Tac, ki
se je odrekel denacionalizaciji, ter Anastazij Živko Burja, ki je kot župan
novo nastale občine veliko pripomogel pri premagovanju administrativnih preprek.
Knjižica nam je lahko v ponos, saj dokazuje, da se z marljivostjo in skupnim delom marsikaj zmore, za kar so nam čebele še kako lahko za vzor.
Besedilo in foto: Drago Juteršek

DOGODKI

maj 2022

15

Dvig olimpijske zastave CTIF2022
V petek, 8. 4. 2022, smo ob 18.00 po celotni Sloveniji, v vseh 212 občinah, gasilci svečano dvignili olimpijsko zastavo za prihajajočo gasilsko olimpijado, ki bo potekala med 17. in 24. julijem 2022 v Celju.

Kratek, a svečan dogodek je potekal tudi v naši gasilski zvezi oziroma v
naši občini v naslednjem vrstnem redu:
1. Postroj gasilcev, katerega je vodil Uroš Medič, namestnik poveljnika
GZ Lukovica.
2. Gasilska himna.
3. Nagovor predsednika GZ Lukovica Roberta Maslja.
4. Nagovor županje mag. Olge Vrankar.

5. Svečani dvig gasilske olimpijske zastave ob koračnici.
Ponosni smo, da smo bili ob 18.00 enotni vsi gasilci iz celotne Slovenije,
ki smo se zbrali, da počastimo dvig zastave točno 100 dni pred začetkom tega velikega dogodka.
Se vidimo v Celju med 17. in 24. julijem!
Besedilo: Gašper Mav in Matevž Blatnik, foto: Drago Juteršek

Evropski dan travniških
sadovnjakov 2022

080 22 36
HITRA DOSTAVA

KURILNEGA OLJA

po GORENJSKI in OSREDNJI SLOVENIJI

Za toplo zimo in pomlad,
kurilno olje dostavlja Hubat!

www.hubat.si

Na pobudo delovne skupine za ohranitev travniških sadovnjakov iz Avstrije (ARGE Streuobst) je letos drugič v svoji zgodovini potekal ''Evropski dan
travniških sadovnjakov". Za datum obeležitve tega dne je določen zadnji
petek meseca aprila, kar je bil letos 29. april. Z dejavnostmi, ki so povezane s tem dnem, se želi poudariti pomen ohranjanja biotske pestrosti
rastlinskih in živalskih vrst ter širši družbeni pomen, ki ga imajo travniški
sadovnjaki v evropskem prostoru. V okviru evropskega projekta Travniški
sadovnjaki avtohtonih in tradicionalnih slovenskih sort kot podpora biotske pestrosti in ohranjanja tradicionalnega kulturnega vzorca slovenskega
podeželja smo postavili obeležje k Lukčevi hruški. Gre za veterana v smislu dolgoživosti sadnih dreves, ki ga srečamo ob cesti med Gradiščem ter
pripadajočim jezerom. Poleg sajenja novih sadnih dreves v sestoje travniških sadovnjakov je tudi skrb in ohranjanje obstoječih sadnih veteranov
eden od načinov oživljanja nekdanjega načina sadjarjenja, ki še danes
pomembno sooblikuje izgled naše krajine. Postavljena tabla predstavlja
osebno izkaznico Lukčeve hruške. Želimo ji, da ji bo prav prišla še vrsto let.
Besedilo in foto: Boštjan Godec

16

DOGODKI

Rokovnjač

Ivan Baloh (1929–2022), človek širokega srca in duha
V 92. letu svojega nadvse ustvarjalnega in inovativnega življenja,
z vsemi človeškimi križi in težavami ter tudi radostmi, se je poslovil
Ivan Baloh iz Dolin.
Čeprav rojen v Zgornjem Tuhinju, so bile Doline pravzaprav njegov
dom, kamor se je s starši preselil daljnega leta 1937. Žal je družina svoje
začetno novo domovanje srečno uživala malo časa, kajti druga svetovna vojna je Ivanu kruto iztrgala starše in komaj je prerasel otroške kratke hlače, že je moral postati glava družine in poskrbeti za svoje tri mlajše brate, sestro in ostarelo staro mater. Če mu je že med vojno usoda
namenila, da je moral prekiniti uk v kovačiji na Trojanah, mu ob izgubi
staršev, še trajajoči vojni in kasneje v svobodi tudi ni bilo namenjeno
oziroma ni bilo nobene možnosti za nadaljnje šolanje. Njegova šola je
bila šola življenja in nje izzivi, prirojena zvedavost, pogum ustvariti nekaj novega, nekaj, kar pomaga k boljšemu vsakdanu na kmetiji in sploh
lažjemu življenju. Ravno njegova iznajdljivost in iskanje pravih priložnosti sta pripomogla k postavitvi nove hiše in elektrifikaciji le-te ter
lastnega vira vode, pripeljana cesta iz doline do Dolin, kasneje telefon
in še marsikaj je njegova zasluga in bo ostalo ohranjeno v spominu in
naravi. Na jesen svojega življenja, ko so mu že malo opešale življenjske
moči, je napisal knjigi Dolinska kronika; to sta dve knjigi o stoletni kroniki Dolin nad Trojanami in tretja knjiga Pozabljena zgodovina, v kateri
Ivan Baloh opisuje mline, žage in kovačije v Črnem grabnu. Knjige je
pisal v zimskem času, ko zunaj ni bilo več toliko dela, v hiši pa ga je prijetno grela kmečka peč, o kateri je rad rekel, da nikoli ne zataji. Glede na
to, kako malo je hodil v šolo, je ostal za njim lep spomin v treh knjigah,
ki se mu človek lahko samo globoko pokloni. Naj počiva v miru.
Besedilo in foto: Milena Bradač

Peregrinov sejem v Lukovici
Končno je zaživel tudi sejemski utrip: po sejmu v Komendi sledi Peregrinov sejem v Lukovici. V času, ko je cesarica Marija Terezija
potrdila pravico prirejati sejme, še ni bilo korone, zdaj pa nekaj časa kljub izdani pravici sejmov ni bilo mogoče organizirati. A prišel
je praznični čas, 27. april, ko je sejemska dejavnost ponovno oživela. Čeprav je bilo v jutranjih urah več prodajalcev kot obiskovalcev, se je po prenehanju deževja tudi sejemski prostor napolnil z obiskovalci. Na sejmu ste lahko na znani lokaciji pri vodnjaku našli
blagovno znamko Zakladi Črni graben, pa tudi ostalih ni bilo malo.
Pred lekarno in pekarno so se nam predstavili gasilci in gasilke PGD
Lukovica, policija in AMD Lukovica. Pri gasilcih smo naredili vozle,
oživili ponesrečenca in bili deležni odličnih palačink, pri policistkah
smo lahko preverili, koliko piva Rokovnjač smo popili in če lahko
skočimo še na enega.
AMD Lukovica tokrat zaradi napovedi slabega vremena ni pripravilo
akcije Motoristi varno na cesti, je pa skupaj s krovno organizacijo
AMZS predstavilo svoje delo in Moto revijo.
V Kulturnem domu Janka Kersnika je po enajsti uri na vprašanja odgovarjala Miša Pušenjak, priznana inženirka agronomije, publicist-

ka, avtorica vrtnarskih priročnikov in specialistka za zelenjadarstvo
in okrasne rastline. S pomočjo Pušenjakove so bile teoretično rešene mnoge zagate, kaj bo prinesel prenos v prakso, bomo še videli.
Proti poldnevu se je število obiskovalcev kar povečevalo in sejem je
bil, zahvaljujoč se tudi lepšemu vremenu, dobro obiskan in upajmo,
da bo Lukov sejem tudi.

Besedilo in foto: Drago Juteršek

DOGODKI

maj 2022

17

Velikonočna sobota na tržnici v Lukovici
Velikonočno tridnevje zaznamujejo številni obredi in mednje zagotovo sodijo tudi obredi velike sobote, ki se začnejo z jutranjim blagoslovom ognja in vode ter nato nadaljujejo z blagoslovom velikonočnih
jedi čez dan. Zaključijo se z večerno vigilijo v znamenju slavja luči.
Blagoslovljen ogenj ponesejo v domove, da gospodinje lahko z njim
zakurijo in začnejo s kuho. Ker v večini domov ni več tradicionalnih
peči na drva, z blagoslovljenim ognjem prižgejo svečo, ki naznanja
Jezusovo velikonočno vstajenje.
Pravijo, da nikoli nimamo vsega ter da vedno nekaj zmanjka in to ravno tisti trenutek, ko bi to potrebovali. Za praznike se nam najavijo
še obiski in zagotovo imamo doma premalo šunke in drugih dobrot.
In kaj storiti? Še sreča, da imamo rokovnjaško tržnico v Lukovici, na
kateri je bilo na velikonočno soboto poleg dobrot blagovne znamke
Zakladi Črni graben (odlični siri kmetije Jergan, dobrote Matožetove
kmetije, med čebelarja Cirerja) moč kupiti še dobrote kmetije pr' Cesarju, Vampretove kmetije in Dobrot izpod Špilka. Pri prodajalcu suhe
robe iz Ribnice ste lahko kupili tudi košaro za žegnanje. Za vse tiste
zamudnike, ki ob sobotah radi malo poležite, je bilo poskrbljeno kar
na rokovnjaški tržnici, kjer ste lahko prejeli tudi blagoslovljen ogenj.
Tako ste lahko dobili vse, kar ste potrebovali. Ker vemo, da kupujejo
predvsem oči, je tako v košari končalo še kar nekaj dobrot, ki niso bile
predvidene.
Besedilo in foto: Drago Juteršek

Velika noč 2022
Prazniki naj bi bili vedno čas veselja in druženja ter nešteto opravkov pred njimi, zato lahko na bistvo praznika skoraj pozabimo. V praznovanje letošnje velike noči smo vstopili s cvetno nedeljo in blagoslovom oljčnih vejic in butaric.
Z vstopom v veliki teden se za vse vernike začnejo dnevi zanimivih
obredov, za župnike pa običajno dnevi skrbi. Same priprave na praznike in obrede terjajo kar nekaj logistike, še posebej, če imaš na skrbi kar
štiri župnije. Tako so si župnik Bernard Rožman, duhovni pomočnik Gregor Luštrek in jezuit Rok Bečan razdelili župnije za zadovoljstvo faranov
in farank, da je bilo praznovanje velike noči spet tisto pravo.
Prvi dan velikonočnega tridnevja je veliki četrtek, za katerega je značilno odkrivanje oltarjev, spomin na Jezusovo zadnjo večerjo ter krizmena maša po stolnicah. Veliki petek je dan Jezusove smrti na križu, ki se
je z molitvijo spomnimo že ob 15. uri. Na veliki četrtek gredo zvonovi
v Rim in se vrnejo šele na veliko soboto. Zanjo so značilni blagoslov
ognja, blagoslov velikonočnih jedil in hvalnica velikonočni sveči.
Blagoslov velikonočnih jedi se je tokrat, hvala Bogu, lahko ponovno
odvijal po vaseh na že znanih mestih. Dočakali smo tudi večerno slavje
luči in ne nazadnje po dolgem času tudi pripravo bander za vstajenjsko

procesijo po poljih, travnikih in vaseh ob petju, nekje ob igranju godbe,
a vsepovsod s pritrkovanjem zvonov naših cerkva.
Besedilo in foto: Drago Juteršek

18

DOGODKI

Godba v Javorjah pri Blagovici
Po dolgih letih, prežetih s korono, smo bili krajani vasi Gorenje, Javorje,
Log in Suša veseli, da je v soboto, 30. aprila, ob 16. uri, k nam prišla
Godba Lukovica. Z ubranim igranjem so nam polepšali dan. Vsi skupaj
smo v zahvalo za obisk godbo pogostili s pijačo in jedačo.

Tokrat pa so nas obiskali še gasilci in nam na ogled pripeljali svoje novo
gasilsko vozilo. Predsednik PGD Trojane se nam je zahvalil za vse prostovoljne prispevke, ki smo jih krajani poklonili društvu, da so lahko
kupili novo vozilo. Zahvaljujemo se jim za obisk in upamo, da se bomo
večkrat srečevali na veselih dogodkih kot na intervencijah.
Na koncu se najlepše zahvaljujemo članom Godbe Lukovica za njihov
obisk in upamo, da nas kmalu spet obiščejo.

Rokovnjač

Blagoslov traktorjev in
motorjev na Zlatem Polju

Na velikonočni ponedeljek se običajno podamo na romanje v
Emavs. Tja sta se po starem izročilu v Lukovem evangeliju odpravila učenca, ko se jima je na poti prikazal vstali Kristus. Zato
tudi mi velikonočni ponedeljek, ko obiskujemo sorodnike, imenujemo pot v Emavs. Na pot v tokratni Emavs – igrišče v Podgori
pri Zlatem Polju – so se mnogi odpravili z različnimi prevoznimi
sredstvi, saj je tam potekal drugi blagoslov traktorjev in motorjev. Poleg varne vožnje in upoštevanja prometnih predpisov še
kako prav pride Božji blagoslov – varstvo od zgoraj, saj nesreča
nikoli ne počiva. Traktorje in motorje je blagoslovil župnik Bernard Rožman, v obred pa je zbrane uvedel zborček s pesmijo »Sta
šla učenca po cesti … Bodi pri nas Gospod …« V tej pesmi je skrita vsa simbolika blagoslova, saj če je On z nami, potem se nam
ni česa bati. Pri tem ne pozabimo, da je tudi hudobni duh skušal
Jezusa, zato ne preizkušajmo Njegove dobrote z nespametno
vožnjo, vožnjo pod vplivom alkohola in tehnično neizpravnim
traktorjem ali motorjem.
Besedilo in foto: Drago Juteršek

Besedilo in foto: Krajani vasi Javorje, Log, Suša, Gorenje

Zopet zadonele prvomajske koračnice
Člani in članice Godbe Lukovica so zopet zaigrali na prvomajskih nastopih. Po tradiciji so se 30. aprila odpravili po krajevnih skupnostih Občine Lukovica in z odigranimi koračnicami obeležili praznik dela.
Nestrpno so tokrat godbeniki pričakovali popotovanje od Trojan do
Prevoj. Zadnji dve leti so namreč prvomajski nastopi zaradi pandemije koronavirusa odpadli in so mednarodni praznik v orkestru obeležili le na spletu. Tokrat pa so zopet lahko zaigrali v živo, poklepetali
in se družili z obiskovalci. Vzdušje je bilo temu primerno zelo dobro,
pozitivno in sproščeno. Povsod se je zbralo zelo veliko poslušalcev.
Na Trojanah so jim prisluhnili številni turisti, zelo so se z obiskom in
pogostitvijo ponovno izkazali v Javorjah, razočarali niso niti v Krašnji, v Zlatem Polju je bila med poslušalci tudi županja Olga Vrankar,
v Vrhovljah so ob narodnozabavnih zvokih zaplesali, zaključek pa
je kot vedno sledil na Prevojah. Tudi tokrat so pod vodstvom predvodnika Vilija Gošteta vkorakali v vsako vas in nastop poleg igranja
popestrili še z eno izmed figur korakanja.
Godbeniki nadaljujejo tradicijo prvomajskih nastopov, na katere
so se prvič podali leta 1999. Letošnji so bili tako že 22. V godbi jih
ocenjujejo kot zelo uspešne, saj gre za enega pomembnejših vsakoletnih nastopov, kjer se vezi in timski duh v orkestu še okrepijo.
Poskrbijo pa tudi, da se vaščani krajevnih skupnosti v večjem številu
zberejo skupaj in družijo. Tokrat je godbenikom to zagotovo uspelo. Zahvaljujejo se Gostinskemu podjetju Trojane, Baru pod lipo v
Krašnji, Športnemu društvu Zlato Polje, Gostilni Škarja na Prevojah,

vsem krajevnim skupnostim in krajanom ter vsem obiskovalcem za
prisrčno dobrodošlico in pogostitev.
Besedilo in foto: Leon Andrejka

DOGODKI, DRUŠTVA

maj 2022

19

Tradicija ostaja
Čeravno tokratna prvomajska budnica z motorji ni bila v organizaciji
AMD Lukovica kot pretekla leta, so se navdušeni motoristi in avtomobilisti že pred 6. uro zbrali pred gostiščem Furman. Po dveh letih premora
so tokrat krenili na pot po naši občini in z ropotom naznanili, da je prvi

maj, praznik dela tu. Upamo lahko, da se v prihodnjem letu zbere še več
udeležencev ter da tradicija ostane in se prenese tudi na mlajše rodove.
Besedilo in foto: Drago Juteršek

Sveti Florjan, zavetnik gasilcev in gasilk
Sveti Florjan, ki goduje 4. maja, velja za zavetnika pred ognjem, sušo,
povodnijo in vojsko, zato so si ga za svojega zavetnika izbrali tudi gasilci in gasilke. Pomena gasilcev in gasilk v našem vsakdanjiku se zaveda
tudi župnik Bernard Rožman, ki je skupaj z duhovnim pomočnikom
Gregorjem Luštrekom pripravil kar tri svete maše za gasilce: 1. maja v
Spodnjih Praprečah, 4. maja v Krašnji in 6. maja v Češnjicah.
V Krašnji je zbrane gasilce in gasilke nagovoril duhovni pomočnik Gregor Luštrek, ki je dejal, da s svojimi darovi služijo družbi in skupnosti,
zato naj jih zavetnik sv. Florjan spremlja pri delu v dobro vseh nas. Imajo opremo, v katero je vloženih veliko sredstev in s katero je treba znati
rokovati ter s tem znanjem usposabljati naslednje generacije. V delo
gasilk in gasilcev je vloženega tudi veliko prostega časa in dela, zato
'bohloni' za vse in obilo blagoslova pri delu. Gasilcev in gasilk so se spomnili tudi v prošnjah – naj kljub oviram vztrajajo v svojem plemenitem
poslanstvu, Bog pa naj jih skupaj z zavetnikom sv. Florjanom pri tem
varuje. Naj tokrat zaključim s starim gasilskim pozdravom: Bogu v čast
– narodu v korist in naj tako tudi ostane.
Besedilo in foto: Drago Juteršek

AMD Lukovica – začetek tekmovalne sezone
Pred koncem aprila 2022 so člani AMD Lukovica na rednem letnem občnem zboru med drugim potrdili tudi načrt dela za letošnje leto.
Aktivnosti bo veliko – na področju preventive, mobilnosti, članstva in avto-moto športa, ki je srčika delovanja društva.
V vlogi organizatorja se bo društvo predstavilo že konec tega meseca,
ko bo na poligonu Avto Kveder v Lukovici v soboto in nedeljo, 28. in 29.
maja, izvedlo dve dirki za odprto državno prvenstvo Slovenije za VN
Lukovice v trialu. Tretjo dirko v trialu bo društvo izvedlo 27. avgust 2022
na poligonu AMZS Centru varne vožnje na Vranskem.
Na začetku sezone je 29 tekmovalcev društva prijavljenih za nastope
na različnih nivojih tekmovanj: Svetovno prvenstvo enduro, Mednarodne dirke – Alpe Adria, Državno prvenstvo Slovenije, Pokalno prvenstvo Slovenije, dirke starodobnikov. Želimo jim veliko športne sreče in
čim manj težav s poškodbami, ki so v moto športu žal prepogoste.
Vse občane, ki še niso člani AMD Lukovica, vabimo, da se vključijo v
naše društvo in koristijo številne ugodnosti, ki jih ponuja članstvo. Kot
novost je AMZS lansko leto uvedla pomoč na cesti tudi za kolesarje. S
to nadgradnjo zaokrožujemo storitev pomoči na cesti za različne vrste
mobilnosti naših članov – AMZS namreč članu zagotavlja pomoč na cesti za različna prevozna sredstva, ki jih član uporablja, četudi prevozno
sredstvo ni v njegovi lasti. AMZS novo storitev za kolesarje uvaja tudi z
namenom spodbujanja bolj trajnostnih oblik mobilnosti. Občani lahko
članstvo v AMD Lukovica sklenejo preko spletne strani AMZS.
V vseslovenski akciji »Kolesa za vse« smo s pomočjo občanov v dru-

štvu zbrali 15 koles, ki so bila po opravljenem servisnem pregledu že
razdeljena prejemnikom iz socialno šibkejših okolij. Vsem darovalcem
se v imenu ZPM Ljubljana Moste-Polje zahvaljujemo. Z akcijo bomo nadaljevali jeseni.
Besedilo: Tomaž Andrejka, foto: Rok Bačovnik

20

OGLAS

Rokovnjač

6
www.pohodobreki.si

11. JUNIJ

od 7.00 do 13.00

14 km · zanimive postojanke · primerno za majhne otroke, saj lahko prehodite,
kolikor hočete, ali obiščete samo eno postojanko · primerno za mlade družine (brez vzponov,
primerno za vozičke, kolesa, poganjalce) · veliko dobre volje in pozitivne energije

Glavni
pokrovitelj
dogodkov
Modrih novic
2022

DRUŠTVA

maj 2022

21

Bencinski zavezniki čebel
Kako se lahko motorist zahvali čebeli za njeno delo? Česa se motorist ne boji? Ti dve vprašanji sta začinili začetek sezone v Moto klubu
Rokovnjači. V nadaljevanju izveste odgovore.

K povabilo Čebelarske zveze Slovenije k sajenju medovitih rastlin smo z
veseljem pristopili, saj nas v Vrbi »na placu« obdaja pristna narava. Tako
smo konec marca s pomočjo naših najmlajših simpatizerjev okolico
polepšali še s 50 sadikami divje češnje. Moramo pohvaliti posamezne
člane, ki imajo očitno zelen palec, saj so se češnje kljub pomanjkanju
dežja s pomočjo zalivanja zelo dobro prijele.
Zaradi obremenjenosti naših članov skozi prvomajske praznike se je
otvoritvena vožnja premaknila z 2. na 7. maj. Pričakala nas je deževna sobota, »ekipa blatnih« se je dobila ob 8h zjutraj in navkljub dežju
izpeljala dopoldansko turo po taktirki Stupice. Ostalim cestnim navdušencem je deževje nekoliko zamaknilo start izpred Furmana v Lukovici,
tako smo ob 11h krenili na pot v smeri Litije. Balanca nas je tako vodil

celih 100 km po območju brez padavin, za kar se mu zahvaljujemo. Vse
skupaj so ob 14h s pogostitvijo pričakali »na placu« pridni člani, ki so
pripravili vse potrebno za lačne želodčke.
V nadaljevanju vas vabimo k udeležbi:
• Krvodajalska akcija: petek, 3. junij 2022,
• Strokovna vikend ekskurzija: od petka do nedelje, 3.–5. junij 2022,
• Nočna vožnja: sreda, 13. julij 2022,
• Moto piknik: sobota, 3. september 2022,
• Zaključna vožnja: nedelja, 2. oktober 2022.
Besedilo in foto: Moto klub Rokovnjači

Butarice za cvetno nedeljo
V soboto, dan pred cvetno nedeljo, smo moravški skavti na župnijskem
vrtu ustvarjali tradicionalne butarice. S pomočjo moravških rokodelk
in z veliko zagnanostjo smo se lotili dela. Na začetku so nas rokodelke
poučile o zgodovini butaric, o križu, ki je iz devetega lesa, pa o zelenju
in rožah, ki so po tradiciji najpogosteje uporabljeni, in pa zakaj ljudje
ob grmenju ali slabem pridelku odlomimo vejico na blagoslovljeni butarici in jo vržemo v ogenj. Po teoretičnem delu, ki ni bil slišati težak, je
sledil praktični, ki pa je marsikomu povzročal težave. Za začetek smo si
pripravili nekaj vejic, ki smo jih zvezali skupaj in nato na njih vezali šopke bršljana, pušpana, oljčnih vejic, cipres, rese, brina ... Po kar nekaj poskusih in veliki pomoči prijaznih rokodelk so začele nastajati butarice
vseh barv, oblik in velikosti, ki so risale nasmeh in ponos na naše obraze. Na koncu pa smo se rokodelkam še zahvalili za vso predano znanje,
pomoč in za podarjene rožice iz krep papirja, ki so krasile naše butarice.
Besedilo: Lucija Bizilj, foto: Judita Kerin

22

DRUŠTVA

Rokovnjač

V Društvu upokojencev Lukovica se dogaja

V času epidemije nam je kar nekaj načrtovanih dejavnosti odpadlo. Letos pa nam gre vse po začrtanem planu. Prvi ponedeljek v aprilu smo se
pohodniki odpravili na pohod. Naš cilj je bil Dom na Govejku na nadmorski višini 734 m. Parkirali smo pri gostilni Legastja. Po slabi uri lahke
poti smo prišli do Govejka, naselja samotnih kmetij na planoti Gonte
nad dolino Ločnice, med Osolnikom in Toščem v Polhograjskem hribovju. Od doma je lep razgled na okoliško hribovje, Kamniške Alpe, Soriško
polje in na oddaljene Karavanke. Dom je v ponedeljkih zaprt. Marijana,
ki je ta pohod vodila, se je dogovorila z oskrbnikom, da ga je odprl za
nas. Ta prijaznost nas je razveselila, saj je bilo prijetno v domu posedeti
in se okrepčati. Ob odhodu smo se oskrbniku zahvalili in se podali v dolino. Bil je to spet en lep pohod. Majski pohod je iz prvega ponedeljka
prestavljen na konec meseca. O datumu vas bomo obvestili.
Nemoteno potekajo delavnice ročnih del. So lepo obiskane. V marcu

in aprilu so udeleženke vezle in ustvarjale čudovite stvari, ki jih bodo
jeseni razstavile. V mesecu maju in juniju bo na vrsti pletenje, in sicer
vzorci in okraski s perlicami.
Vsak četrtek se srečujemo pri Bevcu na balinišču. Tekme so hude, veliko
natančnega merjenja in pregovarjanja, predvsem pa veliko smeha in
prijetnega druženja.
S kolesarjenjem bi morali začeti aprila, pa se je malo zataknilo. Upamo,
da bomo tretji torek v maju uspeli organizirati in spraviti v pogon tudi
to našo prijetno dejavnost.
Obvestila o dejavnostih objavljamo tudi na naši FB strani Društvo upokojencev Lukovica.
Občni zbor društva bo v četrtek, 19. 5. 2022, ob 16. uri, v Gostišču
pri Čebelici na Brdu pri Lukovici.
Besedilo: Danica Osolnik, foto: Silvo Maselj

Planinski pohod in srečanje rejniških družin pri lovski koči na
Prvinah
V sredo, 27. aprila 2022, smo v Društvu rejnic in rejnikov Domžale skupaj s CSD OSV, Enota Domžale, pri lovski koči na Prvinah izpeljali
srečanje družin, ki izvajajo rejniško dejavnost. Zbralo se nas je 91 oseb. Deževno vreme v zgodnjem dopoldnevu nas večine ni odvrnilo
od pešačenja po mirni in lepo urejeni gozdni poti iz Javorja in mimo Loga do lovske koče na Prvinah.

Ta dan so nas pri Benkovičevih v Petelinjeku pozdravili in prijetno presenetili s kavo, na domačiji Pustotnik v Javorjah pa smo doživeli dobrodošlico z izvrstnimi domačimi piškoti in pijačo. Pri lovski koči na
Prvinah nas je počakal lovec Franc Smrkolj in nam predstavil delovanje
Lovske družine Trojane - Ožbolt, ki deluje s poudarkom na varovanju

narave in živali. Med drugim smo izvedeli, da imamo v teh gozdovih
tudi medvede, volkove, šakale, lisice, divje prašiče ..., ki pa se za ljudi po
večini ne zmenijo in se umaknejo, kadar jih slišijo. Kaj storiti, če srečaš
medveda? Do tega pride izjemno redko, izhodov je več, eden od njih
je tudi kričanje. Lovci obiskovalcem gozdov svetujejo spoštljiv odnos
do živali in narave, pazljivost pri vožnji s kros motorji, da se vozijo le
tam, kjer je to varno in dovoljeno z oznakami, ker sicer lahko z vožnjo
po gozdnih vlakah sprožijo preusmeritev vode in plazove ter z neprevidnostjo povzročijo tudi veliko materialno škodo.
Posladkali smo se s trojanskimi krofi in palačinkami z domačo marmelado, ki so jih pripravile rejnice. Dobre volje in veselja nam ni zmanjkalo.
Srečanje je minilo v prijetnem in sproščenem druženju, spontanih pogovorih, izmenjavi izkušenj in medsebojni podpori.
Ob tej priliki se želimo zahvaliti CSD OSV, Enota Domžale in Društvu
rejnic in rejnikov Domžale, Benkovičevim in Pustotnikovim za vsa lepa
presenečenja na poti, lovcu Francu Smrkolju za doživeto in poučno
predstavitev delovanja lovcev, Lovski družini Trojane - Ožbolt za brezplačno uporabo lovske koče, občinama Lukovica in Moravče za posluh
in finančno podporo našemu programu.
Vsem prisrčna hvala.
Besedilo: Marta Tomec in Dani Zaberložnik, foto: Marta Tomec

DRUŠTVA

maj 2022

23

Izdelava velikonočne butare
TD Sv. Vid je letos deseto leto zapored skupaj s svojimi člani in ostalimi pomočniki pri cerkvi sv. Vida v
Šentvidu izdelalo ter postavilo velikonočno butaro.

Ko tradicija poveže ljudi v skupnost dobrih ljudi, se zgodijo magične
stvari. Članom in pomočnikom TD Sv. Vid je tudi tokrat uspelo v skladu s
pravili izdelave velikonočne butare nabrati sedem različnih vrst zelenja,
ki v krščanstvu ponazarjajo sedem glavnih grehov, sedem zakramentov
in ne nazadnje je tudi Jezus pred svojo smrtjo na križu izrekel sedem besed. Tako število sedem v krščanstvu predstavlja magično število.
Dejansko pa je veliki teden in sestavljanje butare del postnega časa,

ko se spominjamo svojih grehov, se poglobimo vase ter se duhovno
očistimo za veliko noč.
Oljka nikakor ne sme manjkati, saj je to rastlina, ki raste v Sveti deželi,
in vedno morajo biti tri leske povezane skupaj. Tri leske pa so simbol
števila tri in v krščanstvu ponazarjajo troedinega Boga – Očeta, Sina in
Svetega duha.
Tokratna velikonočna butara meri 23 m in ima skoraj 400 kilogramov.
Pomembno je, da iz generacije na generacijo prenašamo in tako ohranjamo znanje in zavedanje o tem, kaj je povezovalo ter ohranjalo slovenski narod skozi stoletja. S tem starim običajem pa želimo ljudi povezati med seboj, ohraniti veliko smeha, zabave, znanja ter pozitivne
naravnanosti.
Vsem, ki so kakor koli pomagali pri izdelavi velikonočne butare, se iz
srca zahvaljujemo.
Besedilo: Christine Kveder, foto: Lucija Kveder Berk

Občni zbor društva DPŽ Lukovica
V petek, 8. aprila, smo imele članice Društva podeželskih žena Lukovica
občni zbor v Gostilni pri Gašperju na Prevojah. Zbralo se nas je 45, vesele, da se lahko zopet družimo. Predsednica Milena Urankar je pozdravila vse zbrane, še posebno gostje, članice društev DPŽ Tuhinjska dolina
in Blagovica. Predsednica je podala poročilo o delu društva v letu 2021.
Vse, kar smo planirale, smo kljub posebnim pogojem izvedle. Sledili sta
še finančno poročilo in poročilo nadzornega odbora. Dogovorile smo
se, da bo članarina 10 € in sestavile še plan dela za letošnje leto. Vanj
smo vključile dve ekskurziji, nekaj kuharskih tečajev, tečaj šivanja in sodelovanje na Vidovem sejmu v juniju, na novoletno srečanje pa bomo
vključile tudi predavanje. Kot vsako leto bomo obiskale vse ostarele
članice. Prvo točko plana, to je pohod okoli Gradiškega jezera ob materinskem dnevu, smo že uspešno izpolnile. Udeleženke so na koncu
potrdile vsa poročila in plan dela za naprej. Ob koncu so nas pozdravile tudi članice gostujočih društev, ki so predstavile svoje delo in nam
zaželele vse dobro. Med občnim zborom je prišla tudi gospa županja
ter nas pozdravila in zaželela veliko uspehov pri delu. Prejele smo tudi
zahvalo naše članice, ki je utrpela nesrečo s požarom, za donacijo.
Po končanem občnem zboru smo imele še predavanje, kjer nam je
predavateljica Andreja Videmšek predstavila biodinamično kmetijo pri
Cajhnu v Dobu. Ob gledanju diapozitivov nam je pokazala, kaj vse na
kmetiji pridelujejo, na kakšen način in s kakšnim orodjem. Predavanje

je bilo zelo zanimivo, marsikaj smo se naučile in to znanje bomo poskusile uporabiti pri domači pridelavi zelenjave.
Po predavanju smo se ob dobrem kosilu še malo pogovorile in nato z
lepo rožico, ki nam jo je podarila predsednica, odšle domov.
Besedilo: Sonja Jarc, foto: Jerica Cerar

24

PODJETNIŠTVO

Rokovnjač

Čevljarstvo – panoga, ki je nekoč cvetela v Črnem grabnu
Občina Domžale je na pobudo Franca Capudra 1. januarja leta 1958 kot samostojno podjetje ustanovila čevljarsko delavnico Lukovica,
ki je najprej delovala v kletnih prostorih Capudrove hiše. Kasneje, točneje novembra 1968, se je preselila v pritlične prostore Smrkoljeve
hiše. Pri Gospodarskem sodišču v Ljubljani so se 20. marca 1969 kot Čevljarsko podjetje Mojca Lukovica vpisali v register in se leta 1974
na pobudo Planike Kranj preusmerili v proizvodnjo zgornjih delov Adidas obutve za potrebe Planike. Leta 1974 so začeli z izgradnjo
nove tovarne obutve in jo 3. avgusta 1974 že predali v uporabo. Januarja 1976 se je Mojca združila s Planiko in od takrat se je imenovala
Industrijski kombinat Planika Kranj TOZD tovarna obutve Mojca Lukovica. Konec leta 1982 so v Mojci izdelali po 2500 zgornjih delov
obutve Adidas na dan. V njej je bilo zaposlenih 165 delavcev. Vodja TOZD je bil Franc Capuder, ki je imel največ zaslug za ustanovitev
in razvoj Mojce ter čevljarstva v Lukovici. O tistih bogatih čevljarskih časih v Črnem grabnu nam danes govorita le še muzej čevljarstva
pri gostilni Bevc ter proizvodnja obutve pri Dragarju v Krašnji. Skoraj verjetno lahko trdim, da lahko Dragarjeve čevlje oziroma natikače
najdemo v vsakem gospodinjstvu v Črnem grabnu. Pri Dragarjevih izdelavo čevljev vodi že druga generacija. O delu čevljarja sem tokrat
spraševal Silva Dragarja, ki vodi družinsko podjetje (Vir: S. Stražar: Črni graben).
strojništva, brez katerega praktično ne moreš izdelati obutve, ki jo lahko plasiraš na trg.
Je zanimanje za poklic med mladimi ?
To zanimanje je le med mladimi, katerih starši se ukvarjajo s tovrstno
dejavnostjo, s katero lahko preživijo, sicer zanimanja praktično ni.
Kaj vse se je spremenilo od začetkov do danes?
Pri nas klasičnega načina izdelave obutve ni več. Obutev izdelujemo
po sodobnih metodah, nekaj malega ročno, večinoma strojno. Ker
vso našo obutev izdelujemo pod blagovno znamko dr. Harvey in Bosa
noga za znanega kupca iz Šentjurja, smo prešli tudi na sodoben način
vodenja zalog v skladišču (sistem B2B), kar pomeni, da sproti sledimo
zalogi obutve in potrebam oz. povpraševanju trga.

Verjetno ne bi zmogli, če ne bi družina strnila vrste in pomagala
pri, sicer lahko rečem, utečenem poslu?
Seveda, glede na čas, v katerem živimo, je danes čevljarstvo povsem
drugačno, kot je bilo pred leti, in v obliki obrtništva ne preživi več. Na
trgu je treba biti konkurenčen, kar pomeni hitrejši, boljši, inovativen in
dokaj poceni. Če delaš malo, sploh ne prideš do sodobnih materialov,
ki se običajno kupujejo v večjih količinah.
Za nakup surovin torej potrebuješ količino. Posledica tega pa je več
ljudi, kar pri nas pomeni, da je v proizvodnjo vpeta cela družina in par
zaposlenih.
Včasih je bilo čevljarstvo lep poklic. Kako je danes in kako gledajo
mlajši na to?
Za ta poklic pravzaprav ve zelo malo ljudi, saj šola sploh ne obstaja več
v klasični obliki. Je pa danes za opravljanje teh del poleg osnovnega
znanja tehnologije potrebno še znanje kemije, informatike in osnov

Kako se ti dve leti korone poznata pri vas?
Pri nas izdelujemo profesionalen certificiran program obutve za osebje v
zdravstvu in pomožnih dejavnostih, program otroških copat Bosa noga
in nekaj obutve za prosti čas. To pomeni, da smo se v času korone brez
težav prilagodili povpraševanju, kupec naše obutve pa je odprl še spletno prodajo. Prav tako je korona pospešila povezovanje z večjimi sistemi
trgovskih podjetij, saj je je večina prešla še na internetno prodajo.
Videti je, da ste našli dobrega poslovnega partnerja Harvey d. o. o.
Kako kažejo načrti za naprej ?
Glede na situacijo uvoznikov obutve in težave z dobavami ter velikimi
stroški transporta pri nas ne vidimo težav. Pravzaprav so obratne, saj
povpraševanje močno presega naše zmogljivosti, vendar o kakšni širitvi ne razmišljamo. Rešitve vidimo le v hitrejši, sodobnejši in okolju čim
prijaznejši proizvodnji.
Zahvaljujem se vam, da ste si vzeli čas in se predstavili bralcem Rokovnjača, da spoznajo vaše delo tudi z besedo in ne samo z odlično
obutvijo.
Besedilo in foto: Drago Juteršek

Razpis za 6. skupino usposabljanja za samostojno podjetniško pot
Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) je
objavila šesti (predzadnji) razpis za vključitev v projekt Podjetno nad
izzive v Ljubljanski urbani regiji (PONI LUR), ki je namenjen vsem, ki
imajo inovativne in napredne ideje ter si želijo stopiti na samostojno
podjetniško pot, manjka pa jim nekaterih ključnih znanj. Program je
oblikovan tako, da udeleženci v štirih mesecih osvojijo znanja in veščine, ki so nujni za uspešen in učinkovit razvoj ideje ter zagon podjetja.
V okviru projekta jih čaka zaposlitev na agenciji ter popolno podporno podjetniško okolje. S pomočjo mentorjev in uspešnih podjetnikov
ter strokovnjakov z različnih področij bodo pridobivali številna znanja,
vse od razvoja poslovne ideje do izdelave poslovnega modela in načrta, marketinških in promocijskih aktivnosti, poslovne komunikacije,
upravljanje z IKT, pridobivanje virov financiranja in osnovna pravna ter
finančna znanja.
V projekt se lahko vključijo osebe s poslovno idejo ne glede na starost,
stopnjo izobrazbe ali status brezposelne osebe. Pogoj je, da imajo kandidati prijavljeno stalno ali začasno bivališče v eni od 26 občin Ljubljan-

ske urbane regije ter da lahko pred pričetkom podpišejo pogodbo o
zaposlitvi za določen čas štirih mesecev.
Razpis je objavljen na spletni strani www.rralur.si. Prijave so možne
do 6. 6. 2022, udeleženci pa bodo v projekt vključeni predvidoma
s 1. 8. 2022.
Dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom in razpisno dokumentacijo je možno dobiti vsak delovni dan do vključno 3. 6. 2022
med 10.00 in 12.00 na telefonski številki 01 306 19 35 oz. elektronski
pošti poni@rralur.si. Vabljeni tudi na informativni dan, ki bo potekal 12. 5. 2022 ob 10. uri preko video-povezave Zoom. Obvezne so
predhodne prijave preko obrazca, objavljenega na www.rralur.si.
Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). Za projekt »Podjetno nad izzive
v Ljubljanski urbani regiji – PONI LUR« v vrednosti 831.480,00 EUR bo
ESRR prispeval 582.036,00 EUR.

PODJETNIŠTVO, POLITIKA

maj 2022

25

Mož tisočerih idej – Matic Pošebal
Marsikatero idejo – in teh res ni bilo malo –, ki se je porodila v glavi
Matica Pošebala, je spravil k življenju. Spomnimo se Hutko hiše za otroke, izdelave transparentov, številnih izrezanih in iztesanih živali iz debel, reklamnih polepitev vozil in še veliko število idej. Vsem tistim, ki
ob okroglih jubilejih pobirajo prometne znake in s tem ogrožajo ne le
sebe, ampak tudi druge udeležence v prometu, sporočam, da jim lahko
Matic naredi res lepo številko ali celo transparent, ki bo v ponos slavljencu in ne nazadnje tudi lep spomin.
Zadnji Matičev proizvod so lesene pohodne palice, ki so plod domačega znanja in domače surovine. S tem proizvodom je dal lesu dodano
vrednost ter zanj prejel priznanje Lesarski presežek 2022.
Spirit Slovenija je letos skupaj z Društvom oblikovalcev Slovenije in
Direktoratom za lesarstvo na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo izvedel javni natečaj, s katerim so iskali izvirno oblikovane
izdelke iz lesa, ki bi lahko kot prepoznavni slovenski izdelki uspešno
nastopali na globalnih trgih. Ob podelitvi priznanja Maticu za lesene
pohodne palice so dejali: »Tu gre za nov, inovativen in vsestranski z naravo povezan izdelek. Njegove odlike so dovršeno oblikovanje, odziv
na sodobne potrebe uporabnikov, visoka okoljska učinkovitost – majhna poraba lesa in naslanjanje na lokalno tradicijo. Avtor iz domačega
lesa s premišljenim oblikovanjem v 3 velikostih zajame vsakega morebitnega uporabnika. Izdelek, kjer prevladuje moment funkcije, je oblikovno z lucidnimi detajli tako nadgradil, da je postal predmet lepega,
darila, želje in ne zgolj uporaben kos pohodnika.« (Vir: Spirit Slovenija).
Nagrada naj bi prispevala spodbudo in delček k razvoju trženja izdelka
tudi na tujih trgih. Tako se bo glas o naših krajih širil tudi po zaslugi
odličnih lesenih pohodnih palic. Tudi večina prvih kupcev je bila prav iz
lokalnega okolja (občine Lukovica) in brez te podpore bi zgodba do te
mere težko uspela, saj je prav vsak kupec pripomogel k uspešni začetni
razvojni fazi.

Naročnik: NSi

Besedilo in foto: Drago Juteršek

Pooblaščeni servis

Renault
tudi v

Moravčah

Avtohiša KRULC
www.avtohisa-krulc.si

- Servis osebnih in gospodarskih vozil
- Optične nastavitve podvozja
- Polnjenje in servis klimatskih naprav
- Vulkanizerstvo in hotel pnevmatik

01 72-31-200

- Sklepanje zavarovanj
- Karoserijska in ličarska popravila
- Cenitve kasko škod
- Ročna avtopralnica in poliranje

Hvala
za vaš glas!

Janez Cigler Kralj

26

ŠPORT

Rokovnjač

Miha Rožič letošnjo sezono začel več kot odlično
Miha je ponovno dokazal, da sodi v sam vrh lokostrelske srenje – na tekmovanju, ki je potekalo od 6. do 10. aprila, je kratko malo blestel.
Z obzirom na to, da ima Miha v letošnji sezoni kar nekaj pomembnih tekmovanj, in glede na to, kako se je odrezal že na začetku sezone,
bomo o lokostrelstvu še veliko pisali. Miha nam je poskušal zapleten sistem tekmovanja razložiti v spodnjih vrsticah in povedal, kakšna
je bila pot do odličnega 9. mesta med posamezniki in prvega mesta ekipno. Da je tekmovanje izredno resna zadeva, govori podatek, da
so se borili tudi proti aktualnemu olimpijskemu prvaku.

Igrala je Zdravljica.
Tokratno lokostrelsko tekmovanje Kahraman Bagatir Spring Arrows Archery Tournament je potekalo v Turčiji v obmorskem mestu Antalya.
Šlo je za tarčno tekmovanje, kjer se strelja na 70 m za točke na svetovni
rang lestvici in kvote za kategorizacijo. Tekmovanje je potekalo v razponu 6 dni. Prvi dan po prihodu je potekala aklimatizacija s treningom,
drugi dan so potekale kvalifikacije. Na kvalifikacijah vsak tekmovalec v
intervalih po 6 izstreli 72 puščic. Rezultati zadetkov se seštevajo in tako
dobimo razvrstitev tekmovalcev glede na uspešnost strelov. V tem delu
tekmovanja se odloča, kateri od tekmovalcev bo lahko šel v izločilne
boje, saj se naprej uvrsti le 32 najboljših tekmovalcev. Ostale dni so sledili dvoboji, tako individualni kot tudi ekipni.
Miha pove, da se v individualnih izločilnih dvobojih strelja po 3 puščice
in na največ 5 setov. Vsak set je vreden 2 točki. Če sta tekmovalca izenačena, si točke razdelita, kar pomeni, da vsak dobi 1 točko. Dvoboj se
lahko konča na dva načina. Eden od načinov je, da boljši dvobojevalec
prvi pride do 6 set točk, lahko pa pride do zelo izenačenih dvobojev in
do rezultata 5 : 5, pri čemer se izvede »shootoff« – streljanje ene puščice, kjer puščica, najbližja centru, zmaga.
Dvoboji kot ekipa (3 tekmovalci) pa potekajo podobno kot posamezno, le da se tekmovalci v ekipi izmenjujejo. Ekipa, ki prva pride do 5
set točk, zmaga.
Katero mesto si dosegel v individualnih bojih?
Individualno sem po kvalifikacijah zasedel 13. mesto. Po napetem dvoboju s slovenskim kolegom Žigom Ravnikarjem (našim lanskim olimpijcem) sem zmagal prvi dvoboj, nato pa izgubil proti četrto uvrščenemu
Italijanu. Moja končna uvrstitev kot posameznik je bila 9. mesto.
Kakšno razvrstitev ste dosegli kot ekipa?
Kot ekipa, ki smo jo sestavljali Den Habjan Malavašič, Luka Arnež in
jaz, smo se že po kvalifikacijah uvrstili na 3. mesto. V ekipnem dvoboju
smo za nasprotnika dobili izjemno ekipo Nemcev, katero nam je uspelo
ukrotiti z rezultatom 5 : 4.
Z zmago nad Nemci smo si priborili nastop na finalnem odru proti Uzbekistanu, ki so ugnali najboljše strelce Turčije, saj je med njimi tudi
aktualni olimpijski prvak Mate Gazoz. Dvoboj se je začel zanimivo, saj
smo vsi Slovenci streljali dobro, puščice pa so poplesavale po licu. Po
kratkem oddihu in popuščanju treme smo z odličnim streljanjem z rezultatom 6 : 2 ugnali naše težke nasprotnike iz Uzbekistana in si s tem
priborili zlato medaljo.

Kakšni so bili občutki po takšnem napetem tekmovanju?
Občutki po tekmi so bili izjemni in dali so mi zagon za nadaljevanje
sezone, ki se je šele dobro začela. Pripomoglo je tako navijanje naših
reprezentančnih kolegov s tribun kot seveda navijanje naših domačih,
ki so lahko finalne dvoboje spremljali v živo na socialnih omrežjih.
Kakšni so načrti za letošnjo sezono?
Naslednji korak v tej sezoni je biti med top 3 v Sloveniji, kar bi pomenilo, da sem del slovenske reprezentance. Potrebno bo veliko dela, saj
imamo predvidenih 9 tekmovalnih dni po približno 7 ur streljanja.
Na katero tekmovanje se pripravljaš?
Letošnjo sezono med svetovno lokostrelsko konkurenco nadaljujemo
kar pri nas v Kamniku, kjer v začetku maja poteka Veronikin pokal. Tekmovanja se bodo nadaljevala po že vnaprej znanem koledarju, in sicer
v nemškem Münchnu na evropskem prvenstvu, v Parizu na svetovnem
pokalu ter na sredozemskih igrah v mestu Oran v Alžirija.
Posnetek finalnega dvoboja, na katerem smo si člani slovenske ekipa priborili zmago, si je možno ogledati na YouTube kanalu, in sicer na World
Archery pod naslovom Recurve team finales I Antalya 2022 Spring Arrows.
foto: arhiv tekmovanja

Proslavljanje.

Besedilo: Petra Pavlič,
Kahraman Bagatir Spring Arrows Archery Tournament

ZDRAVJE

maj 2022

27

17. maj 2022 – Svetovni dan hipertenzije
“Natančno si izmerite krvni tlak, nadzirajte ga, živite dlje!”
Zvišan krvni tlak imenujemo tudi »tihi ubijalec«. Zakaj tihi? Ker ne boli
in ker ga dlje časa niti ne občutimo. Občutimo lahko nenadno povišan
krvni tlak, in sicer nenadno povišanje osebe pogosto opišejo z glavobolom in občutkom vročine v glavi, nenadnimi krvavitvami iz nosu in
piskanjem v ušesih. Zakaj ubijalec? Ker nezdravljen pritisk privede do
srčne bolezni, ledvične bolezni ali možganske kapi. Zvišan krvni tlak
se po podatkih hipertenzije.org pojavlja pri 25 % odraslih osebah po
svetu, pri starejših od 60 let pa ima povišane vrednosti krvnega tlaka
kar vsaka druga oseba. V članku se bomo sprehodili skozi pomembne
točke – kako PRAVILNO merimo krvni tlak, kakšne so sploh vrednosti
normalnih tlakov in kdo je bolj podvržen temu, da razvije hipertenzijo.
Na koncu se bomo dotaknili priporočenih sprememb, ki jih je primerno
uvesti v naš vsakdan, priložen pa je še dnevnik meritev, ki ga lahko pokažete svojemu osebnemu zdravniku ali pa ga uporabite za spremljanje krvnega tlaka doma.
Letošnji svetovni dan hipertenzije (povišanega krvnega tlaka/pritiska)
je posvečen pravilnemu merjenju in nadzoru nad urejenostjo krvnega
tlaka. Veliko ljudi si doma meri krvni tlak vsak dan, pa vendar vse meritve niso točne in izvedene na pravilen način. Meritev krvnega tlaka je
v svojem življenju zagotovo izvedel že vsak od nas, zdi se nam samoumevna in imamo občutek, da je to tako vsakdanja stvar, da jo obvladamo vsi. Pa to drži? Preverimo postavke, ki lahko vplivajo na višino
izmerjenega krvnega tlaka.

Priporočene spremembe življenjskega sloga
• Omejitev soli manj kot 5 g na dan (to pomeni manj kot ena mala
žlička soli, upoštevati moramo tudi skrito sol v juhah, suhih salamah,
paštetah, slanih prigrizkih …). Večina ljudi zaužije med 9 in 12 g soli
na dan;
• omejitev uživanja alkohola;
• priporočeno je uživanje sadja in zelenjave, rib, oreščkov, nenasičenih maščob (oljčno olje), malo rdečega mesa, mleko z odvzeto maščobo (posneto mleko);
• znižanje telesne teže in obsega pasu (moški pod 94 cm, ženske pod
80 cm);
• redna telesna aktivnost (vsaj 30 minut 5–7 dni v tednu);
• opustitev kajenja. (Vir: Slovenske smernice za obravnavo hipertenzije, 2018).
Besedilo: Petra Pavlič

Dnevnik meritev
DATUM IN URA

SISTOLIČNI
(ZGORNJI)

DIASTOLIČNI
(SPODNJI)

UTRIP

1. 4. 2022 ob 7. uri

126

72

68

Kako pravilno izmerite krvni tlak?
• Pred merjenjem ne pijte alkoholnih pijač, ne kadite in ne pijte kave,
pravega čaja, gaziranih pijač, energijskih napitkov;
• ne merite takoj po naporu, sedite vsaj 3–5 minut;
• med merjenjem se naslonite na naslonjalo stola, ne imejte prekrižanih nog;
• v kolikor krvni tlak merite večkrat, ga vedno pomerite na isti nadlahti, pod manšeto pa naj bo za en prst prostora;
• zjutraj si krvni tlak merite 30 minut po tem, ko vstanete;
• če jemljete zdravila za zniževanje krvnega tlaka, meritev opravite
pred jemanjem zdravil (razen če vam je zdravnik naročil drugače);
• med merjenjem sedite pri miru, ne govorite, ne glejte televizije;
• krvni tlak izmerite 3x, med meritvami naj bo 1 minuta presledka;
• zapišite meritev, pripišite datum in uro merjenja;
• za spremljanje krvnega tlaka zadošča merjenje 1–2 x na teden.
Ko smo upoštevali vse korake pravilnega merjenja krvnega tlaka, našo
meritev vrednotimo. Običajno nam (v kolikor smo spremljani s strani
osebnega zdravnika, kardiologa ali drugega specialista) določijo za nas
pričakovano vrednost. Za ostale zdrave odrasle osebe pa imamo razporeditev v spodnji tabeli.
Razvrstitev

Sistolični (zgornji)

Diastolični (spodnji)

Optimalen tlak

<120

<80

Normalen tlak

120–129

80–84

Visoko normalen tlak

130–139

85–89

proevent_racunovodstvo_oglasi.pdf 2 12.4.2021 12:38:47

Vir: Slovenske smernice za obravnavo hipertenzije, 2018
RAČUNOVODSKI SERVIS

Kdo je bolj podvržen temu, da razvije visok krvni tlak?
• Osebe, starejše od 60 let;
• osebe z dedno obremenjenostjo (v kolikor so imeli vaši starši povišan krvni tlak, imate tudi vi večjo verjetnost za razvoj te bolezni);
• osebe, ki že imajo sladkorno ali ledvično bolezen;
• nosečnice;
• moški;
• kadilci;
• osebe s povišanimi vrednostmi holesterola;
• osebe s prekomerno telesno težo in debelostjo;
• ženske s prezgodnjo menopavzo (pred 40. letom);
• telesno neaktivne osebe;
• osebe, ki imajo srčni utrip v mirovanju višji od 80 utripov na minuto.

Našemu računovodskemu
servisu zaupa že več kot
450 strank.
01 300 32 16
racunovodstvo@proevent.si

racunovodski-servis.si

POŠLJITE
POVPRAŠEVANJE!
SPOT točka Vse za ustanovitev podjetja

28

ŽIVLJENJE STAREJŠIH

Rokovnjač

Izveden še zadnji sklop delavnic za bodoče
koordinatorje in prostovoljce »Točka za starejše«
V okviru LAS projekta »Točka za starejše« je bil uspešno izveden še zadnji sklop delavnic za bodoče koordinatorje točk za starejše in zainteresirane prostovoljce. Zavod Oreli je delavnice izvedel v živo in preko spleta, in sicer smo se na temo projektnega vodenja srečali 5.
aprila v Kulturnem domu Janka Kersnika v Lukovici, na temo vzpostavitve točk za starejše pa 21. aprila v Knjižnici Šmartno pri Litiji. Vseh
22 udeležencev je zelo aktivno sodelovalo in na koncu prejelo tudi potrdila o opravljenem izobraževanju.

Projekt se izvaja v občinah Litija, Šmartno pri Litiji in Lukovica, udeleženci delavnic pa prihajajo iz Društva upokojencev Šmartno pri Litiji,
Občine Litija, Doma Tisje, Kulturnega društva Javorje, Krajevnega
odbora Rdečega križa Rafolče, Društva upokojencev Lukovica, Razvojnega centra Srca Slovenije in LAS Srce Slovenije. Sodelujejo tudi
številni prostovoljci.
Delavnico o projektnem vodenju je vodil mag. Roman Rener, svetovalec Zavoda Oreli. Seznanili smo se s ciklom projekta, t. j. s pripravo ideje,
prijavo projekta na razpis ter z njegovo izvedbo, pri čemer sta vodja
projekta in njegova ekipa ključna za uspeh, zato so bile predstavljene
tudi njihove ključne veščine. V skupinah smo nato pripravili konkreten
idejni projekt »Vikend prostovoljstva«, kar nas je še bolj povezalo in
okrepilo z novimi znanji.
Prostovoljka Zavoda Oreli Špela Drobnič, mag. soc., je izvedla delavnico o vzpostavitvi informacijske točke za starejše. Odgovorili smo si
na vprašanja, zakaj je pomembno, da ima občina svojo informacijsko
točko na spletu in v fizični obliki, kako ta deluje, kakšni koordinatorji
so najbolj primerni, kakšna znanja in veščine naj imajo in kako vzpostaviti točko, da bo aktivno delovala. Vsaka točka bo namreč ponujala
ključne informacije za starejše na enem mestu, objavljene bodo tudi

pomembne novice o dogodkih s področja pomoči starejšim v občini
ter s področja prostovoljstva in samopomoči.
Marijana Grošelj, Društvo upokojencev Lukovica: »Spoznala sem nove
prijetne ljudi, poslušala prijazne predavatelje, se veliko naučila in upam,
da bomo projekt čim prej udejanjili in s tem starejšim rešili marsikateri problem.«
Mili Zajc, Krajevni odbor RK Rafolče: »Delavnic sem se z veseljem udeležila. Veliko sem izvedela o prostovoljstvu, pripravah na razpis za projekt,
postavitvi info točke in pridobitvi novih prostovoljcev. Želim si, da bi čim
prej lahko nabrano znanje uporabila. Hvala vsem predavateljem, ki so
nam podali svoje znanje in nasvete.«
Martina Ozimek, mag. družb. inf., direktorica Zavoda Oreli: »Zelo smo
pozitivno presenečeni nad številom udeležencev in nad njihovo prizadevnostjo. Upam, da bodo navdušenost ohranili, saj so pridobili veliko znanja.«
V naslednjih mesecih se bo na podlagi raziskave med Občinami in
organizacijami, ki se zavzemajo za kakovostnejše življenje starejših,
pripravila analiza obstoječih storitev za starejše v posamezni občini,
ki bo podlaga za aktivno izboljševanje obstoječih storitev in uvajanje
novih. Na podlagi rezultatov se bo za vsako partnersko občino pripravila strategija razvoja storitev ter vzpostavila mreža prostovoljcev. V
drugi fazi, ki se bo začela izvajati v začetku leta 2023, bo v vsaki od teh
občin vzpostavljena "info točka", ki bo nudila pomoč in podporo starejšim ter koordinirala delo prostovoljcev. Omogočeno bo sprejemanje
telefonskih klicev in elektronske pošte, starejši pa se bodo lahko v času
uradnih ur tudi osebno oglasili.
Lepo vabljeni, da se tudi vi priključite mreži prostovoljcev za pomoč
starejšim. Kontaktirajte nas na: anita.molka@razvoj.si ali 01 8962 710.
Projekt sofinancirata Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija v okviru Programa razvoja podeželja RS 2014–2020.
Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Za vsebino je odgovoren LAS Srce Slovenije.

Besedilo in foto: Anita Molka

SKRB ZA OKOLJE

maj 2022

29

Čistilna akcija v KS Zlato Polje
Sobota, 23. april 2022, ob 8. uri zjutraj, igrišče na Zlatem Polju.
Ob navedeni uri smo bili zbrani samo trije, ampak bolje kot nobeden.
Malo smo počakali in ... smo šli vsak na svojo stran.
Ob koncu nas je bilo v čistilno akcijo, vključno s kombijem Občine Lukovica, vključenih več kot petnajst. Očistili smo ob cesti Pšajnovica–Čeplje. Lahko bi pobrali več, je pa vseeno čistejše kot prejšnji dan.
In za zaključek: ne mečimo odpadkov v naravo. Imamo smetnjake, zbirne otoke in kosovni odvoz.
Besedilo: Jože Kozjek, foto: Janko Jamšek

Preverite datum odvoza kosovnih odpadkov na vašem računu
za komunalne storitve
Javno komunalno podjetje Prodnik kosovne odpadke odvaža dvakrat
na leto. Datuma odvoza kosovnih odpadkov za leto 2022 za posamezno odjemno mesto sta objavljena na računu za komunalne storitve
(na prvi strani računa, v preglednici z zabojniki za odpadke) in na
portalu eProdnik, kjer se lahko naročite tudi na prejemanje opomnika
o odvozu kosovnih odpadkov na vaš elektronski naslov.

Uporabnike iz večstanovanjskih objektov prosimo, da se za informacije glede odvoza kosovnih odpadkov obrnejo na predstavnika etažnih
lastnikov oziroma upravnika, ki razpolaga z vsemi potrebnimi informacijami.
Besedilo: Javno komunalno podjetje Prodnik

30

SKRB ZA OKOLJE

Rokovnjač

Spopad s pasjimi iztrebki
»V Sloveniji imamo približno 250.000 psov, ki v povprečju izločijo med 0,3 in 0,4 kilograma blata na dan. Dnevno torej slovenski psi izločijo 87,5 tone iztrebkov, na leto pa skoraj 32 tisoč ton,« nam podatke o količini pasjih iztrebkov pomaga izračunati dr. Čopova.
Količina iztrebkov predstavlja veliko težavo zlasti v urbanih mestnih
okoljih. Pristojne institucije se v posameznih evropskih mestih s pasjimi
iztrebki spopadajo na različne načine.
Najpogostejši ukrep, ki ga dobro poznamo tudi v Sloveniji, je kazen za
nepobiranje pasjih iztrebkov. A v nekaterih evropskih mestih so šli še
korak dlje. V nemški Jeni bodo tako lastnike psov, ki ne bodo pospravili
za svojimi ljubljenčki, iskali z DNK analizo iztrebkov.
Globa za nepobrane pasje iztrebke se razlikuje od mesta do mesta.
V Ljubljani ali Novem mestu znaša 40 evrov, v Murski Soboti in Slovenj Gradcu pa kar 125 evrov.
Podoben način iskanja kršiteljev ob pomoči pasje DNK uvajajo tudi v
prestolnici naše južne sosede, kjer kršitelja čaka globa v višini do 500
evrov. So se pa v Zagrebu odločili, da bodo vestne lastnike psov tudi
nagradili, in sicer s popusti v trgovinah s pripomočki za male živali.
Posebno strategijo so ubrali v Madridu. Tamkajšnji prostovoljci so namreč
med sprehodom po mestu lastnike psov opozarjali na pobiranje iztrebkov.
Rezultat? Več kot 70-odstotno zmanjšanje nepobranih pasjih nečednosti.
A ne glede na vse ukrepe največjo odgovornost nosijo skrbniki štirino-

žnih prijateljev. Zato na sprehod s svojimi ljubljenčki le vzemite posebne vrečke za njihove iztrebke. »Vanje pospravite iztrebke svojih psov in
jih po možnosti odvrzite v za to namenjene koše ali pa vsaj med smeti,
nikakor pa ne v bližnji grm,« zaključuje dr. Čopova.
Povzeto po e-novičniku NALOŽBENIK – nasveti, izzivi in priložnosti pri upravljanju osebnih financ.
PS: Pa še tale priponka s posnetkom
s sprehoda ob Gradiškem jezeru s
pripombo lastnikom svojih štirinožcev: s samim embaliranjem iztrebka
v polivinilaste vrečke in odlaganjem
le-teh na skale, v grmovje ali celo v
jezero ste samo še poslabšali stanje
v naravi!! Mar je res občina dolžna
pobirati razmetane embalirane odpadke vaših ljubljenčkov??!
Besedilo in foto: Franc Pfeifer

Vodni izviri samoumevni?
Slovenija je ena izmed bolj vodnatih dežel v Evropi. Najčistejšo pitno vodo najdemo v neposeljenih hribovskih in gozdnatih predelih, ponekje
pa še tudi neposredno ob vaseh. Mnogim turistom, ki jih pot zanese v našo zeleno deželo, se zdi neverjetno, da lahko pijejo vodo iz pipe ter celo
neposredno iz izvirov, saj je to v svetu že prava redkost. Z zavedanjem, da je treba naravne izvire pitne vode varovati in jih ohraniti za prihodnje
rodove, je nastal projekt, v katerem kot partner sodeluje tudi lokalna akcijska skupina LAS Srce Slovenije.
Lani poleti smo na območju občine Lukovica popisali naravne vodne izvire:
• Jernejev studenec, Gradiško jezero,
• Stegnarjev studen'c, Rafolče,
• Bevčev studen'c, Rafolče,
• Martinčkov studen'c, Rafolče,
• Korito pr' Stojc, Dupeljne,
• Korito Trnovče,
• Korito pod Straškim vrhom, med Stražo in Preserjem pri Zlatem Polju,
• Pr' Peskar, Lipa,

•
•
•
•
•
•
•
•

Tinčkovčevo zajetje, Lipa,
Pr' Vovkumu korit, Lipa,
Korito Selce,
Ob poti na Golčaj, Blagovica,
Doline, Rokovnjaška pot,
Studenec pod Lomom, Trojane,
Levi pritok Bolske, Trojane,
Korito Koreno, Lukovica.

Zanimali so nas zlasti tisti naravni viri pitne vode, ki so urejeni, dostopni
in v uporabi tako med domačini kot tudi pohodniki. Med navedenimi
izviri smo tako izbrali izvire Jernejev studenec, Korito Selce in Korito
Koreno kot tiste, ki jih bomo analizirali z vidika primernosti za pitje. V
kolikor poznate še kakšen naraven izvir pitne vode, ki smo ga za iz popisa
izpustili, nam to sporočite na mija.bokal@razvoj.si ali 01 89 62 713.
Dragi bralci, na vseh nas je, da skrbimo za naravo in naše vodne izvire.
Ni samoumevno, da so čisti in še manj, da bodo takšni ostali!
Projekt Mreža vodnih poti v Kamniško-Savinjskih Alpah preko LAS Srce
Slovenije sofinancirata Evropski kmetijski sklad in Republika Slovenija iz
Programa razvoja podeželja za obdobje 2014-2020.
Besedilo in foto: Mija Bokal

Korito Selce.

Korito Koreno.

Jernejev studenec ob Gradiškem jezeru.

VABILA

31

VABILO
Vabiva vas na predstavitev

KUD Fran Maselj Podlimbarski vabi pevce, ki imajo radi ljudsko
petje, da se pridružijo mešanemu zboru ljudskih pevcev.

pesniške zbirke

LE OBJEM

Pokličite na številko: 041 341 810.
Lepo vabljeni!

in
razstavo pastelov

Pesniška zbirka

OBJEM

LE OBJEM

v petek, 27. maja 2022,
ob 19.30,
v Pungartnikovi hiši na
glavnem trgu v Lukovici.
Na prireditvi bo krajši
kulturni program, ki ga
bodo z besedo pospremili:

KUD Fran Maselj Podlimbarski vabi na ogled lego kock, ki bo v
Društvenem domu v Krašnji,
v soboto, 21. maja 2022, od 9. do 19. ure,
v nedeljo, 22. maja 2022, od 9. do 19. ure,
med tednom, od 23. do 27. maja, med 16. in 21. uro
oziroma po dogovoru na tel. 041 260 450.
Lepo vabljeni!

županja mag. Olga Vrankar,
prof. Anica Grilj
in akademski slikar Blaž Slapar.

Razstava

PASTELOV

Vabiva
Mija in Božo Stupica
Razstava bo odprta še v soboto,
28. maja, od 9. do 12. ure.

Razpis 24. Šraufovega spominskega pohoda
sobota, 21. maj 2022, v Krašnji

Informacije:
• pohod priporočamo vsem, ki so za predvideni dolžini poti dovolj telesno pripravljeni in bodo primerno opremljeni;
• vsak pohodnik se pohoda udeleži na lastno odgovornost in mora pot opraviti le po označeni smeri, na kateri prejme 5 oz. 6 kontrolnih
žigov;
• ob pohodni trasi bosta organizirani dve čajno-sadni okrepčevalnici, priporočamo tudi okrepčilo iz lastnih nahrbtnikov;
• vsak pohodnik bo na cilju prejel tradicionalni spominski obesek in brezplačen topel obrok;
• za varnost na pohodu bodo poskrbeli gorski reševalci GRS, postaja Ljubljana.

Krajši pohod: 16.5 km

Daljši pohod: 26.6 km

Karakteristika poti:
• dolžina poti:......................................................................... 16500 m
• višinska razlika:................................................................... 756 m
• povprečni naklon:............................................................ 4,59 %
• razdalja vzpona: ............................................................... 7637 m
• razdalja spusta:.................................................................. 8206 m
• razdalja ravnine:................................................................ 657 m
• asfaltna pot:.......................................................................... 7219 m
• gozdna pot:.......................................................................... 9281 m

Karakteristika poti:
• dolžina poti:......................................................................... 26470 m
• višinska razlika:................................................................... 1237 m
• povprečni naklon:............................................................ 4,68 %
• razdalja vzpona:................................................................ 12478 m
• razdalja spusta:.................................................................. 12700 m
• razdalja ravnine:................................................................ 1292 m
• asfaltna pot:.......................................................................... 8268 m
• gozdna pot:.......................................................................... 18202 m

Start in cilj sta pri baru »Pod lipo« v Krašnji, prijavnina znaša 10,00
EUR. Prijave: na dan pohoda od 5:30–8:30, dodatne informacije na
gsm: 041/612 702.

Vabljeni in že vnaprej vam želimo varen korak in prijeten
dan ter obilico lepih spominov na Staneta Belaka – Šraufa.
Športno društvo Krašnja

32

JAVNI RAZPISI

Rokovnjač

Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica na podlagi 8. člena Pravilnika o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v občini
Lukovica za programsko obdobje 2015-2020 (Uradni vestnik Občine Lukovica, št. 6/16, 4/22), objavlja

JAVNI RA ZPIS
za dodelitev pomoči za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja v občini Lukovica za leto 2022 –
Podukrep 1.2: Sofinanciranje nakupa kmetijske mehanizacije in ukrep 4: Sofinanciranje nakupa gozdarske mehanizacije
I.
IME OZIROMA NAZIV IN SEDEŽ NAROČNIKA
OBČINA LUKOVICA, Stari trg 1, 1225 Lukovica
II. PREDMET JAVNEGA RAZPISA
Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih finančnih sredstev za ukrepe
ohranjanja in spodbujanja razvoja kmetijstva in podeželja v občini Lukovica
za leto 2022, ki se dodeljujejo po pravilih o dodeljevanju državnih pomoči
v kmetijstvu, skladno z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014, za Podukrep 1.2:
Sofinanciranje nakupa kmetijske mehanizacije in Uredbo Komisije (EU) št.
1407/2013, za Ukrep 4: Sofinanciranje nakupa gozdarske mehanizacije.
lll. VIŠINA RAZPISANIH SREDSTEV
Sredstva v višini 40.000 € so zagotovljena v proračunu Občine Lukovica za leto 2022.
Višina sredstev

Ukrep:

30.000,00 €

SKUPINSKE IZJEME ZA KMETIJSTVO
Podukrep 1.2: Sofinanciranje nakupa kmetijske
mehanizacije

10.000,00 €

POMOČI DE MINIMIS
UKREP 4: Sofinanciranje nakupa gozdarske
mehanizacije

Sredstva se bodo dodeljevala na podlagi pogojev in meril, ki so sestavni del
tega javnega razpisa ter skladno s Pravilnikom o spremembah in dopolnitvah
Pravilnika o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v občini
Lukovica za programsko obdobje 2015 - 2020 (v nadaljevanju pravilnik).
V kolikor bo glede na število vlog in odobreno višino upravičenih stroškov
predvidenih sredstev za javni razpis premalo, se bodo vsem upravičencem
dodeljena sredstva sorazmerno znižala.
IV. POGOJI IN KRITERIJI UPRAVIČENOSTI ZA DODELITEV SREDSTEV
1. Splošna določila:
(1) Pomoč se lahko dodeli samo upravičencem, ki so opredeljeni v okviru ukrepa.
(2) Mikro, malo in srednje podjetje (v nadaljevanju MSP) ne sme uporabljati
naložbe v nasprotju z namenom dodelitve sredstev.
(3) Če je upravičenec MSP (samostojni podjetnik posameznik ali pravna
oseba), mora predložiti dokazilo, da je registriran za opravljanje kmetijske
dejavnosti, ki je predmet podpore.
(4) Upravičeni stroški so stroški, ki nastanejo od dneva prejema sklepa o
sofinanciranju s strani Občine Lukovica in do roka za oddajo zahtevka, to
je 30.11.2022.
(5) Do finančnih spodbud niso upravičeni tisti subjekti, ki nimajo poravnanih
zapadlih obveznosti do občine ali do države.
(6) Prejemnik podpore mora imeti za nakazilo dodeljenih sredstev odprt
transakcijski račun v Republiki Sloveniji.
(7) Pomoči po Pravilniku o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in
podeželja v občini Lukovica za programsko obdobje 2015-2020, se ne
dodeli za davek na dodano vrednost, razen kadar po predpisih, ki urejajo
DDV, le-ta ni izterljiv.
(8) Upravičenec mora predložiti izjavo o prejetih sredstvih za isti namen
oziroma izjavo, da ni prejel sredstev za isti namen iz drugih javnih
(državnih ali evropskih) sredstev.
(9) Vloge bodo obravnavane tudi na podlagi dodatnih pogojev in meril, ki so
navedeni pri ukrepu razpisa.
2. Splošna določila, ki se nanašajo na državne pomoči po skupinskih izjemah v
kmetijstvu (na podlagi Uredbe komisije (EU) številka 702/2014):
(1) Do pomoči po razpisu za ukrepe na podlagi Uredbe Komisije (EU) št.
702/2014 niso upravičeni subjekti, ki so:
a.
naslovniki neporavnanega naloga za izterjavo na podlagi
predhodnega sklepa Komisije EU, s katerim je bila pomoč razglašena
za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom;
b. podjetja v težavah.
(1) Določbe o pomoči po tem razpisu se ne uporabljajo za ukrepe na podlagi
Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 za:
a.
pomoč za dejavnosti, povezane z izvozom v tretje države ali
države članice, in sicer če je pomoč neposredno povezana

(2)
(3)

(4)

(5)

(6)

z izvoženimi količinami, vzpostavitvijo in delovanjem
distribucijske mreže ali drugimi tekočimi stroški, povezanimi z
izvozno dejavnostjo;
b. pomoč, ki je odvisna od prednostne uporabe domačega blaga
pred uporabo uvoženega blaga.
Za ukrepe po Uredbi komisije (EU) št. 702/2014 se pomoč lahko dodeli, če
ima spodbujevalni učinek. Pomoč ima spodbujevalni učinek, če je vloga
za pomoč predložena pred začetkom izvajanja projekta ali dejavnosti.
Najvišji zneski pomoči po posameznih ukrepih, določenih s tem razpisom,
ne smejo preseči najvišjih zneskov pomoči določenih v Uredbi Komisije (EU)
št. 702/2014, ne glede na to ali se podpora za projekt ali dejavnost v celoti
financira iz nacionalnih sredstev ali pa se delno financira iz sredstev EU.
Pomoč, izvzeta z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014, se lahko kumulira z
vsako drugo državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški, ki se
deloma ali v celoti prekrivajo samo, če se s tako kumulacijo ne preseže
najvišje intenzivnosti pomoči ali zneska pomoči, ki se uporablja za
zadevno pomoč v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014.
Pomoč, izvzeta z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014, se ne kumulira s plačili iz
člena 81(2) in člena 82 Uredbe (EU) št. 1305/2013 v zvezi z istimi upravičenimi
stroški, če bi bila s tako kumulacijo presežena intenzivnost pomoči ali znesek
pomoči, ki sta določena v Uredbi Komisije (EU) št. 702/2014.
Pomoč, izvzeta z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014, se ne kumulira z
nobeno pomočjo de minimis v zvezi z istimi upravičenimi stroški, če bi bila
s tako kumulacijo presežena intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki sta
določena v Uredbi Komisije (EU) št. 702/2014.

3. Splošne določbe, ki se nanašajo za ukrepe pomoči »de minimis« (na podlagi
Uredbe Komisije (EU) številka 1407/2013):
(1) Do pomoči de minimis niso upravičena podjetja iz sektorjev:
- ribištva in akvakulture,
- primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k
Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti,
- predelave in trženja kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k
Pogodbi v naslednjih primerih:
a) če je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine zadevnih
proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih zadevna
podjetja dajo na trg,
b) če je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na
primarne proizvajalce.
(2) Pomoč ne sme biti namenjena izvozu oziroma z izvozom povezani dejavnosti
v tretje države ali države članice, kot je pomoč, neposredno povezana z
izvoženimi količinami, z ustanovitvijo in delovanjem distribucijske mreže
ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo. Pomoč ne
sme biti pogojena s prednostno rabo domačih proizvodov pred uvoženimi.
(3) Do sredstev za razvoj niso upravičena mikro, majhna in srednje velika podjetja,
ki so po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in
prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14-uradno prečiščeno besedilo
s spremembami) v prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji ter so kapitalsko
neustrezna, kar pomeni, da je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi
izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala družbe.
(4) Skupna vrednost pomoči, dodeljena enotnemu podjetju na podlagi pravila
»de minimis« v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1407/2013 z dne 18.
decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske
unije pri pomoči de minimis (Uradni list EU L 352, 24.12.2013) ne sme preseči
200.000,00 € (v primeru podjetij, ki delujejo v komercialnem cestnem
tovornem prometu, znaša zgornja dovoljena meja pomoči 100.000,00 €) v
obdobju zadnjih treh proračunskih let, ne glede na obliko in namen pomoči
ter ne glede na to, ali se pomoč dodeli iz sredstev države, občine ali Unije.
(5) Če je podjetje dejavno v sektorjih iz prvega odstavka, ki govori iz katerih
sektorjev podjetja niso upravičena do pomoči de minimis, ter je poleg tega
dejavno v enem ali več sektorjih, ali opravlja še druge dejavnosti, ki sodijo
na področje uporabe Uredbe Komisije (ES) št. 1407/2013, se ta uredba
uporablja za pomoč, dodeljeno v zvezi s slednjimi sektorji ali dejavnostmi,
če podjetje na ustrezen način, kot je ločevanje dejavnosti ali razlikovanje
med stroški, zagotovi, da dejavnosti v sektorjih, ki so izključeni iz področja
uporabe te uredbe, ne prejemajo pomoči de minimis na podlagi Uredbe
Komisije (ES) št. 1407/2013.
(6) Pomoč de minimis se ne sme kumulirati z državno pomočjo v zvezi z istimi
upravičenimi stroški ali državno pomočjo za isti ukrep za financiranje

JAVNI RAZPISI

maj 2022
tveganja, če bi se s takšno kumulacijo presegla največja intenzivnost
pomoči ali znesek pomoči.
Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013,
se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z Uredbo
Komisije (EU) št. 360/2012 do zgornje meje, določene v uredbi št. 360/2012.
Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013,
se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z drugimi
uredbami de minimis do ustrezne zgornje meje (200.000 oz 100.000 €).
Občina bo s sklepom pisno obvestila prejemnika:
- da je pomoč dodeljena po pravilu de minimis v skladu z Uredbo Komisije
(EU) št. 1407/2013,
- o odobrenem znesku de minimis pomoči.

(7)
(8)
(9)

UKREPI
I.
UKREP 1: Pomoč za naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva na
kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo
(1)

(2)

Z naložbo se skuša doseči vsaj enega od naslednjih ciljev:
- izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskega
gospodarstva, zlasti z zmanjšanjem stroškov proizvodnje ali
izboljšanjem in preusmeritvijo proizvodnje,
- ohranjanje in izboljšanje naravnega okolja, higienskih razmer ali
standardov za dobrobit živali, če zadevna naložba presega veljavne
standarde Unije,
- vzpostavljanje in izboljšanje infrastrukture, povezane z razvojem,
prilagajanjem in modernizacijo kmetijstva, vključno z dostopom do
kmetijskih zemljišč, komasacijo in izboljšanjem zemljišč, oskrbo in
varčevanjem z energijo in vodo.
Pomoč se ne dodeli za:
- nakup proizvodnih pravic, pravic do plačila in letnih rastlin,
- zasaditev letnih rastlin,
- dela v zvezi z odvodnjavanjem,
- nakup živali in samostojen nakup kmetijskih zemljišč,
- naložbe za skladnost s standardi Unije, z izjemo pomoči, dodeljene
mladim kmetom v 24 mesecih od začetka njihovega delovanja,
- že izvedena dela, razen za izdelavo projektne dokumentacije,
- investicije, ki se izvajajo izven območja občine,
- investicije, ki so financirane iz drugih javnih virov Republike Slovenije
ali EU, vključno s sofinanciranjem prestrukturiranja vinogradov,
- stroške, povezane z zakupnimi pogodbami,
- obratna sredstva.

Podukrep 1.2 Sofinanciranje nakupa kmetijske mehanizacije
a.
b.

c.

d.

UPRAVIČENI STROŠKI
Upravičeni stroški so stroški nakupa nove kmetijske mehanizacije do
njene tržne vrednosti.
UPRAVIČENCI
Upravičenci do pomoči so kmetijska gospodarstva (vpisana v register
kmetijskih gospodarstev) s kmetijskim zemljiščem na območju
občine, ki opravljajo dejavnost primarne kmetijske proizvodnje na
najmanj 1 ha kmetijskih zemljišč v uporabi.
POGOJI ZA PRIDOBITEV POMOČI
- predložitev ponudbe oziroma predračuna za načrtovano
naložbo,
- predložitev oddane zbirne vloge (subvencijska vloga) v tekočem
oziroma preteklem letu, če rok za oddajo zbirne vloge v tekočem
letu še ni potekel,
- drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom.
INTENZIVNOST POMOČI
- do 50 % upravičenih stroškov naložb na kmetijskih gospodarstvih.

Najvišji skupni znesek dodeljene pomoči na kmetijskem gospodarstvu znaša
do 3.000,00 € na leto. Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec
kmetijskega gospodarstva.
UKREP 4: Sofinanciranje nakupa gozdarske mehanizacije
Cilj podpore je izboljšati učinkovitost gospodarjenja z zasebnimi gozdovi z
uvajanjem proizvodnih izboljšav pri sečnji in spravilu lesa ter povečati varnost
pri delu v gozdu.
a.
b.

UPRAVIČENI STROŠKI
Upravičeni stroški so stroški nakupa nove gozdarske mehanizacije
do njene tržne vrednosti.
UPRAVIČENCI
Upravičenci do pomoči so kmetijska gospodarstva, vpisana v register
kmetijskih gospodarstev, ki ležijo na območju občine in imajo v lasti

c.

d.

33

najmanj 4 ha gozdnih zemljišč.
POGOJI ZA PRIDOBITEV POMOČI
- predložitev ponudbe oziroma predračuna za načrtovano
naložbo;
- predložitev oddane zbirne vloge (subvencijska vloga) v tekočem
oziroma preteklem letu, če rok za oddajo zbirne vloge v tekočem
letu še ni potekel;
- drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom.
INTENZIVNOST POMOČI
- do 50 % upravičenih stroškov.

Najvišji skupni znesek dodeljene pomoči znaša 1.000,00 € na kmetijsko
gospodarstvo na leto.
Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva.
II. RAZPISNA DOKUMENTACIJA
Razpisna dokumentacija, ki obsega besedilo javnega razpisa in prijavni obrazec,
bo z dnem objave razpisa na voljo na spletni strani občine www.lukovica.si in v
tajništvu Občine.
Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva.
Pomoč se ne dodeli za že izvedene investicije. Investicija/naložba mora biti
zaključena pred vložitvijo zahtevka za izplačilo sredstev.
Informacije glede razpisa lahko dobite na naslovu: Občina Lukovica, Stari trg 1,
1225 Lukovica, v času uradnih ur. Kontaktna oseba: Špela Kralj, telefon: 01 72
96 318. Elektronski naslov za posredovanje vprašanja v zvezi z razpisom spela.
kralj@lukovica.si.
OBRAVNAVA VLOG
Vloge bo obravnavala strokovna komisija (v nadaljevanju: komisija), ki bo
pripravila tudi predloge dodelitve sredstev.
2. Vse prispele vloge bodo ocenjene na osnovi pravočasno oddane in
popolne vloge.
3. Komisija lahko zmanjša delež sofinanciranja pri posameznih ukrepih pri
obravnavanju vlog iz naslednjih vzrokov:
a. zaradi zmanjšanja načrtovanih prihodkov proračuna občine za leto 2022,
b. zaradi večjega števila zahtevkov kot je zagotovljenih sredstev v
proračunu.
4. Nepravočasne vloge in vloge, ki ne bodo opremljene skladno z zahtevami
razpisne dokumentacije, se zavržejo in vrnejo pošiljateljem (naslovnikom).
Neutemeljene vloge, ki ne bodo izpolnjevale razpisnih pogojev in kriterijev
upravičenosti do dodelitve sredstev, se zavrne s pisnim sklepom.
5. Predlagatelja nepopolne vloge občinska uprava pisno pozove, da jo dopolni.
Rok dopolnitve je pet delovnih dni od dneva prejema poziva. Nepopolne
vloge, ki jih predlagatelj v navedenem roku ne dopolni, se zavržejo.
6. Na podlagi zapisnika in predloga komisije občinska uprava s sklepom
v upravnem postopku odloči o višini dodeljenih sredstev in višini
upravičenih stroškov oziroma izda sklep o zavrnitvi ali zavrženju vloge.
7. Sredstva bodo upravičenci koristili v skladu s sklenjenimi pogodbami.
Prejeta dokumentacija se prosilcem ne vrača.
III.
1.

ROK ZA VLOŽITEV VLOG
IV.
Pisni zahtevki morajo biti poslani v zaprtih ovojnicah, opremljenimi z naslovom
pošiljatelja in ustreznim pripisom:
- »NE ODPIRAJ! JAVNI RAZPIS KMETIJSTVO 2022 – KMETIJSKA
MEHANIZACIJA«,
- »NE ODPIRAJ! JAVNI RAZPIS KMETIJSTVO 2022 – GOZDARSKA
MEHANIZACIJA«,
na naslov: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, najkasneje do petka,
3. junija 2022, do 12. ure. Upoštevane bodo prijave, ki bodo do navedenega
datuma in ure dostavljene v tajništvo Občine Lukovica osebno ali posredovane s
priporočeno pošto na naslov Občine. Pisni zahtevki, ki bodo na naslov naročnika
prispeli po poteku tega datuma in ure, se bodo šteli za prepozne in bodo
ponudniku neodprti vrnjeni.
Odpiranje prispelih vlog bo v sredo, 8. junija 2022, ob 15. uri, v prostorih Občine
Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica.
Odpiranje ni javno.
XIII. ROK ZA OBVEŠČANJE O IZIDU RAZPISA
Vlagatelji bodo o dokončni odločitvi dodelitve sredstev pisno obveščeni s
sklepom občinske uprave. Z upravičenci, katerim bo sofinanciranje na tem
javnem razpisu odobreno, bo sklenjena pogodba, v kateri bodo urejene
medsebojne pravice in obveznosti med Občino Lukovica in upravičencem ter
podrobnejši pogoji koriščenja odobrenih sredstev. Upravičencem se sredstva
iz proračuna Občine Lukovica izplačajo na transakcijski račun na podlagi
popolnega in pravočasnega zahtevka za izplačilo sredstev.
Dodeljena sredstva bodo izplačana v letu 2022.
Številka: 330-9/2022-2
Datum: 19. 5. 2022

mag.

Olga Vrankar, l.r.
županja

34

JAVNI RAZPISI

Rokovnjač

Na podlagi 30. člena Statuta Občine Lukovica (Ur. vestnik Občine Lukovica, št. 9/11 in 15/14) ter 7. člena Pravilnika o sofinanciranju obnove nepremične kulturne dediščine na območju Občine Lukovica (Ur. vestnik Občine Lukovica, št. 8/19) Občina Lukovica objavlja

JAVNI RA ZPIS
za sofinanciranje obnove sakralne nepremične kulturne dediščine na območju
občine Lukovica za leto 2022
I.
IME, NAZIV IN SEDEŽ NAROČNIKA
OBČINA LUKOVICA, Stari trg 1, 1225 Lukovica
II. PREDMET JAVNEGA RAZPISA
Sofinancira se obnova sakralne kulturne dediščine.
Predmet sofinanciranja so naslednje obnove:
a) obnove, povezane z adaptacijo in prenovo streh, oken in fasad kulturnih
spomenikov, ki so razglašeni za kulturne spomenike lokalnega pomena
na območju Občine Lukovica;
b) obnove, povezane z adaptacijo in prenovo streh, oken in fasad nepremične kulturne dediščine, ki se nahaja znotraj zaščitenega območja
spomenika lokalnega pomena in ima kulturno zgodovinsko vrednost v
zaščitenem območju;
c) restavratorske in sanacijsko-konservatorske posege na kulturnih spomenikih lokalnega pomena in nepremični kulturni dediščini.
III. UPRAVIČENCI PO TEM RAZPISU
Za pridobitev sredstev lahko zaprosijo pravne in fizične osebe, ki:
– so lastniki ali solastniki kulturne dediščine za katero se dodeljuje sredstva ali
– so najemniki kulturne dediščine in imajo z lastnikom sklenjeno dolgoročno najemno pogodbo o sovlaganjih v objekt ali ustrezno soglasje lastnika objekta.
V primeru, da obstaja več solastnikov ali najemnikov kulturne dediščine, so za
pridobitev sredstev iz naslova sofinanciranja, vlogo dolžni predložiti vsi oziroma
lahko za pridobitev sredstev pooblastijo skupnega predstavnika.
Pogoji za sodelovanje na razpisu:
– enota je razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena na območju
Občine Lukovica ali se nahaja znotraj zaščitenega območja spomenika
lokalnega pomena in ima kulturnozgodovinsko vrednost v zaščitenem
območju oziroma ima status nepremične kulturne dediščine,
– vlagatelj mora imeti ali pridobiti kulturno – varstvene pogoje in soglasje
za poseg, ki ju izda Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Kranj,
– vlagatelj mora imeti poravnane vse finančne obveznosti do Občine Lukovica,
– vlagatelj za isti namen še ni prejel sredstev iz proračuna Občine Lukovica.
IV. VIŠINA RAZPOLOŽLJIVIH SREDSTEV
Višina sredstev, namenjenih za sofinanciranje obnove nepremične kulturne dediščine na območju Občine Lukovica za leto 2022 znaša 20.000,00 EUR.
Sredstva so zagotovljena v proračunu Občine Lukovica na proračunski postavki
082034 Obnova nepremične sakralne kulturne dediščine.

Višina sofinanciranja se določi na podlagi izpolnjevanja naslednjih meril:
a) glede na stopnjo/pomen zaščitenosti enote:
– razglašen kulturni spomenik lokalnega pomena (15 točk)
– nepremična kulturna dediščina, ki se nahaja znotraj območja spomenika lokalnega pomena in ima kulturnozgodovinsko vrednost v zaščitenem območju (10 točk)
– enota ima status nepremične kulturne dediščine (5 točk);
b) glede na stopnjo poškodovanosti objekta:
– enota je brez poškodb (0 točk)
– enota ima manjše poškodbe, ki ne ogrožajo enote (5 točk)
– enota ima poškodbe, ki ogrožajo posamezne varovane lastnosti enote (10 točk)
– enoti zaradi poškodb grozi porušitev (15 točk);
Glede na doseženo število točk se določijo upravičenci, ki izpolnjujejo vse pogoje
za sodelovanje na javnem razpisu in ki so pravočasno vložili vlogo. Sredstva se
razdelijo do višine sredstev določenih v proračunu za tekoče leto za sofinanciranje
obnove nepremične kulturne dediščine.
VII. VSEBINA VLOGE
Vloga je sestavljena iz pisne vloge in dokumentacije k vlogi in mora biti obvezno oddana na obrazcih, ki so sestavni del razpisne dokumentacije oz. na način
opredeljen v razpisni dokumentaciji.
VIII. ROK ZA VLOŽITEV VLOG IN NAČIN ODDAJE VLOG
Vloge morajo biti poslane v zaprtih ovojnicah, opremljene z naslovom pošiljatelja in označene z oznako: »NE ODPIRAJ! JAVNI RAZPIS – kulturna dediščina
2022«, na naslov: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, najkasneje do 23.
septembra 2022, do 12. ure. Šteje se, da je vloga prispela pravočasno, če je bila
oddana zadnji dan roka za oddajo prijav na pošti s priporočeno pošiljko ali v
sprejemni pisarni občine.
Razpisna dokumentacija bo z dnem objave razpisa na voljo na spletni strani Občine Lukovica: www.lukovica.si.
IX. ROK ZA OBVEŠČANJE O IZIDU RAZPISA
Vlagatelji bodo o odločitvi pisno obveščeni s sklepom občinske uprave v roku
15 dni od odpiranja vlog.
Z upravičenci, katerim bo sofinanciranje na tem javnem razpisu odobreno, bo
sklenjena pogodba, v kateri bodo urejene medsebojne pravice in obveznosti
med Občino Lukovica in upravičencem ter podrobnejši pogoji koriščenja odobrenih sredstev.
Dodeljena sredstva bodo izplačana v letu 2022.

V. OBDOBJE ZA IZVEDBO IN PORABO DODELJENIH SREDSTEV
Posegi, za katere so dodeljena sredstva po tem javnem razpisu, morajo biti izvedeni v letih 2021 in 2022, dela zaključena do konca novembra 2022. Dodeljena
sredstva morajo biti porabljena do 30. 11. 2022.
VI. MERILA IN KRITERIJI ZA SOFINANCIRANJE OBNOVE KULTURNE
DEDIŠČINE NA OBMOČJU OBČINE LUKOVICA
Prednost pri sofinanciranju bodo imele obnove:
– glede na stopnjo/pomen zaščitenosti enote,
– glede na stopnjo poškodovanosti objekta.

X. INFORMACIJE
Vse informacije glede razpisa lahko dobite na naslovu: Občina Lukovica, Stari
trg 1, 1225 Lukovica, v času uradnih ur. Kontaktna oseba: Mojca Cerar, telefon:
01/72 96 310.
Številka: 410-0022/2022
Datum: 19. 5. 2022

Najava natečaja za bučo velikanko
Turistično društvo Gradišče obvešča vse občane, da bo v mesecu oktobru
izvedlo natečaj za bučo velikanko.
To prvo obvestilo je namenjeno vsem ljubiteljskim in profesionalnim gojiteljem
buč ter tudi vsem drugim, ki bodo to v tem letu še postali.
Podrobnosti natečaja bodo objavljene v septembrski številki glasila Rokovnjač.
Besedilo: Andrej Ovca

mag.

Olga Vrankar, l. r.
županja

35

OGLASA

maj 2022

www.lekarnaljubljana.si

Veljavnost od 21. 4. do 6. 6. 2022

MAGNEZIJ 300 MG

Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za
uravnoteženo in raznovrstno prehrano.

Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za
uravnoteženo in raznovrstno prehrano.

redna cena: 7,19
cena s Kartico zvestobe

redna cena: 3,53 €
cena s Kartico zvestobe

2

POPUST:

20 %

MALČEK NEGOVALNA KREMA

2,38 €

1

POPUST:

20 %

SILVER CARE
Zobne ščetke
za otroke. Na
voljo zobne
ščetke 6-36
mesecev, 2-6
let in 7-12 let.

tz

a ime i k e K ar
tn

Medicinski pripomoček.

2po0pust

tz

%

a ime i k e K ar
tn

os

redna cena: 2,97 €
cena s Kartico zvestobe

1

u go dn

Z mandljevim oljem in izvlečkom prave kamilice je
namenjena vsakodnevni negi občutljive otroške kože.
50 ml. Izdelano v Galenskem laboratoriju Lekarne
Ljubljana.

2,82 €

e z ves tobe

5,75 €

2po0pu%st

Toplota se enakomerno
razporedi v globino telesa,
kar pomaga blažiti bolečine
v mišicah in sklepih.

tic

€

THERMO THERAPY
NASTAVLJIV TRAK
PRI BOLEČINAH V
VRATU IN HRBTU

Prehransko dopolnilo z
magnezijem z okusom
pomaranče, s sladili,
20 šumečih tablet.

os

Prehransko dopolnilo z vitamini
skupine B v obliki žvečljivih
tablet, z okusom pomaranče, s
sladkorjem, 60 žvečljivih tablet.

u go dn

B-KOMPLEKS

tic

izbrano iz kataloga ugodnosti

e z ves tobe

Male
skrivnosti
večne
mladosti.

POPUST:

ALOE VERA X2,
ALOE INTIMNI GEL

S prebiotiki, probiotiki, hialuronsko
kislino, oljem čajevca, izvlečkom
grenivke in muškatne kadulje, 80 ml.
redna cena: 10,90 €
cena s Kartico zvestobe

8,72 €

20 %

Za več informacij prelistajte nov katalog ugodnosti ali nas pokličite

2

POPUST:

20 %

na brezplačno telefonsko številko

080 71 17!

Cene s popustom iz ZDRAVO - kataloga ugodnosti veljajo v enotah Lekarne Ljubljana, specializiranih prodajalnah LL VIVA (v okviru razpoložljivega
asortimana) in v Spletni Lekarni Ljubljana na www.lekarnaljubljana.si izključno ob predložitvi Kartice zvestobe Lekarne Ljubljana ter zahtevanega števila jabolk zvestobe, sicer veljajo redne cene. Slike so simbolične, popusti se ne seštevajo. Ponudba velja od 21. 4. do 6. 6. 2022 oz. do prodaje zalog.

Povsem novi
Nissan Qashqai
že za

229 €/mesec*

+ bon za zimske pnevmatike*

PRI SVOJEM PRODAJALCU PREVERITE
BOGATO PONUDBO VOZIL NISSAN, KI SO
NA VOLJO TAKOJ

+ 5 let jamstva*
Tržaška 108, 1000 Ljubljana
Tel.: +386 (0)1 20 00 628

www.avtohisamalgaj.si

Kombinirana poraba goriva: 7,35–6,25 l/100 km. Emisije CO2: 166–141 g/km. Emisijska stopnja: Euro6D Full. Emisije NOx: 0,0167–0,0237 g/km. Emisije trdnih delcev: 0,00008–0,00035 g/km. Št. delcev (x1011): 0,17–0,53. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije iz prometa onesnažujejo zrak in tako pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona
delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov.
*Informativni izračun je narejen na dan 3. 1. 2022 za Nissan QASHQAI 1,3 DIG-T 140 N-CONNECTA. Maloprodajna cena z že upoštevanim popustom in DDV, znaša 27.540,00 €. Informativni izračun za skupni znesek kredita v višini 7.426,48 € je narejen
za dobo odplačila 48 mesecev in upošteva nespremenljivo obrestno mero 5,49 % in polog v višini 7.803,14 €. EOM = 6,85 % se lahko spremeni, če se spremeni katerikoli element v izračunu. Skupni znesek, ki ga mora odplačati kreditojemalec, znaša
23.965,76 €, od tega znašata zavarovalna premija 268,64 € in strošek odobritve kredita 394,74 €. Kreditojemalec vrne kredit v 48 mesečnih obrokih v višini 229,00 € in z zadnjim povišanim obrokom v višini 12.310,38 €. Kupec lahko ob koncu
financiranja izkoristi možnost prodaje vozila koncesionarju, ki mu je prodal vozilo, po vnaprej določenih pogojih. Pogoj akcije je sklenitev obveznega in osnovnega kasko zavarovanja vozila za celotno dobo financiranja pri eni izmed slovenskih
zavarovalnic. V financiranje je vključeno brezplačno 5-letno podaljšano jamstvo in bon za zimske pnevmatike v vrednosti 500 € z DDV. 5 let jamstva obsega 3 leta tovarniške garancije ter podaljšano jamstvo za 4., 5. leto oz. 160.000 km, karkoli se
zgodi prej, po programu As new . Pridržujemo si pravico do napak. Velja preko Nissan Nissan Financiranja. Akcija velja do 31. 3. 2022 oz. do razprodaje zalog. Nissan si pridružuje pravico, da predčasno zaključi akcijo ali jo podaljša. Slike so simbolne.
Vse prodajne cene (MPC* = maloprodajne cene) so neobvezujoče priporočene cene in vključujejo 22% DDV in DMV. Določene paketne kombinacije opreme ali akcije lahko povzročijo odstopanja pri izračunu končne cene. Podrobne informacije o
cenah dobite pri pooblaščenih trgovcih. Pridržujemo si pravico do sprememb v izvedbah modelov, zgradbi, opremi, tehničnih podatkih in cenah. Pooblaščeni uvoznik: Renault Nissan Slovenija, d. o. o., Dunajska 22, 1001 Ljubljana. Več na nissan.si

36

OBVESTILO

Rokovnjač

ODDELEK ZA KMETIJSKO
SVETOVANJE

URADNE URE
ponedeljek in sreda: 8h–11h
ostalo po dogovoru

Izpostava Domžale
Vir, Šaranovičeva cesta 21a
1230 Domžale
www.lj.kgzs.si

Telefon: 01/724-18-45 in 01/724-48-55
E-naslovi: pavla.pirnat@lj.kgzs.si
barbara.krzisnik@lj.kgzs.si
matjaz.malezic@lj.kgzs.si

odpravi zaraščanja na kmetijskih zemljiščih
v zaraščanju s ciljem ponovne vzpostavitve
kmetijskih zemljišč, primernih za kmetijsko
pridelavo. Predmet podpore je povračilo
stroškov, nastalih pri izvedbi agromelioracijskih del za odpravljanje zaraščanja na
kmetijskih zemljiščih.
Kmetijsko zemljišče v zaraščanju je zemljišče, ki je v prostorskem načrtu lokalne
skupnosti po namenski rabi prostora opredeljeno kot kmetijsko zemljišče in je v evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih
zemljišč vpisano kot 1410 – zemljišče v
zaraščanju, 1500 – drevesa in grmičevje ali
2000 – gozd.
Upravičenec je nosilec kmetijskega gospodarstva, ki se ukvarja s primarno proizvodnjo kmetijskih proizvodov in izpolnjuje
pogoje za pridobitev podpore.
Pogoji za pridobitev finančne pomoči:
• biti lastnik ali zakupnik kmetijskega zemljišča v zaraščanju na območju Republike Slovenije, na katerem se bo izvajal
ukrep;
• v primeru zakupa priložiti dolgoročno
pogodbo o zakupu kmetijskih zemljišč v
zaraščanju, na katerih se bo izvajal ukrep;
• v primeru zakupa priložiti soglasje lastnika posameznih zemljišč ;
• biti vpisan v Register kmetijskih gospodarstev in imeti na tem kmetijskem gospodarstvu vpisane grafične enote rabe
kmetijskega zemljišča – kmetijsko zemljišče, namenjeno za izvajanje ukrepa
odpravljanje zaraščanja, na katerih se bo
izvajal ukrep;
• strnjena površina kmetijskih zemljišč v
zaraščanju ne sme biti manjša od 0,3 ha
in je lahko sestavljena iz več manjših fizično ločenih površin, pri čemer posamezna
zaraščena površina ne sme biti manjša od
0,1 ha;
• priložiti seznam zemljiških parcel za posamezni GERK, ki je vrisan v Register kmetijskih gospodarstev kot GERK 1411 – površina za ukrep odprava zaraščanja, na
katerem zaraščanje še ni bilo odpravljeno;
• pri odpravi zaraščanja na območju varovanj in omejitev po posebnih predpisih
mora vlagatelj priložiti predpisana soglasja in dovoljenja pristojnih organov, v
primerih, ko pragovi za izdajo naravovarstvenega soglasja niso preseženi, pa mne-

nje organa, pristojnega za varstvo narave;
• pri odpravi zaraščanja na zemljiščih, ki
so v evidenci dejanske rabe kmetijskih in
gozdnih zemljišč opredeljena z vrsto dejanske rabe 2000 – gozd, priložiti ustrezno
dovoljenje Zavoda za gozdove Slovenije;
• ne sme začeti z deli pred izdajo odločbe o
pravici do sredstev;
• ne sme biti izključen iz prejemanja podpore v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo;
• ima lahko do 50 evrov neporavnanih
davčnih obveznosti do države;
• če je fizična oseba, razen samostojni podjetnik posameznik, ne sme biti v osebnem
stečaju;
• če je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ne sme biti v postopku
prenehanja, prisilne poravnave, stečaja,
prepovedi delovanja, sodne likvidacije ali
izbrisa iz registra;
• za nakazilo dodeljenih sredstev mora imeti odprt transakcijski račun;
• nepremičnina, na kateri se opravlja izvršba v skladu s predpisi, ki urejajo izvršbo in
zavarovanje, ne sme biti predmet podpore;
• priložiti izjavo, ali gre za enotno podjetje,
z navedbo podjetij, ki so z njim povezana, če je vlagatelj poslovni subjekt. Izjavo
poda vlagatelj na obrazcu, ki je kot priloga 1 sestavni del uredbe;
• v desetih letih pred oddajo vloge na javni
razpis za ukrep iz te uredbe za ista investicijska vlaganja na istem zemljišču ni prejel
javnih nepovratnih sredstev;
Podpora se dodeli upravičencu kot enkratna pomoč v obliki nepovratnih sredstev
v višini 5.000 €/ha kmetijskega zemljišča v
zaraščanju oziroma sorazmerno s površino,
na kateri je bilo odpravljeno zaraščanje.
Vloga mora biti oddana na prijavnem
obrazcu s prilogami. Vložitev vlog poteka
od 19. 5. 2022 od 9. ure do zaprtja javnega razpisa, ki ga na svoji spletni strani
objavi MKGP.
Ostale informacije dobite v naši službi ali na
spletni strani MKGP.

ZBIRNA VLOGA 2022
Zamudni rok za oddajo ali dopolnitev Zbirne vloge (t. i. subvencij) je do vključno 31.
maja. Več o možnih spremembah po oddaji
Zbirne vloge v času zamudnega roka in o
primerih obveznega sporočanja sprememb
po zaključku zamudnega roka je bilo napisano v aprilski številki Rokovnjača.
V primeru kakršnekoli nejasnosti se pravočasno obrnite na našo službo.
TESTIRANJE ŠKROPILNIC
Testiranje škropilnic za varstvo rastlin, ki ga
bo izvajala Biotehniška fakulteta, bo potekalo v naši občini v ponedeljek, 27. 6.:
• od 8.–11. ure v Šentvidu pri Lukovici za
Kulturnim domom Antona Martina Slomška,
• od 12.–13. ure v Blagovici pri domu krajanov.
Vsi, ki boste prejeli osebno vabilo, se držite
vaše predvidene ure.
Izvajalec testiranja priporoča:
• uporabniki morajo pripeljati čiste in tehnično brezhibne naprave, napolnjene s
približno 100 litri čiste vode,
• naprave doma preizkusite in odpravite
morebitne napake,
• ne pozabite na dokumente (MID, EMŠO,
davčna številka),
• novih naprav ni treba pripeljati na pregled, ampak za vpis v register in izdajo
nalepke prinesite le podatke o škropilnici
(račun, homologacija), prvi pregled pa bo
sledil čez tri leta.
Dodatne informacije lahko dobite na BF,
Oddelek za agronomijo, tel. 031 233 979.
Vsa testiranja škropilnic različnih izvajalcev
tudi na drugih lokacijah pa so objavljena na
spletni povezavi:
http://spletni2.furs.gov.si/FFS/SKROP/Default.asp
POVRNITEV TROŠARINE ZA 2021
Vsi, ki še niste oddali vloge za povrnitev
dela trošarine za pogonska goriva v kmetijstvu in gozdarstvu, imate do 30. junija čas,
da to storite.
Od 1. 1. 2022 je obvezna oddaja elektronske vloge, kar pomeni, da fizično poslanih
obrazcev ne bodo upoštevali.
ODPRAVA ZARAŠČANJA (Vir MKGP)
Odprt je javni razpis MKGP, ki je namenjen

PAVLA PIRNAT
terenska kmetijska svetovalka

OGLAS

maj 2022

PRODAJA RABLJENIH VOZIL
ODKUP VOZIL ZA GOTOVINO!
Avtohiša Malgaj, d.o.o., Tržaška cesta 108, 1000 Ljubljana
Prodaja rabljenih vozil: 01/ 20 00 560, e-mail: info@malgaj.com

www.avtohisamalgaj.si

Akcija

Akcija

Mercedes-Benz CLS Shooting Brake CLS 350 4MATIC Avt., AMG oprema, NAVI,
PDC, F1 – 2.987 ccm, 190 kW (258 KM), L. 2015/11 – samo 133.515 km - Vozilo je odlično
ohranjeno z bogato opremo: zračno podvozje, full led žarometi, parkirni senzorji spredaj in
zadaj, navigacija, električno odpiranje prtljažnih vrat, f1 prestavljanje ob volanu, tempomat,
omejevalnik hitrosti, … Financiranje preko banke RCI – KREDIT/LEASING od 2 – 7 let.

BMW serija 4 Gran Coupe: 430d xDrive, M PAKET, Luxury Line, Avt., XENON,
MEMORY – 2993 ccm, 190 kW (258 KM), L. 2016/2 – 96.140 km. Odlično ohranjeno atraktivno vozilo z znano zgodovino, od prvega lastnika. Športno podvozje, športni
volan, avtomatski menjalnik, xenon žarometi, usnjeni sedeži, memory sedeži, parkirni
senzorji spredaj in zadaj, navigacija, električno zložljiva ogledala, brezstični ključ, sistem
za samodejno zaviranje v sili, opozorilnik spremembe voznega pasu, električno odpiranje prtljažnega prostora, ... Financiranje preko banke RCI – KREDIT od 2 – 7 let. Možno
tudi brez pologa.

Akcijska cena: 26.800,00 €

Akcijska cena: 25.880,00 €

Akcija

Akcija

BMW serija 1: 114d Advantage navi, PDC, USB, Bluetooth – 1496 ccm, 70 kw
(95 km), L. 2/2017 – 146.627km, 1. lastnik. Ohranjeno in redno servisirano vozilo. Navigacija,
parkirni senzorji spredaj in zadaj, Bluetooth, USB, usnjen multinfunkcijski volan, avtomatska
klimatska naprava, prednje dnevne led luči, keyless go, tempomat, sredinski naslon za roko, …
Financiranje preko banke rci – kredit/leasing od 2 – 7 let.

Hyundai Ioniq 1.6 GDi Hybrid Bussines DCT AKTIVNI TEMP. KAMERA – 1580
ccm, 103 kW (140 KM), (automatik) . L. 2018/08 108.372km. Vozilo je odlično ohranjeno. 1.
lastnik, bluetooth , navigacija, aktivni tempomat, start/stop, led dnevne luči, vzvratna kamera, line
assist, esp, 16 col lita platišča, … Financiranje preko banke RCI – KREDIT/LEASING od 2 – 7 let.

Akcijska cena: 12.480,00 €

Akcija

Renault Espace ICONIC TCE 225 EDC - radar, kamera, samo 3.726 km, 1798 ccm, 165 kw

Akcijska cena: 14.999,00 €

Akcija

Jeep Compass 2.0 crd limited 4x4 - Slo. poreklo – 1968 ccm, 103 kw (140 km) l.

(224 km) - L. 2020/5. ohranjeno, redno servisirano vozilo z znano zgodovino, 1. lastnik, bluetooth, navigacija, aktivni tempomat, usnjeni sedeži, gretje sedežev, start/stop, full led luči, headup
display, esp, 17 col lita platišča, … Financiranje preko banke RCI – KREDIT/LEASING od 2 – 7 let.

2008/03 – 161.336 km, redno servisirano vozilo, 4x4 pogon, parkirni senzorji zadaj, gretje
sedežev spredaj, tempomat, volanski obroč oblečen v usnje, original platišča črna – 18, vlečna
kljuka, meglenke, električni pomik stekel spredaj in zadaj … Financiranje preko banke RCI – KREDIT/LEASING od 2 – 7 let.

Akcijska cena: 32.999,00 €

Akcijska cena: 6.700,00€

37

38

ZAHVALE

Rokovnjač

Prazen dom je in dvorišče,
naše oko zaman te išče.
Ni več tvojega smehljaja,
le delo tvojih rok ostaja.

Prazen dom je in dvorišče, naše
oko zaman te išče,
ni več tvojega smehljaja,
le delo tvojih rok ostaja.

ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je v 93. letu starosti sklenil naš dragi mož,
brat in stric
ZAHVALA

JANEZ BALOH,

Svojo življenjsko pot je v 94. letu starosti sklenila naša draga mama,
babica, prababica, tašča, sestra in teta

po domače Dolinarjev Ivan z Dolin pri Trojanah.

ANA KROPIVŠEK,
rojena Lazar.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom za izrečena
sožalja, darovano cvetje in sveče. Zahvala tudi pogrebni službi
Vrbančič, pevcem zbora Lipa Trojane in cvetličarni Anita Keršič.
Posebna zahvala gre patronažni sestri Irmi za obiske na domu in
župniku Dragu Markušu za lepo opravljen cerkveni obred.
Hvala tudi vsem, ki ste mamo pospremili na njeni zadnji poti.

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem
in znancem za izrečene besede sožalja, sveče in svete maše. Hvala
ge. županji Olgi Vrankar za vso pozornost! Hvala tudi g. župniku
Dragu Markušu za lepo opravljen pogrebni obred ter pogrebni
službi Vrbančič in pevcem. Hvala dr. Lobodi za dolgoletno
zdravljenje, patronažni sestri Irmi Markovšek za obiske na domu
in urgentni službi ZD Domžale za vso pomoč v zadnjih urah
življenja!
Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala
vsem prijateljem, ki ste ga obiskovali na Dolinah in nam tudi v
težkih dneh nesebično pomagate!
Žena Minka, Helena in Marko z družinama

Vsi njeni

Če pa grem na pot,
saj sama ne pojdem:
z mano gre, kar so videle
moje oči.
(S. Makarovič)

ROKOVNJAČEVA
NAGRADNA KRIŽANKA
Uredništvo Rokovnjač
Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica

ZAHVALA
V teh lepih pomladnih dneh, ko je tako nenadno za večno odšla k
Bogu in svojemu ljubemu možu, smo se ob boleči izgubi poslovili od

ANTONIJE LEVIČNIK.
Iskreno se zahvaljujemo za izrečena sožalja in tolažilne besede,
darovano cvetje, sveče in dar za sv. maše.
Zahvala vsem sorodnikom, ki ste nam ob dnevu slovesa stali ob
strani, nas tolažili in pomagali pri pripravi pogreba.
Hvala gospodu župniku Gregorju Luštreku in ministrantom za
lepo opravljen bogoslužni obred, pevcem skupine g. Dominika
Krta za ganljivo zapete pesmi ob slovesu in pri sv. maši.
Zahvala tudi pogrebni službi Vrbančič za korektno opravljeno
pogrebno slovesnost.
Hvala vsem, ki ste našo mami pospremili na zadnji poti in jo
boste ohranili v lepem spominu.
Štefka in Helena z družino

Nagrajuje Alpski smučarski muzej Elan
Alpski smučarski muzej Elan bo trem izžrebanim nagrajencem
Rokovnjačeve križanke podaril po eno družinsko vstopnico za
vstop v muzej. Prevzem nagrade na blagajni Alpskega smučarskega muzeja Elan, Begunje 1, 4275 Begunje na Gorenjskem.
Nagrajenec se mora na blagajni izkazati z osebnim dokumentom.
Nagrado bodo prejeli trije prejemniki, ki jih bomo izžrebali med
vsemi prispelimi in pravilno izpolnjenimi križankami. Izpolnjene križanke (samo posredovanje gesla ni dovolj!) nam lahko
pošljete do torka, 31. maja 2022, na naslov: Uredništvo Rokovnjač, Stari trg 1, 1225 Lukovica, ali skenirane na elektronski naslov: rokovnjac@lukovica.si. Poleg ne pozabite pripisati svojih
podatkov (ime in priimek).
Nagradna križanka številke 3/2022
Geslo nagradne križanke: POHIŠTVO AKRON.
Nagrado prejme: Dušan Konda.
Za prevzem nagrade se prejemnik obrne na Občino Lukovica,
Stari trg 1, 1225 Lukovica.

KRIŽANKA

maj 2022

39

Alpski smučarski muzej Elan
Najbolj navdušeni smučarski zanesenjaki, ki vsako leto obiščejo Planico, ko trume navijačev navija za naše orle, se
spomnijo skakalca Rudija Finžgarja. Tudi on je postavil kar nekaj rekordov prav v Planici. Če že slednjih navijačev
ni prav veliko, je še manj tistih, ki vedo, da je ravno on oče Elana.

Izučen mizar, ki je znal narediti veliko več, saj je njegova izumiteljska
narava po toliko letih še danes prisotna v Elanu. Njegov pogled v prihodnost je bil za mnoge utopija ali znanstvena fantastika, a vendar se je
uresničila in to celo prej kot je napovedal.
»Kdo bi mislil na spanje, kdo na denar? Svet čaka name. In na Elan.«
Tako se je rodila Zadruga za izdelavo športnega orodja Elan.
Na željo mnogih so leta 2018 odprli Elanov muzej, ki pripoveduje zgodovino Elana. Ta ne obsega le smučarije, ampak tudi mnoge druge
produkte. Muzej je otvoril Ingemar Stenmark, ki je bil vseskozi Elanov

smučar in na elankah osvojil kar 86 zmag v
svetovnem pokalu. Seveda ni smel manjkati
niti Bojan Križaj, ki je z elankami dosegel sploh
prvo slovensko zmago v svetovnem pokalu.
Večkrat nas pot zanese na Gorenjsko, vendar ob tem le redko pomislimo, da bi obiskali kakšno znamenitost v krajih okoli Begunj. Teh je
namreč kar nekaj. Naj najprej omenim romarsko središče Brezje, nato
Radovljico s Čebelarskim in Mestnim muzejem ter Šivčevo hišo. V Begunjah nas čaka Muzej talcev, Avsenikov in Elanov muzej. Mislim, da je
en dan premalo.
Tokrat nas je po muzeju vodila Daša Ozimek. Pogovor ni stekel samo o
smučeh, ampak tudi o drugih proizvodih, ki jih v Elanu danes delijo na 4
divizije. Čeprav smo se z Elanom srečevali vse od šolskih let, se še vedno
najde kaj, za kar nismo vedeli, da so izdelovali v Elanu. Posebno zanimiv
je razvoj Elanovih logotipov skozi desetletja. Prav vsak znak nosi svoje
zgodbe in krasi predmete, ki bodo večno zapisani v tehnično dediščino
Slovenije. Vsak obiskovalec rad pokaže na svoj najljubši logotip, najbolj
pa jih zabava nekdanji znak Elan marine, ki jih spominja na logo Pepsi.
Elan je bil vseskozi inovativen in ostaja še danes. Naj si bodo to smuči,
čolni, športna ali reševalna oprema, vedno je utiral svojo kreativno pot.
Tudi nekatere stroje si lahko ogledamo v muzeju, med katerimi izstopa
prvi kombinirani mizarski stroj, ki nosi prav posebno zgodbo.
Predlagam vam, da si vzamete čas za izlet na Gorenjsko in za spremembo obiščete Elanov muzej ter tako pokažete svojim naslednikom,
s kakšnimi smučmi smo smučali mi. Ne pozabite jim povedati tudi, da
takrat ni bilo vlečnic in je bilo treba »štanfat«, da smo lahko smučali.
Besedilo: Drago Juteršek, foto: arhiv Alpskega smučarskega muzeja Elan

HOFER trgovina d.o.o., Kranjska cesta 1, 1225 Lukovica

Kakovost in cena sta naša domena
Zaživite, kot želite, s HOFER CENO: vedno najboljša, vsakemu dostopna in naš dokaz,
da vam za visoko kakovost ni treba odšteti visokih zneskov. Niti za sveže meso naše
lastne blagovne znamke Okus podeželja, ki v več kot 90 odstotkih prihaja od priznanih
slovenskih dobaviteljev. Vedno dnevno sveže, vedno izključno v kontrolirani atmosferi ali
v vakuumskem pakiranju, kar pripomore k obstojnosti mesa in ohranja njegovo svežino.