TIM

revija za tehnično in znanstveno dejavnost mladine


kazalo

Praktičen pripomoček za
risanje s čopičem in (spo¬
daj) model ptičje valilnice,
ki je objavljen v tej šte¬
vilki

SPRETNE ROKE

Izdelajmo si album — nagradni izdelek ..129

Brusilniki za svinčnike.131

Pripomoček za risanje črt s čopičem.133

Kako rišemo tehniške risbe — črte in tehniška pisava.135

MODELARJI

Letalo iz stiropora.136

Železniški predor.138

TIMOVA PRILOGA

Jadralno letalo B-3-65 kategorije A-1 lastovica.139

TIMOV NAČRT MESECA

Gorska žičnica.143

BIOLOGI

Ptičja valilnica . . . ..148

Inkubator — še enkrat.. . . . . . . “. . • • ■ 150

FIZIKI

Igranje z milnimi mehurčki.  151

GEOGRAFOM V POMOČ

Izdelajmo si relief.153

IZ ZNANOSTI IN TEHNIKE

Fokker D-VII, letalo iz prve svetovne vojne.155

Meter—• osnovna dolžinska mera . . ..157

Zanimive naloge in dva praktična nasveta.158

VI VPRAŠUJETE — Ml ODGOVARJAMO.159

SLIKA NA NASLOVNI STRANI: Načrt preprostega brusilnika za svinčnike. Kaj več o teh koristnih na¬
pravicah berite v tej številki revije

5

Letnik IV
Januar 1966

Izdajatelj Založniški zavod »Življenje in tehnika« — Revijo
urejuje uredniški odbor — Glavni urednik Dušan Kralj —
Odgovorni urednik Drago Mehora — TIM izhaja desetkrat
letno — Letna naročnina 1000 dinarjev — Revijo naročajte
na naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6 (poštni predal
541 — X) — Tekoči račun 505/603-177 — Tiska Tiskarsko
založniško podjetje PTT, obrat Ljubljana — Klišeji Gorenjski
tisk Kranj

Poštnina plačana v gotovini

spretne

roke

1

izdelajmo
si album
za

fotografije

(NAGRADNI IZDELEK)

Sčasoma se nam nabere mno¬
go fotografij in če jih hočemo
ohraniti, jih moramo kar najbolje
spraviti. Lahko jih sicer spravimo
v škatle, toda tako jih ne bomo
zanesljivo ohranili. Fotografija je
vendarle samo kos papirja z ob¬
čutljivo emulzijo, ki jo je mogoče
kaj hitro poškodovati. Trenutka iz
življenja, ki smo ga ujeli v foto¬
grafijo, ni mogoče nikdar več po¬
noviti, zato jo poskusimo ohraniti
čim dalje. Še najbolje se obnese
album.

Album lahko sicer kupimo v
vsaki knjigarni, ali ga naročimo
pri knjigovezu. Marsikdo pa si ga
želi izdelati sam, da bi imel v tej
knjigi življenja res nekaj čisto
svojega, osebnega. Doma nare¬
jen album bo tudi mnogo cenejši.

V našem sestavku bomo opisali
in pokazali z ustreznimi risbami,
kako si lahko izdelamo album.
Najprej si pripravimo potrebno
orodje in material:

ORODJE:

podložna deska za rezanje pa¬
pirja, dober nož z ostro konico,

brusilni kamen za brušenje noža,
kovinsko ravnilo, pravokotni tri¬
kotnik (namesto kotnika), škarje,
luknjač 0 4—5 m, kladivo, pribor
za lepljenje (posoda in čopič),
zgibalnik ali kaj podobnega.

MATERIAL:

albumski karton temne barve,
prozorni papir za vmesne liste,
bela lepenka št. 25 (deb. 2 mm)
za platnico, material za prevleko
platnice (usnje ali navadno plat¬
no z vzorcem), manjši kos knjigo-
veškega platna za notranjo prev¬
leko hrbta platnice, 4 votlice (ob¬
ročki), 60—70 cm svilene pletene
vrvice, nekaj malega škrobnega
lepila ter kožni (mizarski) kej.

Odločiti se moramo še za veli¬
kost albuma. V našem primeru
bomo opisali album, katerega li¬
sti merijo 24 X 34 cm. Do te me¬
re smo prišli tako, da smo polo
albumskega kartona (70 X 100
cm) razrezali na 8 listov. Pri gro¬
bem razrezu pole dobimo veli¬
kost listov 25 X 35 cm. Velikost
našega albuma je samo primer.

129

Predno razrežemo polo album¬
skega kartona, moramo zanesljivo
ugotoviti smer teka kartona. Go¬
tovo ste že opazili, da se papir,
karton ali lepenka v eno smer
lažje upogibajo. To je smer teka.
Liste moramo prirezati tako, da
je smer teka vzporedna s hrbtom
albuma. Listi se bodo zato v al¬
bumu lažje in lepše odpirali! Vsi
materiali, ki jih pri izdelavi al¬
buma uporabimo (albumski kar¬
ton, vmesni prozorni papir, le¬
penka za platnico in platno) mo¬
rajo imeti isto smer teka. S tem
bomo dosegli, da se platnica ne
bo zvijala ali krivila.

Naše delo bomo razdelili na
dva dela. Najprej bomo prirezali
in izdelali liste albuma, nato pa
bomo izdelali še platnico. Oglej¬
te si vse risbe od A do I. V tem
vrstnem redu bo tudi potekalo
naše delo. A —- List albumskega
kartona (Denimo, da bo imel al¬
bum 30 listov — rabimo torej 4
cele pole albumskega kartona, 2
lista pa bomo prihranili za notra¬
njo prevleko platnice).

Iz grobo razrezanih listov bo¬
mo natančno prirezali albumske
liste na velikost 24 X 34 cm. Pri
tem bomo pazili, da bodo vsi li¬
sti enako in v pravih kotih prire¬
zani.

Na vse liste bomo nato napra¬
vili žlebne zgibe (na risbi A so
označeni s prekinjenimi črtami).
Žlebne zgibe napravimo ob rav¬
nilu z zgibalnikom. Zgibi bodo še
boljši, če na podložni deski aii tr¬
di lepenki napravimo žleb in na
tem žlebu potem žlebimo karton.
Prvi posamezni zgib napravimo
zato, da karton kasneje zapogne¬
mo. Skupina zgibov pa pripomo¬
re, da se albumski list lepo od¬
pira.

B —* Vmesni prozorni papir. K
vsakemu albumskemu listu prive¬
žemo list prozornega papirja.
Najboljši je originalni albumski
vmesni papir, lahko pa si poma¬
gamo tudi z risalnim prozornim
(paus) papirjem. Vmesni papir
tako prirežemo, da je zgoraj,
spodaj in spredaj za 2—2,5 mm
manjši od albumskega kartona.
V našem primeru ustreza velikost
23,5 X 31 cm.

C — Na vse albumske liste na¬
lepimo vmesne prozorne liste.
Prozorni papir namažemo ozko

130

po robu lista, ki pride k zgibu
albumskega lista. Uporabimo
škrobovo lepilo, karbofix ali
neko podobno lepilo. Ko so vme¬
sni listi nalepljeni, zapognemo vse
albumske liste pri prvem zgibu
tako, da prekrijemo nalepljeni
prozorni papir. V hrbtu tako do¬
bimo dvojno debelino albuma,
ker smo pri tem upoštevali tudi
debelino slik v albumu.

D — Šablona za izdelavo luk¬
njic. Da ne bi na vsakem album¬
skem listu merili, na katerem me¬
stu je treba prebiti luknjice, na¬
pravimo iz kosa lepenke prepro¬
sto šablono. To šablono nato po¬
lagamo na albumske liste in z
luknjačem prebijemo luknjice. Ko
smo na vseh listih to opravili, jih
vse skupaj skozi luknjice poveže¬
mo s tanko vrvico. Album je ta¬
ko dobil obliko knjige.

E —- Prirezovanje lepenke za
platnico. Po albumski knjigi od¬
merimo sestavne kose lepenke za
platnico. Da bi se platnica po¬
polnoma prilegala knjigi, mora¬
mo, kot se vidi na risbi E, prire¬
zati 1 kos za hrbet (1), ki ga od¬
merimo po debelini knjige v hrb¬
tu, dalje 2 stranska kosa k hrbtu
(2). Širina teh dveh kosov je ena¬
ka širini zavihka albumskega lista
— 2,5  cm. Nato prirežemo še oba
kosa lepenke platnice (3). Plat¬
nica mora biti nekoliko večja od
knjige in sicer zgoraj, spodaj in
spredaj 2—3 mm. Na risbi G lah¬
ko opazite, da morajo biti med
kosi lepenke na hrbtu presledki
in sicer med hrbtom in stranski¬
ma vložkoma po 2 do 3 mm, med
stranskima vložkoma in platnični-
ma lepenkama pa od 5 do 6 mm.
Ti presledki so potrebni za boljše
odpiranje platnice.

F — Če smo se odločili za
mehke platnice, bomo k obema
kosoma lepenke za platnice pri¬
rezali vato ali penasto gumo. Eno
ali drugo na nekaj točkah nale¬
pimo na oba kosa lepenke. Na
hrbtnih delih obeh kosov lepenke
moramo v tem primeru nalepiti
papirna trakova, tako da ju na¬
lepimo na notranjo stran lepen¬
ke, preko vate ali penaste gu¬
me pa nista nalepljena.

G —■ Platnica. Ne glede na to,
kakšen material ste namenili
2 a prevleko platnice (usnje,
platno), moramo prevleko prire¬

zati tako kot se vidi na sliki G.
Če bomo platnice vatirali, bo de¬
lo potekalo takole: ko smo dob¬
ro preizkusili, da se bo velikost
platnice ustrezno prilegala knji¬
gi, bomo začeli z delom v sredi¬
ni. Namažemo kos lepenke za hr¬
bet (1) in ga prilepimo na prev¬
leko. Zraven prilepimo še oba
stranska vložka (2) s potrebnim
presledkom. Nato prilepimo še
obe vatirani lepenki in sicer tako,
da le ozko (do 2 cm) namažemo
papir, s katerim smo prekrili vato.
Tudi tu upoštevamo presledke.
Nalepljene dele platnice sedaj za
nekaj časa obtežimo, da se lepi¬
lo posuši. Platnice nato zarobimo,
najprej zgoraj in spodaj, nato pa
še na obeh sprednjih stranicah
platnice. Mažemo samo rob prev¬
leke! Pazljivi moramo biti pri ob¬
delavi vogalov. Z zgibalnikom
vtisnemo prevleko, tako da zane¬
sljivo prekrije lepenko!

H — Notranja prevleka plat¬
nice. Preko vsega hrbta (preko
vseh zgibov) nalepimo knjigove-
ško platno. Odrežemo ga tako,
da dobimo zgoraj in spodaj tak
rob, kot ga bo imela knjiga v
platnici. Platno dobro vtisnemo z
zgibalnikom v vse zgibe v hrbtu.
Nato prirežemo še dva lista al¬
bumskega kartona, tako da pre-
vijemo vse notranje robove prev¬
leke na platnici in tako da ima¬
ta lista enake robove kot knjiga
v platnici. Ta dva lista nalepimo
bodisi s kožnim klejem ali škrob¬
nim lepilom. Ko sta platnici suhi,
prebijemo na stranskih hrbtnih
vložkih z luknjačem luknjice, tako
da se ujemajo z luknjicami v knji¬
gi'

I — V luknjice v platnici zaku-
jemo votlice (čevljarske obročke).
Nato vložimo knjigo v platnico
in skozi luknjice v platnici in v
knjigi povlečemo svileno vrvico.
Vrvico najprej zapognemo v dvo¬
je, jo v zgibu privežemo na de¬
belejši sukanec, s katerim povle¬
čemo vrvico skozi luknjice. Vrvi¬
co vdenemo v spodnjo luknjico
na sprednji strani platnice, jo
povlečemo skozi album in iz zad¬
nje strani spet na sprednjo, tako
da jo pri spodnji luknjici spredaj
zapentljamo. S tem je naše delo
končano.

Lojze Prvinšek

brusilniki

za

svinčnike

Odkar namesto navadnih svinč¬
nikov, ki smo jih najpogosteje
ostrili z žepnimi noži, ali pa šilili
s šilčki, vse bolj uporabljamo pa¬
tentne ali tako imenovane tehnič¬
ne svinčnike, se je pojavila potre¬
ba po pripomočkih za brušenje
grafičnih min. Z ozirom na to
predlagamo dva primočka, ki si
jih lahko izdelamo sami.

1. Enostaven brusilnik za gra¬
fitne mine

Najbolj preprosto in hitro izde¬
lamo tak brusilnik na sledeč na¬
čin. Iz 4 do 5 mm debele plošče,
najboljše parjene bukovine ali pa
iz vezane plošče (trolesa) iste de¬
beline, izrežemo deščico velikosti
160 X 24 mm. En del te deščice
v dolžini 55 mm obdelamo z rez-
Ijačo, ali pa kar z žepnim no¬
žem v obliko ročice. Nato ves
kos obrusimo, da odstranimo ostre
robove.

Tako dobljeno osnovo oblepi¬
mo z brusilnim papirjem v dolži¬
ni 80 mm in sicer na eni ploskvi
s srednje grobim, na drugi pa s
finejšim brusilnim papirjem (ras-
kavcem). To zaradi tega, da bo¬
mo lahko na eni strani brusili de¬
belejše ali pastelne mine, na dru¬
gi pa finejše mine. Na vmesni
ploskvi, tudi na obeh straneh na¬
lepimo po košček usnja velikosti
25 X 25 mm z gladko stranjo na¬
vzdol oziroma s hrapavo navzgor,
zato da bomo lahko grafitni
prah, ki navadno ostane po bru¬
šenju na mini, obrisali ob hrapavi
del usnja in s tem preprečili mo¬
rebitno otresanje na papir in ma¬
zanje risbe.

131

Končno izdelamo še ustrezni tu¬
lec (tok) za shranjevanje brusilca.
To je potrebno zlasti, če ga nosi¬
mo v torbi v šolo, da ne zamaže¬
mo knjig in zvezkov, pa tudi če
ga shranjujemo v predalu, da
preprečimo mazanje drugih pred¬
metov z grafitom, ki ga je zelo
težko očistiti, Za izdelavo tulca
uporabimo kos usnja ali kar je
še boljše, polivinila, ki je cenejši
in ga lažje umivamo. Odrežemo
ga na mero 65X115  mm, ga
upognemo po dolžini na polovico
nato pa ga na stranskem in
spodnjem delu zašijemo. Najbolj
zanesljivo bo, če si tak tulec naj¬
prej izdelamo iz papirja in ga
preizkusimo, če se brusilcu dobro
prilega in ga šele nato izdelamo
iz polivinila.

2. Vrtljivi brusilnik za grafitne
mine

Vrtljivi brusilnik je za izdelavo
sicer bolj zahteven, zato pa je
popolnejši in trajnejši. Sestoji se
iz dveh delov in sicer iz škatlice
ali koritca in vretena.

OKOVJE

132

Škatlico izdelamo iz trdega lesa.
Najboljša je parjena bukovina.
Sestavljena je iz ene deščice de¬
beline 4 mm v izmeri 30 X 100
mm (dno), dveh deščic 16 X 100
mm (stranici) in dveh deščic 16 X
30 mm v kateri na zgornjem robu
izrežemo utor v obliki polkroga s
premerom 8 mm (končnici). Vse te
deščice dobro obrusimo in zlepi¬
mo z mizarskim klejem. Zaradi
zanesljivejše trdnosti jih lahko še
utrdimo z žebljički (žičniki) dolži¬
ne 8—10 mm, katerim prej od-
ščipnemo glavice, da bodo manj
opazni.

Ko bo škatlica zlepljena in tu¬
di zabita, jo pustimo, da se lepilo
dodobra posuši. Po enem ali
dveh dneh škatlico obrusimo. Da
se ne bi pri brušenju robovi pre¬
več zaoblili, bo najbolje, da prip¬
nemo kos brusilnega papirja na
desko in potem s posameznimi
stranicami drgnemo po brusilcu.
Za prvo brušenje uporabimo sred¬
nje grob, za drugo (končno) bru¬
šenje pa zelo fin brusilni papir.

Iz aluminija debeline 0,5 do
0,8 mm, izremo dva okova, s
katerima zapremo zgornji del le¬
žišča, tako da objame vreteno.
Najboljše bo, če krivino okovja
oblikujemo kar na vretenu, ker
se bo okov tako najtočneje prile¬
gal vretenu.

Vreteno izdelamo iz bukove let¬
vice dolžine 120 mm, ki ji damo
najprej kvadratičen profil 16 X
16 mm. Najlepše in najtočnejše
bi sicer bilo, če bi okrogle dele,
ki gredo v ležišče in ročico izstru-
žili na stružnici. Ako nimamo
stružnice, ali pa še ne znamo
stružiti, bo treba te dele obdelati
ročno, V ta namen moramo na
določenih delih najprej nalahko
zarezati s fino žago do predvide¬
ne okrogline, nakar z nožem
oprezno izdolbemo les in končno
okrogline izbrusimo, najprej s pi-
lico nato z brusilnim papirjem.

Vreteno lahko izdelamo tudi ta¬
ko, da uporabimo za okrogle de¬
le struženo okroglo palčko pre¬
mera do 10 mm, ki jo dobimo iz
dosluženega obešalnika za oble¬
ko. Od te odrežemo dva ustrezna
valjčka, ki naj bosta za toliko
daljša, kolikor se bosta pogrezni¬
la v luknji (utora), ki ju bomo
predhodno zavrtali v kvadratično
vreteno na obeh straneh. Ročico,

ki je tudi okrogla, bomo izrezali iz
palčke večjega premera 15—18
mm, v katero zavrtamo 5 mm glo¬
boko luknjo (utor) istega preme¬
ra kot v vreteno. Ročico nasadi¬
mo na valjček, ki ga prej nama¬
žemo z mizarskim klejem. Namesto
lesene ročice uporabimo lahko
košček gumijaste cevke ustrezne¬
ga premera, ki ga nataknemo na
okrogli konec vretena.

Vreteno končno oblepimo na
treh straneh (ploskvah) in sicer z
grobim, srednje finim in zelo fi-

pripomoček,

s katerim

bomo

mnogo

lažje

vlekli

črte

s čopičem

Črtanje linij s čopičem lahko
znatno izboljšamo in olajšamo z
doma izdelanimi ustreznimi dr¬
žali.

Držalo, prilagojeno velikosti
(dolžini in debelini) čopiča izde¬
lamo iz kosa javorjevega, buko¬
vega, lipovega ali kakega druge¬
ga lesa, ki ga je lahko obdelo¬
vati. V ta namen si najprej od-

nim brusilnim papirjem. Na četr¬
to ploskev nalepimo usnje z gro¬
bo (hrapavo) stranjo obrnjeno
navzgor. Vreteno nato vložimo v
ležišče in ga pokrijemo z okov¬
jem, ki ga zabijemo z žebljički.

Tako dobimo zelo dober brusil¬
nik za različne tipe min. Pri upo¬
rabi pada prah v škatlico (ko-
ritce) pod vretenom. Ko se nabe¬
re večja količina prahu, izprazni¬
mo koritce tako, da pripravo obr¬
nemo in s trkanjem ob trd pred¬
met iztresemo.

žagamo košček lesa v obliki priz¬
me (1). Vanj izdolbemo vzdolžno
brazdo (2), katere mere ustrezajo
debelini in obliki čopiča, s kate¬
rim bomo delali. Za tem obdela¬
mo držalo še po zunanjiih stra¬
neh. V spodnji del držala zatak¬
nemo buciko z debelejšo, najbolj¬
še porcelansko glavico (3).

Držalo tako uporabljamo, da
vložimo čopič v brazdo. Nato na¬
ravnamo vrh čopiča, tako da je
približno v isti višini z glavico bu¬
cike ali pa da je konica čopiča
nekoliko daljša, kar zavisi od na¬
giba držala pri črtanju (4). Pri čr¬
tanju linij vodimo glavico bucike
od robu ravnila ali krivuljnika,
med tem ko čopič vleče linijo (5).

Prav bo, ako si izdelamo dva,
tri ali več takih držal z različnimi
širinami oziroma globinami brazd,
primernimi za čopiče raznih ve¬
likosti, ki jih navadno uporablja¬
mo.

S takim držalom bomo prepre¬
čili mazanje, ki ga navadno pov¬
zroči zalivanje barve, kadar pri¬
de konica čopiča v stik z robom
ravnila in bomo lahko črtali lep¬
še ter pravilnejše linije.

Glej risbo na naslednji strani

133

timovi mali oglasi

Kupim ali zamenjam za
razglednice špiritni goril¬
nik s stojalom, insektarij iz
pločevine (po možnosti 2,5
X 15 X 30 cm).

Salamon Branko

Maribor,

Gosposvetska 55/I

Prodam prospekte avto¬
mobilov in sicer znamke:
AUTO UNION, GMBH,
MAN in SIMCA. Interesen¬
ti lahko dobe za 350 din
po več prospektov posa¬
meznih znamk. Pošljite na
naslov

Srečkovič Borut,

Ptuj, Srbski trg 2

kako
rišemo
tehniške
risbe —

črte

in tehniška
pisava

Za tehniško risanje so normira¬
ne črte in pisava, O njih vsebu¬
jeta predpise JUS M. AO. OTO in
JUS M. AO. 030. Pomen in vred¬
nost tehniških črt sta izražena- z
vrstami in debelinami črt. Po vr¬
stah so za tehniško risanje dolo¬
čene štiri črte: polna ali a, črtka¬
na ali b, črtkano — pikčasta ali
c in prostoročna ali d črta. (sli¬
ka 1). Debeline tehniških črt pa
so določene v devetih različkih,
od 1,2 do 0,1 mm. S polnimi črta¬
mi rišemo vidne obrise oziroma
robove načrtovanih predmetov,
prereze, kotirne in pomožne kotir-
ne črte ter šrafuro, s črtkanimi
nevidne robove predmetov, s črt¬
kano — pikčastimi srednjice, s
prostoročnimi pa označujemo
prekinitve in prelome, če predmet
rišemo delno ali skrajšano, (slika
2 ).

Ker tehnične risbe največ raz¬
množujemo s svetlobnim kopira¬
njem, moremo uporabljati za teh¬
niško risanje le črno barvo, to je
ali navadne grafitne svinčnike ali
črne tuše. Če rišemo s svinčniki,
dosegamo raznovrstne debeline
sledi z različno trdoto pisal, ki je
označena na lesenem plašču

134

svinčnika s črkami in številkami.
Trdotna lestvica svinčnikov je ta¬
ka :

. . . 4B 3B 2B B mehka pisala
. . . HB F poltrda pisala
. . . H 2H 3H 4H trda pisala.

Pri tehniškem risanju mora ime¬
ti svinčnik dolgo šilasto konico.
Za ostrenje grafitne konice je
pripraven fin stekleni papir, ka¬
terega po navadi prilepimo na
deščico (10X2  cm).

Za risanje s tušem rabimo ri¬
salna peresa. Risalno pero je se¬
stavljeno iz dveh ozikh, na kon¬
ceh priostrenih platnic, ki ju z vi¬
jakom moremo medsebojno prib¬
liževati ali oddaljevati, s čimer
omogočamo pisanje tanjših ali
debelejših sledi. Risalnega pere¬
sa rie smemo pomakati v tuš,
ampak tekočino nanesemo med
obe platnici peresa. Pri tem je tre¬
ba paziti na to, da med peresni
platnici ne nanesemo preveč tuša.
Če ga je v peresu preveč, se lah¬
ko razlije ali pa so sledi zvrhano

polna a črtkana S črtkano-pikčasta. prostoročna d

Slika 1. Črte

Slika 2. Uporaba raznih črt

135

Slika 3. Kot 75“

nalite s tušem, da se le počasi
sušijo, če pa ga je premalo, po¬
stane črta pretanka in siva. Zato
pri risanju večkrat po malem do¬
dajamo tuš v risalno pero. Pri
dalj časa trajajočem risanju z risal¬

nim peresom se začne tuševa
zgoščina nabirati na peresni ko¬
nici in na stenah platnic, zato
začne pero samo od sebe pisati
bolj debelo. Zaradi tega od časa
do časa obrišemo risalno pero.

Za risanje tehniške pisave upo¬
rabljamo nekatera peresa, ki so
na sploh vrabi za pisanje. Najtanj¬
še črte dobimo s perescem, ki
ga ponavadi imenujemo »damsko
pero«, nekoliko debelejše črtamo
s koničastimi pisalnimi peresi, še
debelejše z onim s kroglično ko¬
nico, najdebeljše pa s peresi s
pisalno blazinico (REDIŠ).

Tehniško pisavo lahko rišemo s
posebnimi pisalnimi šablonami.
Za pisanje s pisalnimi šablonami
so potrebna posebna peresca v
obliki lijčkov, ki se končujejo v
cevko, v kateri je konček žice. Ta
peresca je treba takoj po upora¬
bi hitro umiti, ker so peresca, v
katerih se tuš zasuši, uničena.

Za opis tehniških risb je normi¬
rana enotna pisava črk in znakov,
ki stoje na vodoravnici pod ko¬
tom 75°. Kot 75° najenostavneje
dobimo s kotom 45“ na enako¬
krakem in 30° na pravokotnem
trikotniku. Trikotnika z navedeni¬
ma kotoma zložimo na vodorav¬
nici. (slika 3).

Tehniška pisava ima določene
sledeče elemente: velikost, debe¬
lino, širino posameznih črk, med¬
sebojno razdaljo med njimi m po¬
sameznimi besedami. Če označi¬
mo višino črk tehniške pisave s h,
potem je velikost vrtja v katerega
pišemo 9/7 h, od česar odpade
na zgornji pas 2/7 h, na srednje¬
ga 5/7 in na spodnjega 2/7. Vr¬
stice so medseboj narazen 11/7
h.. Črte so debele 1/7 h. Med čr¬
kami je 1/7 do 2/7 h prostora,
med besedami pa 4/7 h. Za pra¬
vilno tehniško pisavo je važno,
kako vlečemo posamezne prvine
črk. (slika 4).

modelarji

letalo

iz

stiropora

Jadralno letalo iz stiropora lah¬
ko izdelamo v treh urah, s časom,
potrebnim za sušenje lepila vred.
Poizkusite!

Za izdelavo potrebno orodje:
rezljača s priborom
raskavec
britvica
nekaj bucik
pribor za risanje
Za izdelavo potrebni material:
plošča stiropora 6 X 250 X 250
milimetrov

vezan les 3 X 35 X 140 mm
smrekove letvice 3 X 5 X 425
milimetrov

ploščica svinca za obremeni¬
tev

belo lepilo

Najprej izžagamo nos (1) in ga
obdelamo z raskavcem. Smreko¬
vo letvico za trup (3) odrežemo
točno na dolžino 425 mm in jo
na zadnjem koncu privežemo po¬
ševno, kot vidite na načrtu, Oba
dela zlepimo na ravni podlagi.

Medtem ko se lepilo suši, iz¬
režemo iz stiropora obe polovici
kril (ena polovica je narisana črt-
kasto na načrtu!). Z raskavcem
krilo profiliramo, kot se vidi na
načrtu.

Na širokem koncu krila stiropor
poševno odbrusimo in namažemo
z belim lepilom obe stični ploskvi.
(Acetonsko lepilo ni primerno za
lepljenje stiropora, ker ga topil).
Polovico krila položimo na pod¬
lago, tako da sloni širši konec na
podlagi, ožji konec krila pa pod¬
premo, da sloni 50 mm nad pod¬
lago. Široka konca krila, ki smo
ju namazali z lepilom, staknemo.
Tako smo dobili potrebni »V« lom
krila.

Preostali stiropor najprej stanj¬
šamo (zbrusimo) na debelino 4
mm, nato pa izrežemo vodoravni
(4) in navpični rep (5). Ko se je
lepilo posušilo, prilepimo še
krilo in vodoravni rep. Ko je ves
model suh, obdelamo z raskav¬
cem letvico na sprednjem koncu,
da dobimo obliko kabine.

Določimo še lego težišča. Če je
potrebno, prilepimo v nos ustrez¬
no ploščico svinca. Model star-
tamo pod blagim kotom proti
zemlji. Če bo pristal 6 —8 m stran
od nas, je že gotov. Če se takoj,
ko ga spustimo, postavi na nos
in vzpne, nato pa omahne proti
zemlji, mu moramo dodati še ne¬
koliko svinca v nos. Če pa nos

136

137

železniški

predor

Z miniaturno železnico boste
imeli mnogo več veselja in zaba¬
ve, ako vam bo tekla preko mo¬
stov in skozi predore ter se ustav¬
lja na postajah. Skoraj vse že¬
lezniške objekte lahko zgradite
sami. Ako torej imate malo želez¬
nico (morda jo ima vaš mlajši
bratec) in če premorete dovolj
dobre volje pa nekaj spretnosti in
domiselnosti, lahko zgradite pra¬
vi pravcati hrib s predorom. Risba
vam razločno kaže, kako je ta reč
izdelana in sestavljena, mer pa
ne navajamo, zato ker mora ve¬
likost predora ustrezati vaši že¬
leznici.

Najprej izžagajte iz tri milimetr¬
ske vezane plošče oba portala
(A). Na portala prilepite s klejem
ustrezno ukrivljeno mehko lepen¬
ko (B) in tunel je gotov. Sedaj je
treba narediti še hrib. Tudi to ne
bo pretežko. Potrebujete precej
velik kos tanke sive lepenke (1—
1,5 mm). Kos naj bo znatno dalj¬
ši od predora pa tudi precej ši¬
rok, da boste lahko izoblikovali
hrib (C). Na obeh konceh na¬
pravite nekaj ne premahnih izre¬
zov (D), nato pa položite lepenko
v vodo, da se bo zmehčala. Še
vlažno lepenko prilepite s klejem
na notranjo stran portala (E),
hkrati pa zmečkajte ves hrib s
prsti tako, da bo dobil kar naj¬
bolj naravno, nepravilno in sliko¬
vito obliko. Zdaj naj se hrib dob¬
ro posuši, potem pa ga pobarvaj¬
te s tempera barvami v rjavih, si¬
vih in zelenih tonih. Tam, kjer je

lepenka najbolj zmečkana, nasli¬
kajte skalovje in ne pozabite tudi
na stezico, ki vodi na vrh. Prav
imenitno bo, če prilepite na

hrib nekaj dreves in hišico. Hiši¬
ca naj bo iz papirja, drevesa pa
iz obarvane gobe ali iz mahu.
Da bo hrib trdnejši, mu napra-

138

vite še dno oz. osnovno ploskev.
Hrib postavite na kos debelejše
lepenke, obrišite ga s svinčnikom
in lepenko izrežite. Podlago spo¬
jite s hribom s pomočjo platnene¬
ga traku, ki ga nalepite ob robu
krog in krog.

K železnici spada še most, pa
nadvoz, prehod za pešce nad tiri,
čuvajnica, postaja, semafor in
morda še kaj. Poskusite še sami
nekaj skonstruirati. Ako boste sa¬
mostojno izdelali katerega teh
objektov in vam bo delo dobro
uspele, nam pošljite opis in risbo
(s tušem). Radi bomo objavili vaš
izdelek v TIM-u v vzpodbudo dru¬
gim bralcem. Tako se boste uvr¬
stili med naše sodelavce. Razu¬
me se. da vam bomo poslali av¬
torski honorar.

D. M.

timova

priloga

m'

jadralno

letalo

B-365

kategorije

A-1

lastovica

2e dolgo čutimo potrebo po
enostavnem letalskem modelu, ki
bi pionirjem omogočil tekmova¬
nje v kategoriji A-1.

V prilogi današnje številke vi¬
dite tak načrt modela, ki je risan
v merilu 1:1.  Letalo je enostav¬
no in ga bo lahko izdelal vsak
modelar, ki je vešč ravnanja z
f ezljačo.

Tehnični podatki modela:

Krilo: razpetina 1200 mm, glo¬
bina 120 mm, površina 14,40 dm 2 .

Vodoravni rep: razpetina 400
mm, globina 100 mm, površina
4,00 dm 2 .

Trup: dolžina 700 mm.
Minimalna teža 235 gr.

Model je izdelan iz domačega
materiala, ki ga lahko dobite pri
»Mladem tehniku« v Ljubljani.

Orodje in pripomočki:

šablonska deska, to je ravna,
vsaj na eni strani fino obdelana
deska iz mehkega lesa, na kate¬
ri bomo izdelali cel model. Meri
naj vsaj 1300 X 130 X 20 mm.
rezljača s priborom
risalni pribor
indigo papir
kladivo
klešče
rašpa

groba in fina pila

grob in fin raskavec z deščico

bucike

škarje

vrtalni stroj

svedri 3 in 4 mm

čopič

posodica za lak
ščipalke za perilo
britvica
oster nož

Material: lipov furnir 1—1,2 X
280 X 800 mm. Vezani les 3 X
200 X 400 mm.

Smrekove letvice:

2 X 3 X 600 mm
2 X 2 X 4000 mm
5 X 2 X 2000 mm
5 X 3 X 2000 mm
10 X 3 X 1000 mm
15 X 3 X 2000 mm
8 X 3 X 3000 mm
kos lipove ali smrekove deščice
8 X 50 X 150 mm

papir za prekrivanje (svileni,
pelur ali japonski)

lepilo — acetonsko in belo
emulzijsko lepilo

nitro lak in razredčilo
kos aluminijaste pločevine 2 X
20 X 50 mm

svinčene kroglice 0 2 mm —
100 gr

kos nylonske vrvice 0 0,5 X 1
meter

2 vijaka M 3 z maticami
tri koščke letvice 4 X 4 X 50
milimetrov
nekaj gumic

Pričnimo z izdelavo modela.

Ako želite ohraniti načrt za
večkratno izdelavo modela, vam
svetujem, da izdelate model na
načrtu, ki ste ga prerisali, ali pa,
da položite na načrt prosojen pa¬
pir in delate model na tem pa¬
pirju.

Pričnimo z izdelavo krila.

Najprej očistimo prednjo letvi¬
co (1), glavni nosilec (3), pomož¬
na nosilca (2) ter zadnjo letvico
(5), ki jo moramo predhodno ob¬
delati v trikot, kakor vidite na
skici I. Pomagamo si z letvico,
ob katero prislonimo zadnjo let¬
vico in jo obrusimo z raskavcem,
napetim na deščico. Nato letvi¬
co pritrdimo na načrt in natanč¬
no označimo lego utorov za reb¬
ra, ki jih nato z nožem ali rezlja-
čo izrežemo. Rebra (4) izdelamo
iz 1—1,2 mm debelega lipovega
furnirja. Najprej izžagamo iz ve¬
zane plošče 3 mm šablone. Reb¬
ro najprej s pomočjo indigo pa¬
pirja prerišemo na vezani les in
ga nato izžagamo. Z buciko ga
prebodemo na mestu, označenem
s križcem. Rebro z bucikami pri¬
bijemo na vezani les ter ga s
svinčnikom obrišemo, nato pa ga
izžagamo. Obe rebri spnemo z
bucikami ter ju obdelamo z ras¬
kavcem. Utorov za nosilce sedaj
še ne izžagamo. Izdelani šablo¬
ni polagamo na lipov furnir, ju
pribijemo z bucikami in občrta-
mo. Tako narišemo 30 reber, ki
imajo luknjice in jih izrežemo z
ostrim nožem ali rezljačo. Pri iz¬
delavi reber moramo paziti, da
furnir »teče« v smeri dolžine re¬
ber. Dele iz furnirja izdelamo
vedno tako, da teko letvice v
smeri največje mase. Izžagana
rebra spnemo nad obe šabloni.
Najprej izdelamo polovico reber.
Speta rebra obdelamo z raskav¬
cem, da bodo popolnoma enaka
šabloni. Nato obdelamo še pre¬
ostalo polovico reber. V šablone
sedaj izžagamo utore. Na enak
način kot smo izdelali obliko re¬
ber, izdelamo še utore. Rebro
spnemo med šablone ter izdela¬
mo utore. Krilna rebra so gotova,
izdelati je treba še krivini (7) in
ojačenje (6), ki ga izdelamo iz
3 mm vezane plošče. Krilo lahko
pričnemo sestavljati.

Na šablonsko desko, na kate¬
ro smo položili načrt, preko nje¬
ga prosojni papir, pritrdimo z bu-

139

cikami prednjo letvico. Zadnjo
letvico na notranji strani,
kjer so utori za rebra, podložimo
s koščki furnirja, tako da je no¬
tranji del dvignjen za 1 mm nad
desko. Z bucikami pritrdimo še
srednji nosilec, ki ga moramo
podložiti tako, da bo 2 mm med
desko. Sedaj vstavljamo rebra.
Če je vse dobro in točno izdela¬
no, bodo šla rebra brez težav na
svoja mesta. Ko smo vsa rebra
vložili, jih zalepimo. Nezalepljeno
pustimo le srednje rebro. Na
koncu krila prilepimo še krivino.
Sedaj vstavimo še pomožna no¬
silca (2) ter ju zalepimo. Še en¬
krat kontroliramo, če so vsa stič¬
na mesta zalepljena. Ko smo iz¬
delali obe polovici krila, počaka¬
mo, da se lepilo posuši, nato pa
vzamemo krilo iz šablone. Sledi
lepljenje obeh polovic. Če smo
glavni, prednji in zadnji nosilec
izdelali po načrtu, ne bo težko
zlepiti krila. Oba konca podloži¬
mo, tako da bosta 120 mm nad
desko. Srednji rebri odstranimo in
prilepimo na glavni nosilec oja-
čenje, ki ga pritrdimo s ščipalka¬
ma. Vse te dele lepimo z belim
lepilom, ki močneje veže. Nato
zlepimo še prednji in zadnji no¬
silec ter pomožna nosilca. Ko je
lepilo suho, vstavimo še eno sred¬
nje rebro, kateremu smo povečali
izrez za glavni nosilec še za de¬
belino ojačanja (črtkasta črta na
krilnem rebru!). Ko je lepilo suho,
ga z raskavcem očistimo.

Izdelava vodoravnega dela re¬
pa je popolnoma enaka izdelavi
krila. Najprej očistimo vse nosil¬
ce (8, 9 in 11). Zadnji nosilec (11)
obdelamo v trikot ter mu izreže¬
mo utore za rebra. Tudi repna
rebra (10) izdelamo tako kot kril¬
na rebra. Na enak način kot prej
izdelamo tudi utore. Na desko
položimo načrt, nanj pritrdimo
vse nosilce, ki tu niso podloženi
ter vstavljamo rebra. Rebra prile¬
pimo in izdelamo še krivini (12)
ter ju prilepimo. Ko se je lepilo

posušilo, vzamemo rep iz šablo¬
ne ter ga z raskavcem očistimo.

Trup. Furnir, ki bo služil za po¬
kritje trupa, očistimo na obeh stra¬
neh (15). Na furnir dvakrat pre¬
rišemo obliko trupa z vsemi let¬
vicami ter ga izrežemo. Iz lipove
ali smrekove deščice 8 mm izža-
gamo nos trupa (13) in ga obde¬
lamo z raskavcem, tako da bodo
robovi res pravokotni. Eno od
prekritij položimo na desko z ris¬
bo navzgor in prilepimo nos tru¬
pa na prekritje. Nato prilepimo
še letvice trupa (14). Tudi tu mo¬
ramo paziti, da stoje letvice pra¬
vokotno na šablonski deski. Se¬
daj vstavimo še krajše vmesne
letvice. Paziti je treba, da bo le¬
pilo povsod prijelo. Ko se je lepi¬
lo posušilo, vzamemo trup z de¬
ske in ga na zgornji strani obde¬
lamo z raskavcem, da bo vse lepo
ravno. Letvice in nos namažemo
z lepilom in položimo še preosta¬
lo prekritje. Model obrnemo, da
je prekritje spodaj, ga položimo
na desko ter obtežimo. Počakaj¬
mo, da se lepilo posuši. Iz vezane
plošče izžagamo smučko (18) ter
jo vlepimo v utore na trupu. Iz¬
žagamo še nosilne plošče krila
(16) ter repa (20) iz vezane plo¬
šče ter jih prilepimo na zgornjo
stran trupa. Prilepiti jih moramo
pravokotno na trup, sicer bosta
krilo in rep pritrjena na trup po¬
strani, kar bo vplivalo na let mo¬
dela. Iz letvic kvadratnega pre¬
seka 4X4 mm izdelamo še pri¬
trdila za krila in rep (17). Na oz¬
načenih mestih na trupu izvrtamo
s 4 mm svedrom luknje, v katere
zalepimo pritrdila. Trup je v gro¬
bem gotov. Iz aluminijaste plo¬
ščice izžagamo startno kljukico
(19), jo obdelamo in izvrtamo luk¬
nje za pritrditev na trup. Tudi na
smučki izvrtamo luknje za pritr¬
ditev startne kljukice. Trup še oči¬
stimo z raskavcem in pripravljen
je za lakiranje.

Navpični del repa izdelamo
prav tako kot krilo. Najprej pri¬
pravimo prednjo letvico (21), oba
nosilca (22) in zadnjo letvico (24),
ki pa ni obdelana niti v trikot niti
nima utorov. Tudi pri rebrih (23)
je postopek isti. Rebra so sime¬
trična. Rep sestavimo na šablon¬
ski deski. Izdelamo in prilepimo
še krivino (28). Ko se je lepilo po¬
sušilo, obdelamo rep z raskav¬
cem. Krmilo (25), ki smo ga izre¬
zali iz furnirja, pritrdimo s krpica¬
mi iz svile ali nylona (glej skico
III.).

Na trup prilepimo rep, tako da
stoji res pravokotno glede na
krilo in na vodoravni rep. Pritr¬
dimo še vodilo (27), ki ga izdela¬
mo iz dveh polovic, na krilo. Pri¬
lepimo tudi krmilno ploščico (26).
Model je sedaj gotov. Še enkrat
pregledamo in že lahko začnemo
s prekrivanjem.

Prekrivanje.

Prekrili bomo le krilo in oba re¬
pa. Za prekrivanje uporabljamo
svileni, pelur ali pa japonski pa¬
pir. Japonski papir je najboljši, a
je tudi najdražji.

Najprej bomo odrezali trakove,
ki naj bodo le malo širši od kri¬
la. Prekrili bomo najprej spodnjo
stran krila. V bakreno posodico
nalijemo polovico nitro ali capon
laka in polovico razredčila. 5 ta¬
ko razredčenim lakom bomo le¬
pili papir na krilo. S čopičem na¬
mažemo rob srednjega rebra, vse
nosilce do naslednjega rebra in
rob tega rebra. Nato položimo
ppair ter ga s prsti pritisnemo na
rebra in nosilce. Papir mora biti
lepo napet, da ni nikjer gub. Ko
se je lepilo posušilo, zavihamo
papir, tako da lahko namažemo
s čopičem naslednje rebro ter no¬
silce. Paziti pa moramo, da papir
ne bo zapognjen, ker bi se to na
njem poznalo. Sedaj papir po¬
ravnamo po krilu in ga zopet s
prsti pritisnemo na z lakom na¬
mazanih mestih. To ponavljamo
do konca. Ko se je lak osušil, z
britvico odrežemo odvečni papir.
Na isti način prekrijemo še drugo
polovico. Tudi tu odvečni papir
obrežemo in prekrijemo še zgoraj.
Ko je krilo prekrito, prekrijemo
še krivine. Odrežemo trak papir¬
ja, ki je nekoliko širši od razdalje
med rebrom in robom krivine. Z
lakom namažemo rob rebra in
krivine ter papir prilepimo. Ko se

140

141

lepilo posuši, odrežemo odvečni
papir. Tu se posebno rade poja¬
vijo gube, na kar moramo zelo
paziti. Na isti način prekrijemo
še vodoravni in navpični del repa.

Sedaj navlažimo vse s papir¬
jem prekrite dele modela z vodo.
Ko se voda osuši, je papir že le¬
po napet. Model je pripravljen za
lakiranje.

Lakiranje.

V posodico za lak nalijemo zo¬
pet polovico laka in polovico raz¬
redčila. To dobro premešamo. La¬
kiramo z mehkim čopičem. Naj¬
prej lakiramo spodnjo stran kri¬
la. Lakiramo vedno vzporedno z
rebri! Ko smo prelakirali polovi¬
co krila na spodnji strani, prela-
kiramo še isto polovico na zgor¬
nji strani. Tako lakirano krilo pu¬
stimo pol ure, da se nekoliko osu¬
ši, nato pa ga z bucikami pritr¬
dimo na šablonsko desko. Bucike
zabijemo poševno ob krilo, da ga
pritisnejo na podlago. Krilo se
mora sušiti vsaj nekaj ur. Med¬
tem pa lakiramo oba dela repa.
Tudi vodoravni rep pričvrstimo na
šablono, šele potem, ko se je lak
približno pol ure sušil. Tako pre¬
prečimo, da bi se lak prilepil na
desko in bi se prekritje poškodo¬
valo, ko bi rep jemali s šablonske
deske. Trupa ni treba po lakira¬
nju dati v šablono. Lahko ga po¬
novno lakiramo že po dveh urah.
Po vsakem lakiranju moramo trup
očistiti z raskavcem.

Za drugo lakiranje rabimo ne¬
koliko gostejši lak, ki ga meša¬
mo v razmerju treh delov laka in
dela razredčila. Ves postopek je
isti. Za tretje lakiranje rabimo 3
dele laka in 1 del razredčila. Ta¬
ko lakiran model naj se suši vsaj
en dan.

Zaključna dela.

Na modelu manjka samo še
nekaj delov. Na smučko pritrdi¬
mo z dvema M3 vijakoma startno
kljukico. Pritrjena naj bo na istem
mestu kot vidimo na načrtu. Izde¬
lamo še avtomatično krilo, ki nam
bo služilo za visoki štart. Tako
bomo dosegli, da bo model letel
naravnost, ko bo še na vrvici, na¬
to pa bo krožil. Na navpični rep
prilepimo buciko ali tanko jekle¬

no žico, ki smo jo zakrivili kot vi¬
dimo na načrtu in skici IV. Na oni
strani, kjer je kljukica, zataknemo
gumico, tam pa kjer je zanka pa
vtaknemo nylonsko vrvico, ki smo
jo privezali za kljukico v odilu.
Vrvica mora biti natančno tako
dolga kot je razdalja med štart¬
no kljukico in vodilom. Na koncu
pri startni kljukici privežemo na
nylon obroček. Takoj, ko obroček
nataknemo na startno kljukico,
mora biti krmilo modela v nev¬
tralnem položaju! (Skica V.). Od¬
klon krmila določamo z bucikami,
ki jih zabodemo v krmilno ploščo.
Čim bolj je bucika odmaknjena
od krmila, tem večji bo odklon
krmila in toliko manjše kroge bo
delal model in obratno. Sedaj iz¬
delamo še napravo, ki nam bo
model vrnila na zemljo kljub hu¬
di termiki. Na vodoravni rep za¬
lepimo kos tanke jeklene žice ali
buciko, ki smo jo upognili tako,
kot vidite na načrtu (skica VI.).
Kljukico prilepimo še na zadnji
strani vodoravnega repa in na
spodnjem koncu trupa. Vse se
dobro vidi na načrtu! Vzamemo
še nylonsko vrvico in jo prilepimo
na dveh mestih, ki sta oddaljeni
40 mm od simetrale repa. Prile¬
pimo jo na sam rob zadnje let¬
vice repa. Sredino vrvice pa za¬
taknemo za buciko, ki smo jo za¬
bili v trup. Glej skico VII! Sedaj
sestavimo model. Krilo pritrdimo
na trup z gumicami. Vodoravni
rep pritrdimo spredaj z eno gumi¬
co, ki jo pritrdimo na pritrdilo in
prednjo kljukico na repu, zadaj
pa spnemo z gumico obe kljukici.
Če sedaj zadnjo gumico prere¬
žemo, se bo rep dvignil z zadnjim
delom in v kotu od 35°—60°. Zau¬
stavila ga je namreč nylon vrvica,
katere dolžina mora ustrezati, da
bo rep tako obstal. Na tekmova¬
nju vstavimo med gumico na re¬
pu stenj. To je bombažni trak, ki
smo ga namočili v raztopini ka¬
lijevega solitra in pustili, da se je
posušil. Tak steni bo gorel poča¬
si in zanesljivo. Razrežemo ga na
koščke, ki bodo goreli malo več
kot 3 minute. Stenj bomo pri star-
tanju zataknili med gumico na
repu. Stenj bo prežgal gumico,
rep bo obstal pod kotom 35°—60°
in letalo se bo varno spustilo na
zemljo.

Določimo še težišča. V nos tru¬
pa na zgornji strani izvrtamo luk¬
njo z 2 mm svedrom, v katero

vstavljamo svinčene kroglice (šib-
re) tako dolgo, dokler ne bo te¬
žišče točno na označenem me¬
stu. Model podpremo s palcem
in kazalcem v težišču. Ko je nje¬
gov nos pod kotom 5° povešen,
je težišče določeno in luknjico na
nosu zalepimo s selotejpom.

Sledi reglaža in visoki start .

Najprej si dobro oglejte skico
Vlil, saj nam bo pomagala pri
reglaži modela. Model, ki ima
točno določeno težišče in je pra¬
vilno sestavljen, vržemo pod bla¬
gim kotom proti zemlji. Nikoli ne
mečite modela v zrak! Če nam
leti približno 10—13 m daleč, ga
lahko startate na visokem star¬
tu.

Če pa se model, ko ste ga vrgli
postavi na nos, nato pa omahne,
dobi hitrost, ponovno dvigne nos
itd., pravimo, da »pumpa«. To od¬
pravimo tako, da podložimo pri
repu, pri znaku + košček karto¬
na, furnirja ali letvice in sicer
vedno od tanjšega k debelejše¬
mu koščku in ne obratno. Lahko
podložimo tudi krilo, pri označbi
—. Ko smo po več poizkusili do¬
segli, da model preleti določeno
razdaljo, je pripravljen za visoki
start.

Če pa model, ko ga vržemo iz
roke, leti strmo proti zemlji, mo¬
ramo podložiti vodoravni rep pri
znaku — in krilo pri znaku +.
Podlagamo in preizkušamo enako
kot sem preje opisal.

Visoki start.

Za visoki start potrebujemo 50
m nylona debeline 0 0,5 mm. Na
enem koncu privežemo obroček
in zastavico, na drugem koncu pa
drži vrvico modelar, ki bo startal
model. Zastavica mu služi, da vi¬
dimo, kdaj se nylon odklopi. Pri
visokem startu potrebujemo po¬
močnika, ki nam bo prižgal stenj,
držal model in ga spustil. Na
startno kljukico zatakne pomoč¬
nik najprej obroček krmila, nato
pa se obroček startne vrvice. Po¬
močnik prižge stenj, dvigne mo¬
del nad glavo tako, da so krila
vodoravna, trup pa dvignjen pod
kotom 45° navzgor. S prosto roko
da znak modelarju na nasprot-

142

Kosovni seznam

gumice, stenj, bucike ali tanka jeklena žica

nem koncu vrvice, da prične teči.
Ko začuti, da se model vzdiguje,
ga izpusti in ne vrže! Modelar
nato model previdno vleče na¬
vzgor in ga stalno opazuje, da ne
bi kam zavil. Ko se je model dvig¬
ni! skoraj nad glavo, prične mo¬
delar vedno počasneje teči, da
se vrvica sname s startne kljukice.
Model sam leti! Morebitni zavoj
pri visokem startu modelar od¬
pravi s prestavitvijo bucike na kr¬
milni plošči.

Veliko uspeha pri delu in star-
tanju!

timov

načrt

meseca

gorska

v ■ v ■

zicmca

Žičnica predstavlja zvezo z go¬
rami in nam omogoča, da si lah¬
ko kar mimogrede ogledamo gor¬
ske krasote. Prav zato je v gorah,
kamor so speljali žičnice, vedno
več izletnikov. Vožnja z žičnico je
tudi pravi užitek. Še posebno ve¬
selje nudi sedežnica, saj se od¬
pira s sedeža razgled na vse stra¬
ni in si lahko nemoteno ogledu¬
jemo krasoto naših gora. Vendar
so za množičen prevoz potnikov
najbolj primerne zaprte kabine, v
katere gre lahko do 50 potnikov.
Taka žičnica ima spodnjo in zgor¬
njo postajo, obedve pa povezuje¬
ta dve močni pleteni jekleni žici.
Tako potuje ena kabina od spod¬
nje postaje proti zgornji, druga
kabina pa od zgornje proti spod¬
nji. Obe postaji sta med seboj
povezani s telefonom, tako da si
lahko oba tehnika sporočita,
kdaj so kabine zaprte in pripra¬
vljene za vožnjo. Močni pogon-

143

TIMOVA

ŽlCNICA

-pip-

ski elektromotorji so namreč sa¬
mo v spodnji postaji in je tako
vsa skrb glede hitrosti, pogona in
ustavljanja kabin zaupana le
spodnjemu tehniku. Motorji so
nameščeni v spodnji postaji, tudi
zato, ker je lažje pripeljati nado¬
mestne dele za stroje ali pa jih
tudi zamenjati, če so le-ti po¬
stavljeni v dolini, kot pa če bi bili
visoko v gorah, kamor bi bil do¬
stop s kamioni nemogoč.

Ena takšnih žičnic je postavlje¬
na v Kamniški Bistrici in nas mi¬
mogrede popelje v Kamniške pla¬
nine. Kdor se je že peljal z njo,
je obstal in občudoval planine, ki
so se mu tako hitro in na tako
lahek način približale. Kdor pa
se s to žičnico še ni vozil, si nje¬
no delovanje lahko predstavlja z
modelom — žičnico v miniaturi,
za katero objavljamo v tej številki
podroben načrt.

Načrt obsega le spodnjo po¬
stajo in kabino, zgornja postaja
pa bo objavljena v eni prihodnjih
številk naše revije. Če si najprej
dobro ogledamo načrt, bomo
opazili, da so vse ploskve ravne
in da nam samo delo ne bo de¬
lalo težav. Kdor je že izdelal in
sestavil TIM-ov žerjav, temu bo
delo potekalo z lahkoto, saj da¬
našnji načrt zahteva isto tehniko
dela.

Kot je razvidno iz kosovnice, so
razen dna vsi deli izdelani iz 4
mm debele vezane plošče. Torej,
pridno k delu. Pazite predvsem na
črte, po katerih morate žagati.
Priporočamo vam točno žaganje,
kajti precej nerodno je potem pi¬
liti do črte. Postopek sestavljanja
pa je sledeč: najprej vzamemo
del označen s štev. 2 in v obe
mali luknjici vtaknemo po en vi¬
jak M3, na drugi strani pa ta vi¬
jak privijemo z matico, vendar
moramo prej podložiti pod mati¬
co košček pločevine z luknjo 3
mm in 2 z repkom. Na repek te
podložke bomo kasneje lahko pri-
spajkali obe žici, ki vodita na
pretikalo. Glavi teh dveh vijakov
nam služita kot kontakta, na ka¬
tera se naslonita oba kontakta
ploščate 4,5 V baterije.

Na del štev. 5 pritrdimo elek¬
tromotor EMT-2 R, imenovan X 69
z reduktorjem. Na os reduktorja
nataknemo jermenico (12) ki jo
izstružimo iz juvidur plošče. Del
5, na katerem je sedaj pritrjen

motor, vstavimo med dela 2 in 6.
Stranic še ne sestavljamo, pač pa
vstavimo del 3, na katerega pri¬
trdimo smerno pretikalo, ki mora
biti tako pritrjena, da je obnje-
no navzdol. Dva dela s štev. 4
vstavimo pod del 3, v del 2 pa
smo tako dobili prostor za plo¬
ščato baterijo. Z leve strani po¬
staje, to je na nasprotni strani
pretikala, lahko postavimo strani¬
co, da dobimo povezavo z vsemi
deli. Nato spojimo motor s stika¬
lom in stikalo z baterijo. Tudi to
ni zapletena stvar. Vsako preti¬
kalo ima štiri kontakte, ki si sto¬
jijo diagonalno nasproti. Na dva
taka kontakta pritrdimo žici, ki
vodita iz motorja, na ostala dva
pa obe žici s kontaktnih podložk
za spoj z baterijo. Tako je motor
spojen z baterijo. Če stoji ročica
pretikala na sredini, je motor brez
toka. Brž, ko premaknemo ročico
v levo, se motor vrti v eno smer,
če pa premaknemo ročico v na¬
sprotno smer, spremeni tudi mo¬
torček svojo smer. Tako lahko
spuščamo in dvigamo kabino.
Oba dela 7 zapirata sprednjo
stran postaje. Sele sedaj lahko
dokončno namestimo še desno
stranico postaje. Vse skupaj mo¬

ra seveda trdno stati v delu 9,
katerega izžagamo iz 8 mm de¬
bele vezane plošče. Streho na¬
mestimo tako, da jo lahko sna¬
memo, kajti edino na ta način
lahko pridemo do motorja in do
vseh žic, ki jih moramo še name¬
stiti. V obe luknjici na delu 6 na¬
mestimo po en vijak M3, s ka¬
terim pritrdimo jekleno nosilno
žico, po kateri bo drsela kabina.
Okoli jermenice pa namestimo
tanjšo jekleno žico, ki mora biti
napeljana tudi okoli jermenice
na zgornji postaji in spojena na
eni izmed obeh kabin. To žico bo
poganjala spodnja jermenica, ta¬
ko da bosta obe kabini lahko po¬
tovali. Izdelati moramo še obe
kabini.

Kabina je zelo enostavna. V
kosovnici so označeni deli za eno
kabino, potrebni pa sta dve ka¬
bini, zato moramo izdelati vse
dvojno. Tudi tu nam bo točno ža¬
ganje omogočilo lažjo sestavo
delov. Na streho kabine zalepi¬
mo del 18, ki ga pritrdimo z vi¬
jakom M3 na nosilno ploščico. V
delu 18 mora biti luknja nekoliko
večja, da se kabina z lahkoto
vrti na ploščici. Tri kolesca z uto¬
rom (17) izstružimo iz juvidura in

KOSOVNI SEZNAM SPODNJE POSTAJE IN KABINE ŽIČNICE

146

147

jih z vijaki pritrdimo na ploščico,
vendar tako, da se z lahkoto vrte
na vijaku. Kabino nataknemo na
nosilno žico, ki naj sede v utore
kolesc. Ko smo namestili spod¬
njo postajo, vtaknemo skozi dve
luknjici na nosilni ploščici vijaka
M3 in z maticami na drugi strani
dobro stisnemo vlečno žico tako,
da se ne bo premikala in da bo
kabina na stalnem mestu. Prav
tako pritrdimo drugo kabino na
drugi nosilni žici, ki pa mora biti
nameščena na zgornji postaji. Na
ta način dosežemo, da se ena
kabina dviga, medtem ko se dru¬
ga spušča in obratno, kar dose¬
žemo s premikom ročice smerne¬
ga pretikala.

Glede na položaj elektromotor¬
ja v spodnji postaji sme biti na¬
peljana nosilna žica od spodnje
postaje pa do zgornje postaje
pod kotom 25°. Dolžina žice je
lahko od 1 m do 3 m, paziti mo¬
ramo, da sta nosilni žici dobro
napeti.

Izdelava zgornje postaje je
precej enostavnejša, saj v njej ni
motorjev, niti stikal, ampak sa¬
mo jermenica, po kateri teče
vlečna žica. Toda o tem drugič,
obenem z načrtom za zgornjo po¬
stajo.

biologi

ptičja

valilnica

Ste že slišali tisto zgodbo, ka¬
ko je bil nek pismonoša presene¬
čen, ko je odprl poštni nabiralnik
in našel v njem siničkino gnezdo?
Zgodbica je sicer smešna, ža¬
lostna pa je ugotovitev, da so ko¬
ristne ptice pevke postale že pra¬
vi brezdomci. Krčimo grmovje ob
poljskih poteh in travnikih, sadov¬
njake in gozdove škropimo s ke¬
mičnimi sredstvi, da bi uničili ra¬
stlinske bolezni in škodljivce. Vse
lepo in prav, toda po grmovju
ptice najraje spletajo gnezda,
hrano pa iščejo po vrtovih, sa¬
dovnjakih in gozdovih. Ne sme¬
mo prezreti koristi, ki jo imamo
od teh ptic, saj poiščejo skrite
hrošče, črve ali gosenice tudi pod
drevesnim lubjem, v vsaki razpoki
in na sleherni drobni vejici. Ena
sama sinička pospravi dnevno do
15000 jajčec gobarja, znanega in
nevarnega drevesnega škodljivca.
Gosenice, ki bi se razvile iz teh
jajčec, bi do golega obžrle drevo
srednje velikosti. Celo škorec, ki
ga v češnjah in grozdju sicer ne¬
radi vidimo, pospravi letno 7 kg
škodljivih žuželk. In koliko muh
znosi lastovka svojim mladičem?
Tu pa je še brglez, kraljiček, me-
nišček in še mnoge druge korist¬
ne ptice.

Nekatere ptice čez zimo odlete,
druge ostanejo pri nas. Ob koncu
meseca marca, ko je najhujša
zima mimo, se ptice prično pari¬
ti. V stiski spletajo gnezda v stre¬
šnih žlebovih, v razpokah zidu, v
kupih' vej in celo v konzervnih
škatlah. Taka mesta so skrajno
neprimerna. Mnoqo mladičev po¬
gine, še več pa jih polove njihovi
sovražniki. Ker gre navadno za
skupino naših najkoristnejših ptic
— duplarjev, je škoda toliko več¬
ja. Nagnjene so namreč k temu,
da gnezdijo v duplih starih dre¬
ves. Takih dreves pa ne vidimo
radi niti v sadovnjakih, niti v goz¬
du.

Ste že kdaj videli siničko, ki bi
gnezdila več let v istem gnezdu?
Nikoli, če le ni bilo to zelo nuj¬
no. Ptice za svoje mladiče zelo
poskrbijo. Da bi se udobno poču¬
tili, vpletejo v gnezdo najrazlič¬
nejše stvari od sena in volne do
blata, samo da bi bilo gnezdo
trdno in mehko. Gnezdo naredijo
enako skrbno na drevesu, v votli¬
ni ali v valilnici. V valilnico, ki je
v njej lansko gnezdo, bodo šle
nerade. Saj tudi ni prostora za

novo gnezdo, staro pa je prema¬
lo udobno. V današnji številki
smo poskrbeli za načrt take va¬
lilnice, ki jo lahko odpremo, da
odstranimo staro, že preperelo
gnezdo. Le hitro na delo, saj je
sedaj skrajni čas za postavljanje
valilnic.

Iz zavrženih kosov smrekove
deske debele okrog 2 cm bomo
izrezali dve bočni plošči (1) po
merah na skici. Enako deščico
uporabimo lahko tudi za zadnjo
ploščo in za dno. Na prednji
plošči bomo 6 cm pod zgornjim
robom izvrtali luknjo, vendar le
nekaj čez 3 cm široko. Tako veli¬
ka luknja omogoča vhod vsem
manjšim pticam pevkam, ki osta¬
nejo čez zimo pri nas, preprečuje
pa vstop raznim ujedam in dru¬
gim nezaželenim gostom. Pod
luknjo ne smemo pribijati palčke
z namenom, da bi ptice na njej
posedale. Taka palčka bi služila
ptičjim zalezovalcem, ptice pa je
prav nič ne potrebujejo in tudi
posedale ne bi na njej. Pod iz¬
vrtano luknjo pa moramo pribiti
na notranji strani sprednje stene
dve do tri palčke. Te letvice bo¬
do služile samici kot stopničke pri
vzpenjanju k luknji odznotraj, ko
zaradi majhnega prostora ne mo¬
re razpeti kril, a se dnevno čez
petdesetkrat požene skozi luknjo
in sprt vrne z novim zalogajem
hrane za vedno lačne mladiče.

Ker bo pokrov najbolj izpostav¬
ljen dežju, mora biti iz tršega le¬
sa ali pa moramo smrekovo de¬
sko pokriti s strešno lepenko, ko¬
ščkom neuporabljenega kuhinj¬
skega podolita ali s čim drugim.

Sestavljati začnemo tako kot
nam kaže skica A. Pod naj bo
pritrjen 3 cm nad spodnjim ro¬
bom stranskih plošč. Z zadnjim
robom naj bo pribit tesno k zad¬
nji plošči. Spredaj bo ostalo 2 cm
prostora (skica B) za prednjo plo¬
ščo, ki jo bomo odpirali. Vstavi¬
mo še prednjo ploščo ter jo pri¬
čvrstimo z žebljem od vsake strani
v višini spodnjega roba poda.
Žeblja bosta služila hkrati kot te¬
čaja za odpiranje (skica C). Pri
vrhu pa prednjo ploskev pričvrsti¬
mo še z vijakom. Zadostuje le
eden. Vijak rabimo zato, da ne bi
mogel odpreti valilnice kak nepri¬
diprav.

Nataknemo še streho in, če smo
bili pri merah natančni, se bodo
ptice v takšni valilnici udobno in

148


-15  0-

2 -%


©

t;

60

Jr,

■e::

:o

-12  0 -


12

KOSOVNI SEZNAM

- 180 -

20 '

149

varno počutile. Vsako jesen jo
bomo odprli in očistili, pa bo
vedno znova uporabna ter pri¬
vlačna.

Pritrdili jo bomo 3 do 4 m visoko
v krošnjo drevesa, tako da bo ne¬
dostopna mačkam, ki bi sicer pti¬
ce resno nadlegovale.

Glede nagiba strehe se lahko
sami odločimo. Ptice ne bo prav
nič motilo, če bo streha nagnje¬
na naprej ali na stran.

Gydrek Janez

inkubator —
še enkrat

V drugi številki TIM-a v leto¬
šnjem letniku smo objavili kratko
navodilo za izdelavo inkubatorja
ali umetne koklje. Ker daje ome¬
njeni sestavek le osnovne podat¬
ke o gradnji inkubatorjev, se je
nekaj bralcev obrnilo na uredni¬
štvo z dopolnilnimi vprašanji. Da
bi jim pri gradnji pomagali, hkra¬
ti pa zagotovili uspešno valjenje
piščancev, objavljamo v tej šte¬
vilki dopolnilo k omenjenemu se¬
stavku.

Na stene inkubatorja pribije¬
mo od znotraj 5 cm nad dnom let¬
vice. Te letvice bodo nosile okvir
žičnega rešeta, na katero borrio
polagali jajca za valjenje. Skica
1. Če smo naredili inkubator za
50 jajc, je torej že teža jajc brez
rešeta nekaj kilogramov, zato mo¬
rajo biti letvice primerno močne.

Okvir žične mreže mora biti pri¬
lagojen notranjim meram inkuba¬
torja. Nanj napnemo žico tako
na gosto, da dobimo kvadratke
od 1 do 4 cm 2 . Žico napnemo le
na spodnji strani okvirja. Ko je
napeta, pribijemo na robove
okvirja tanke deščice ali lesonit-
ne trakove, da bo rešeto gladko
drselo po prečkah na straneh in¬
kubatorja. Slika 2.

Za vzdrževanje primerno vlaž¬
nega zraka v inkubatorju bomo
izdelali posebno posodo za vodo,
ki bo ob gretju izparevala. Poso¬
do naredimo iz pocinkane ploče¬
vine. Kot okvir žičnega rešeta
mora biti tudi posoda enaka no¬
tranjim meram inkubatorja. Glo¬
boka naj bo le 3 cm, saj jo bomo
postavili na dno pod žično mrežo
z jajci. Skrbeli bomo, da bo po¬
soda vedno napolnjena z vodo,
saj bo tako vodna gladina le 2
cm pod nastavljenimi jajci.

Za kontroliranje temperature v
inkubatorju nam prav dobro služi
navaden zdravniški toplomer, ki
ima temperaturno skalo radelje-
no na desetinke stopinje, in sicer
od 25 do 43° C. Postavljen naj
bo tako, da bo beležil temperatu¬
ro v višini ležišča jajc in da ga
bomo lahko videli, ne da bi nam
bilo zato treba odpreti vratca ali
privzdigniti pokrov. V ta namen
lahko vstavimo v steno inkubator¬
ja stekleno okence, ki mora zra-
kotesno zapirati notranjost inku¬
batorja, sicer nastaja nezaželen
prepih, ki nam ruši temperaturno
ravnotežje. Omislimo si lahko tu¬
di steklena vratca, ki nam prav
tako omogočajo pogled v notra¬
njost.

Jajca za valjenje v inkubatorju
naj bodo od zdravih kur nesnic.
Niso zaželena izrazito podolgo¬
vata ali preokrogla jajca. Ustre¬
zajoča teža jajca je 50 do 55
gramov. Najprimernejša starost
jajc je od enega do deset dni.
Nikakor pa ne smemo nastaviti
jajc, ki so starejša od 20 dni. Jaj¬
ca, ki jih zbiramo za valjenje,
naj ne ležijo na boku, marveč na
zaobljenem ali koničastem koncu.
Dnevno jih vsaj enkrat obrnemo.
Ne smemo uporabljati umazanih
jajc z debelo ali prehrapavo lu¬
pino.

Preizkus inkubatorja

Preden 'vlagamo jajca v inku¬
bator, moramo preizkusiti gretje,
nihanje temperature, vlažnost in
zračenje. Preizkus delamo na me¬
stu, kjer nameravamo inkubator
imeti ves čas valjenja. Prepričati
se moramo, če nam bosta vgra¬
jeni žarnici res vzdrževali tempe¬
raturo od 36 do 39,5° C, seveda
s pripiranjem ali pridvigovanjem
vratc. V navedenih temperaturnih
mejah bo tudi vlažnost primerna.
Prezračevanje pa dosežemo s
vsakodnevnim obračanjem jajc
ter z odpiranjem vratc.

150

Kam postavimo inkubator

Najprimernejši bo prostor v
polsenci brez prepiha. Sončni
žarki in nihanje temperature v
prostoru neugodno vplivajo na
uspeh valjenja. Zato naj bo v
prostoru temperatura od 15 do
20 °  C, vlažnost zraka pa 50 do 60
odstotna. Postavimo ga lahko v
klet, saj so ilovnata, opečna ali
betonski tla celo primerna, če
uporabljamo tudi podstavke. Vse¬
kakor pa mora biti inkubator po¬
polnoma v vodoravni legi. V iz¬
branem prostoru naj ne bo kakr¬
šnega koli ostrega vonja.

V tako postavljen in preizkušen
inkubator vložimo žično mrežo z
jajci. Jajca naj tudi med valje¬
njem ne leže na boku. Začetna
temperatura naj bo od 37,5 do
38,5° C. Podstavljena pločevina¬
sta posoda naj bo polna vode. V
takih pogojih pustimo jajca do
četrtega dne. Prve štiri dni torej
jajc ne obračamo, le enkrat dnev¬
no jih za nekaj minut z mrežo po¬
tegnemo iz valilnice, da se pre¬
zračijo. Posnemamo pač kokljo,
ki tudi vstane z gnezda iz istega
razloga. Od četrtega dne naprej
jajca dnevno dva do trikrat obr¬
nemo (ne na bok), da tako izrav¬
namo toplotno razliko. Tista stran
jajca, ki je obrnjena k žarnicam,
je namreč do 1,5° C toplejša od
nasprotne. Pri obračanju zame¬
njamo tudi mesta posameznih
jajc, tako da damo v sredino ti¬
sta, ki so bila prej ob robu in
obratno. Z obračanjem preneha¬
mo 19. dan, ko mora piščanec
zavzeti pravilno lego za uspešno
valjenje, ki nastopi čez dva ali
tri dni. Med obračanjem se jajca
ohladijo in prezračijo. Prezrače¬
vanje mora biti tako dolgo, da
ustreza vsaka minuta enemu dne¬
vu, odkar so jajca v valilnici. De¬
nimo: če so jajca v valilnici 11
dni, mora trajati prezračevanje
11 minut.

Od 12. dne naprej moramo tudi
inkubator temeljito zračiti in sicer
ves čas, ko imamo jajca izven
njega in jih obračamo. Tudi sicer
skrbimo, da bo kroženje zraka
skozi inkubator od tega dne na¬
prej temeljitejše. Piščančki v jaj¬
cu so že zadihali in jim moramo
zato nuditi čim več svežega zraka.

V času med 14. in 19. dnem
valjenja moramo jajca škropiti.
To delamo navadno po obrača¬
nju in sicer z mlačno vodo
(50° C), enkrat dnevno. Škroplje¬
nje je potrebno zaradi lažjega
valjenja, da se ne bi lupina pre¬
več osušila in otrdela.

Pri temperaturi 37,5 do 38,5° C
bo vlažnost zraka v inkubatorju
približno 60 °/o, saj znaša tempe¬
ratura na vodni gladini v posodi¬
ci le 32° C. Za uspešno valjenje
pa je potrebna 75 %> vlažnost, in
sicer od 19. dne naprej. To bomo
dosegli tako, da vlivamo v poso¬
do toplo vodo ter nasujemo vanjo
izpran pesek, ki poveča površino
za izparevanje. Nikakor pa ne
smemo povečati vlažnosti z veča¬
njem temperature. Inkubator čim
manj odpiramo. 21. dne bodo pi¬
ščanci prekljuvali lupine. Pri va¬
ljenju jim smemo le previdno po¬
magati, tako da odluščimo tu in
tam kak košček lupine, če je res
nujno. Da je temperatura 38° pri
valjenju najprimernejša, nam po¬
trdijo piščančki sami, ker pri vi¬
šji temperaturi prehitro dihajo,
pri nižji pa se sumljivo obnašajo,
kot mi, če nas zebe.

Za primerno vlažnost, ki je v
tem času potrebna, skrbimo z do¬
livanjem tople vode.

Vsakega izvaljenega piščanca
ne jemljemo posebej iz inkuba¬
torja, marveč le večjo skupino
vsakih nekaj ur. Dajmo jih v kar¬
tonske škatle (za čevlje), v katere
položimo na dno krpo, pokrov pa
nekajkrat preluknjamo. Škatlo
postavimo na pokrov inkubator¬
ja, kjer je najbolj čutiti toploto
žarnic v notranjosti. Čez dan ali
dva prenesejo izvaljeni piščanci
že temperaturo 20 do 25° C. Na
svetlem in toplem prostoru jim
seveda kmalu ponudimo hrano in
vodo.

J. G.

fiziki

igranje
z milnimi
mehurčki

Kadar so dnevi le preveč ne¬
prijetni, mrzli, deževni in hudo
vetrovni, si moramo pač doma
poiskati kakšno zabavo. V takih
primerih ste se verjetno že mno¬
gokrat igrali z milnimi mehurčki.
Prav gotovo si sleherni med vami
zna pripraviti milnico in potem
skozi cevko napihovati puhasto
lahke in krhke mehurčke, ki ja¬
drajo nekaj časa po zraku, od¬
skakujejo na preprogi in se konč¬
no razpočijo. Torej vam ne bomo
povedali ničesar novega! Morda
pa vendarle . . .

Najprej nekaj osnovnih navo¬
dil. Če se bomo ravnali po njih,
nam bo postalo jasno, da igra¬
nje z milnimi mehurčki niti ni
tako enostavna stvar. Zato pa
bodo naši mehurčki veliki, trdni
in bomo z njimi lahko počeli
marsikaj.

Milnico si pripravimo tako, da
raztopimo milo v vodi. Lahko
uporabimo kakršno koli milo, tu¬
di navadno, najlepše mehurčke
pa bomo dobili, če bomo v vodi
raztopili tako imenovano olivno
ali mandljevo milo. Košček takš¬
nega mila počasi raztapljajte v
posodici čiste, hladne vode toliko
časa, dokler ne boste dobili pri¬
merno gosto raztopino. Naj¬
boljša voda je deževnica ali
snežnica, če pa te nimate, mora¬
te običajno vodo najprej preku-

151

hati in ohladiti. Raztopini nato
dodajte za eno tretjino prostor¬
nine glicerina, potem pa z žličko
odstranite pene, ki so se nabra¬
le na površini milnice.

Tako — milnica je pripravlje¬
na. Sedaj potrebujete še cevko,
s katero boste pihali mehurčke.
Lahko si pomagate s približno 10
centimetrov dolgo slamico, ki jo
na koncu križno razcepite. Če pa
imate na razpolago cevko, deni¬
mo iz lepenke, plastične mase
ali kovine, jo morate najprej na
notranji in zunanji strani prema¬
zati z milom.

Cevko pomočite v milnico, tako
da spodnjo odprtino prekrije
tanka opna, ki jo potem počasi
in previdno napihnete v mehur¬
ček. Ko je le-ta primerno velik,
se sam odlepi od cevke, ali pa
ga sami z rahlim sunkom pošlje¬
te na potovanje po zraku.

Da, milni mehurček precej ča¬
sa jadra po zraku, preden pri¬
stane na tleh. Včasih se celo
dvigne navzgor in razpoči na
stropu. Ali ste se kdaj vprašali,
zakaj je tako? Milni mehurček
nosijo zračni tokovi, ki jih tudi
v zaprti sobi ne manjka, najvaž¬
nejši vzrok letenja milnega me¬
hurčka pa je v njegovi teži: mil¬
na mrenica, ki obdaja mehurček,
je silno tanka in lahka, napihnili
pa smo ga z zrakom iz pljuč, ki
je toplejši od zraka v okolici. Ker
je toplejši zrak lažji od mrzlega,
splava milni mehurček navzgor.

Sedaj pa se lotimo malo bolj
zahtevnega igranja, še prej pa
se prepričajmo, če je milnica za¬
res primerna za poskuse, ki naj
bi jih z njo opravili. Iz nje mo¬
ramo napihniti mehurček s pre¬
merom 10 centimetrov, ta pa ne
sme počiti, ko se ga dotaknemo
s prstom, namočenim v milnico.
Če se nam to posreči, je milnica
dobra, v nasprotnem primeru pa
ji moramo dodati še nekoliko
mila.

Končno začnimo z eksperimen¬
tiranjem. Delajmo počasi, pazlji¬
vo in mirno. Po možnosti naj bo
soba močno razsvetljena, da se
bodo mehurčki prelivali v lepih
mavričnih barvah.

Mehurček okoli cveta: V nizek
krožnik ali na pladenj nalijete
toliko milnice, da bo dno pokri¬
to z 2 do 3 milimetre debelim
slojem. Na sredino krožnika ozi¬

roma pladnja položite cvet ter
ga pokrijte s steklenim lijem. Na¬
to lij počasi dvignete ter skozi
njegovo odtočno cevko napihne¬
te mehurček. Ko je ta dovolj ve¬
lik, nagnite lij (glej sliko), tako
da se bo mehurček izvil izpod
njega. Cvet bo ostal pod prozor¬
no milničasto kapo, ki se preliva
v vseh mogočih barvah.

Namesto okoli cveta seveda
lahko narediti milni mehurček
okoli majhne vaze ali kipca, kar
bo morda še bolj zanimivo.

Mehurčaste polkrogle: S po¬
močjo lija najprej napihnite več¬
ji polkroglasti mehur, ki naj po¬
krije krožnik ali pladenj prav do
roba. Nato pomočite slamico v
milnico, razen ustnika, z njo pre¬
vidno prebodite mehur, napihni¬
te v njegovi notranjosti drugega,
nekoliko manjšega, nato tretjega,
četrtega in tako naprej.

Valj iz milnice: Da ne bomo
imeli opravka samo s kroglastimi
mehurčki, poskusimo iz milnice
narediti še valj. Pri tem si bomo
pomagali z dvema žičnatima
obročema. Prvi obroč je pritrjen
na pokončno stojalo, drugi pa

ima nekakšen ročaj, za katerega
ga držimo (glej sliko). Nq spod¬
nji obroček spustimo majhen mil¬
ni mehurček, tega pa se nato
previdno dotaknemo z drugim
obročkom, potem pa mehurček
počasi razpotegnemo v valj. Za¬
nimivo je naslednje: če valj pre¬
več razpotegnemo, se bo na
enem koncu zožil, na drugem pa
raztegnil ter končno razpadel v
dva mehurčka.

Tlak v mehurčku: Če usmerite
slamico z mehurčkom proti pla¬
menu sveče, boste opazili, da se
bo plamen nagnil nekoliko po¬
ševno. Tlak, ki vlada v notranjo¬
sti mehurčka, torej niti ni tako
majhen.

Utripajoči mehurček: Prav za¬
nimivo je opazovati mehurček, če
ta leti s toplega na hladnejše
mesto ali obratno. V prvem pri¬
meru se namreč mekurček pove¬
ča in v drugem zmanjša. Razla¬
ga je enostavna, če vemo, da se
zrak pri prehodu iz hladnejšega
prostora v toplejši razteza. To
smo se učili pri pouku fizike. To
raztezanje ali krčenje niti ni ta¬
ko majhno. Če bi na primer pri

152

—15° Celzija napihnili mehurček
s prostornino 1000 kubičnih cen¬
timetrov in ga potem prenesli v
prostor s temperaturo + ^“Cel¬
zija, bi se njegova prostornina
povečala za celih 110 kubičnih
centimetrov.

Za danes naj bo dovolj. Upa¬
mo, da vam je bilo igranje z
milnimi mehurčki všeč in da ste
se pri tem tudi nekaj naučili.
Morda ste z njimi poizkusili še
kaj drugega. Kar pišite nam, kaj
vse vam je uspelo.

geografom
v pomoč

izdelajmo
si relief

Večje reliefne podobe pokrajin
ste gotovo že videli v muzejih ali
na kaki razstavi, tudi šolske reli¬
efne zemljevide poznate, morda
pa ne veste, da si tudi sami lah¬
ko izdelate relief, ki bo točna
plastična podoba vašega kraja z
okolico, oziroma vaše ožje domo¬
vine. Relief izdelamo na podlagi
primernega zemljevida iz plastnic,
ki jih izrežemo iz primerno debe¬

le lepenke. Delo zahteva precej
natančnosti in potrpežljivosti, a je
zelo primerno za dolge zimske
večere.

Ako imate geografsko karto, ki
kaže manjši del pokrajin v zelo
velikem merilu n. pr. 1 : 10.000
ali 1 :25.000, bo takšen zemlje¬
vid, če ima tudi razločno vrisa¬
ne plastnice (izohipse), kar dober
za izdelavo reliefa v istem merilu.
Plastnice boste lahko kar preko¬
pirali in prenesli na lepenko.

Najprej si odrežite pravokoten
kos močne lepenke (lesonita, ve¬
zane plošče) za podlago reliefu.
Zemljevid pričvrstite na risalno
desko, nanj pa pritrdite na oglih
s selotejpom ali bucikami prosoj¬
ni kopirni papir (paus papir). Na
kopirnem papirju boste potem s
svinčnikom izvlekli obrise posa¬
meznih plastnic po vrsti od naj¬
nižje do najvišje. Najprej narišite
najnižjo plastnico, n. pr. dno do¬
line ali morsko obalo, prekopiraj¬
te obris s pomočjo indigo papirja
na lepenko, izrežite plastnico in
jo prilepite na podlago. Na isti
način izdelajte drugo in vse na¬
slednje plastnice, dokler ne bo¬
ste prenesli vsega zemljevida v

153

o

o

o

o

mi (ekvidistanco), lahko izračuna¬
mo, kako debelo lepenko potre¬
bujemo za relief in sicer tako, da
delimo ekvidistanco z merilom. Na
primer: pri zemljevidu merila

1 :200.000 z ekvidistanco 100 m
je potrebna za plastnice reliefa
0,5 mm debela lepenka (100 m :
200.000 = 0,0005 m ali 0,5 mm).

Ako nimate na voljo zemljevida
v merilu 1 : 10.000 ali 1 : 25.000,

i  lahko uporabite zemljevid z me¬
rilom 1 : 50.000, ki ga je lažje do¬
biti in ki tudi ima dobro vidne
izohipse. Relief manjšega ozem¬
lja po takem zemljevidu v istem
merilu bi bil premajhen in bi ga
Z kratno tudi zelo težko izdelali, zato je
treba izrisati izohipse v večjem, t.
j. v takem merilu, da bomo dobili
relief primerne velikosti. Stranico
zemljevida oziroma del zemlje¬
vida bomo povečali dvakrat ali
večkrat. Slika nam kaže odnos
merila in površine pri različnih
linearnih povečavah. Iz slike je
razvidno, da nam bi n. pr. pet¬
kratno povečanje zemljevida
1 : 50.000 dalo nov zemljevid ozi¬
roma relief v merilu 1 : 10.000.
Za izdelavo reliefa bomo potre¬
bovali 2 mm debelo lepenko, kar
predstavlja višinsko razliko med
plastnicami (ekvidistanco) 20 m. .

2,5

3

4

ti

relief. Plastnice iz lepenke lepite
drugo vrh druge z redkih klejem,
ako delate z debelejšo lepenko,
jih lahko tudi pribijete z majhni¬
mi žebljički. Plastnice iz tanke le¬
penke boste lahko izrezovali s
škarjami, za debelo lepenko pa
bo potrebna rezljača (rezbarska
žagica) z gostimi zobci ali celo
žagica za kovino. Ako želite upo¬
rabiti za izdelavo reliefa le del
zemljevida, morate ta del seveda
vidno označiti na zemljevidu s
svinčnikom ali pa tako da ves
ostali del zemljevida zakrijete z
belim paprjem. Debelina lepen¬
ke, iz katere izrezujete plastnice,
mora ustrezati (seveda v merilu
zemljevida oziroma reliefa) višin¬
ski razliki med posameznimi plast¬
nicami. Na naših zemljevidih
(Geografski institut JLA) so vri¬
sane plastnice in sicer:

v merilu 1 : 200.000 z višinsko
razliko 100 m

v merilu 1 : 100.000 z višnsko
razliko 20 m

v merilu 1 :50.000 z višinsko
razliko 20 m

v merilu 1 : 25.000 z višinsko
razliko 10 in 5 m.

Ako poznamo merilo zemljevida
in višinsko razliko med izohipsa-

Obrise plastnic lahko poveča¬
mo s projekcijo (episkop), s foto
grafijo, s pantografom ali s po¬
močjo mreže.

Relief, izdelan iz lepenkastih
plastnic bo »stopničast«, kar ne
ustreza naravni podobi zemeljske
površine, zato bomo »stopnice«
lepo izravnali z zamazom.

154


Lahko uporabite kit ali glino,
boljša je zmes finega mavca in
redkega kleja, še bolje pa bo,
ako zmešate lesno moko ali drob¬
no presejano žaganje z redkim
klejem. Ko bo relief suh, ga po¬
barvajte z oljnatimi barvami. Hri¬
be in doline obarvajte zeleno,
gozdne površine temno zeleno,
ceste z belimi, vode z modrimi,
železnice pa z rdečimi črtami.
Namesto oljnih barv lahko upora¬
bite tempera barve. V tem pri¬
meru je treba zaščititi površino
s prozornim lakom.

Zunanje navpične ploskve re¬
liefa lepo zgladite z raskavcem
in jih prepleskajte v temni bar¬
vi, denimo temno rjavo.

D. M.

fokker D-VII.
letalo iz
prve

svetovne

vojne

V januarju 1918 je na konkur-
zu za izdelavo enosedežnega lov¬
ca z motorjem Mercedes s 160
KM zmagal Fokker D-VII kon¬

dili so tudi motor Benz z 200 KM,
ki pa letala ni izboljšal.

Krilo je bilo izdelano tipično
nemško. Imelo je dva nosilca,
prednji del je bil krit z vezanim
lesom, zadaj je bila žica, vse
skupaj pa je bilo prekrito s plat¬
nom. Uravnotežena krila so bila
samo na zgornjem krilu. Izdelana
so bila iz jeklenih polic in pre¬
krita s platnom.

struktorja Platz-a. Nedvomno je
bil to najboljši lovec prve svetov¬
ne vojne. Izdelan je bil iz Plat-
zovega eksperimentalnega V-11.

Letalo D-VII so opremili z mo¬
torjem Mercedes 160—180 KM ali
BMW s 185 KM in s hladilnikom
takoj za eliso. Letala, opremljena
z motorjem BMW so imela
boljše letalske sposobnosti. Vgra¬

iz

znanosti

in

tehnike

155

Trup je bil izdelan iz jeklenih
cevi, ojačenih z žico. Prednji del
trupa do kabine je bil iz veza¬
nega lesa, okrov iz kovine, vse
ostalo pa je bilo prekrito s plat¬
nom. Tudi rep je bil iz cevi in
platna.

Na zgornjem delu trupa pred
kabino je imel D-VII dve Span-
dau strojnici, ki sta streljali sin¬
hronizirano skozi elise. Zaradi
zmage na konkurzu so se odločili
izdelovati to letalo matične tovar¬
ne Fokker (Fok. D-VII (F), izdelo¬
vali so ga tudi v tovarnah Albatros
VVerke (Fok. D-VII (Alb) in Ost-
deutsche Albatros VVerke (Fok. D-
VII (D. A. W.), čeprav sta bili ti
tovarni tekmici na konkurzu.
Vsem tovarnam so enako dobav¬
ljali motorje Mercedes In BMW.

Letalo D-VII ni bilo ravno naj¬
hitrejše, zato pa je bilo v velikih
višinah zelo okretno, kar je mno¬
go pomenilo v zračnih bojih. Iz¬
redno lahko ga je bilo voditi in
tudi ni »mučilo« začetnikov.

Prve D-Vll so dobavili elitni
enoti Richthofer-ovemu »Cirkusu«
v maju 1918, poleti pa so dobile
ta letala tudi ostale enote. Za¬
vezniki so se tako bali teh letal,
da so na koncu vojne zahtevali
izročitev vseh letal Fokker D-VII.

Zaradi pomanjkanja jeklenih
cevi je tovarna Albatros pričela
izdelovati D-VII z lesenim trupom,
vendar jih niso veliko izdelali.

Na koncu vojne je Avstro Ogr¬
ska nadaljevala z izdelavo teh
letal v tovarni v Budimpešti.

Tehnični podatki: razpetina:

8,900 m; dolžina: 6,910 m; višina:
2,786 m; teža: 897 kg; hitrost:

199 km/h.

timov

mali

oglas

Kupim fotoaparat na
meh. Prosim, če pošljete
ponudbe na naslov:

Miran Vončina

Idrija

Srebrničeva ulica 3

156

meter —.
osnovna
dolžinska
mera

Eratostenovo merjenje Zemlje

Do konca 18. stoletja je imela
vsaka država, celo vsako mesto,
svoj merski sestav. Z razvojem
prometa pa je nastala potreba,
da bi uredili problem in poeno¬
tili način merjenja.

Današnji metrični sistem je bil
prvič uveden v Franciji leta 1799,
pozneje pa so ga postopoma pre¬
vzeli tudi drugi narodi. Zakon, s
katerim je bila v Franciji pred¬
pisana dolžinska merska enota,
pravi, da je meter 40 milijonski
del poldnevniškega kroga skozi
Pariz, Danes — v dobi satelitov
— ni težko izračunati dolžino pol¬
dnevnika. Prav tako to ni delalo
posebnih težav znanstvenikom 18.
stoletja, ker je bilo znanje mate¬
matike takrat že precejšnje. Ne
moremo pa tega trditi za obdob¬
je, ki sega več kot dva tisoč let
nazaj. In vendar je prav tedaj, s
takratnim skromnim znanjem ma¬
tematike grški učenjak Eratosten
ugotovil, kolikšna je dolžina pol¬
dnevniškega kroga.

Eratosten, ki je živel v tretjem
stoletju pred našim štetjem, si je
obogatil svoje znanje v slavni
Aleksandrijski knjižnici, ki jo je
tudi sam dalj časa urejeval. Prav
tu je izvedel, da imajo v nekem
kraju, oddaljenem 800 km južno
od Aleksandrije, približno tam,
kjer danes gradijo veliki Asuanski
jez, vodnjak, v katerega določe¬
nega dne v letu posije sonce
prav do dna. Tega dne je izmeril
v Aleksandriji kot med navpičnim
obeliskom in sončnimi žarki. S
pomočjo tega kota in razdalje
med vodjakom in obeliskom je

izračunal, kolika je dolžina
dnevniškega kroga. Sklepal je ta¬
kole: Sonce je toliko oddaljeno,
da prihajajo sončni žarki na Zem¬
ljo vzporedno. Premica, na kateri
je žarek, ki je dosegel dno vod¬
njaka, gre skozi središče Zemlje
(glej skico!). Drugi žarek tvori z
obeliskom kot 7 V 2 0  stopinj. Ta
kot je enak središčnemu kotu a,
ker imata kraka vzporedna v na¬
sprotno smer.

Polni krak meri 360 stopinj, iz
tega sledi, da je 7 Va stopinj pe-
desetinka polnega kota. Zato je
razdalja od obeliska do vodnja¬
ka pet desetinka celotnega pol¬
dnevniškega kroga, oziroma, da
je poldnevniški krog 50 krat večji
od te razdalje.

Torej: 800 km X 50 = 40.000.000
metrov

Eratosten je sicer meril v dru¬
gih merskih enotah (v stadijih),
mi smo pa vse računali v metrih,

pol- da bi nam bilo njegovo razmi¬
šljanje bolj razumljivo. Pozneje
so natančne meritve pokazale, da
je meridianski krog le nekoliko
daljši (40,008.584 m).

Današnja znanost zahteva kar
se da natančen meter

Kot smo že v začetku povedali,
se je rodil naš meter ob koncu
osemnajstega stoletja, v času ve¬
like francoske revolucije. 2e ta¬
krat so napredni francoski znan¬
stveniki sklenili, naj bo osnovna
dolžinska enota, s tem pa tudi
vse iz nje izpeljane merske enote
naslonjena na primerne stalnice
v naravi. Za dolžinsko osnovno
enoto so zato izbrali desetmili-
jonti del četrtine Zemljinega obo¬
da na poldnevniku, ki gre skozi
Barcelono — Pariz —Dunkerque.
Na tej osnovi so izdelali prame-
ter v obliki posebno profilirane

157

palice iz kemijsko in mehansko
izredno obstojne kovine (zlitina,
platine z iridijem). Na tej palici
sta vrezani kar se da drobni črti¬
ci, razdalja med njima pa pred¬
stavlja dolžino enega metra. Da
ne bi na palico vplivale toplotne
spremembe, je shranjena pod
nekaj metrov debelim betonom
v kleti Mednarodnega urada za
mere in uteži v Parizu.

S časom pa se je pokazalo, da
se oblika naše Zemlje sicer nez¬
natno, a vendar nekoliko spre¬
minja in da zato iz vsake meritve
na poldnevniku sledi nekoliko
drugačen meter. Pri praktični
uporabi metra seveda ni mogoče
upoštevati teh neznatnih razlik,
zato so za mednarodno dolžin¬
sko enoto preprosto proglasili že
omenjeno metrsko palico ne
glede na spremembe zemlje. Vsa¬
ka država, članica Metrske kon¬
vencije (dogovora), je za svojo
rabo lahko dobila kopijo med¬
narodnega metra. (Leta 1921 je
sprejela konvencijo tudi Jugosva-
vija).

Za potrebe moderne znanosti
je meter na podlagi dolžine pol¬
dnevnika premalo natančen,
znanstveniki so zato iskali drugo
res neizpremenljivo stalnico, ki
bi lahko služila za osnovno eno¬
to dolžine in sicer tako, da bi na
podlagi te stalnice lahko vsak
boljši laboratorij izdelal natan¬
čen in zanesljiv, vedno enak me¬
ter. Odločili so se za svetlobo, ki
jo lahko oddajajo atomi in ki
jo je mogoče zelo natančno izme¬
riti. Po dolgih vestnih raziskavah
so izbrali oranžno svetlobo prvi¬
ne kripton (eden od žlahtnih pli¬
nov). V znanosti so namreč razvili
merilne metode, ki omogočajo s
pomočjo interference svetlobnega
valovanja izmeriti dolžine s' svet¬
lobnimi valovi.

Generalna konferenca za mere
in uteži, ki je najvišji mednarodni
organ za merilno tehniko in teori¬
jo, je na svojem zadnjem zase¬
danju v letu 1961 v Parizu spre¬
jela novo definicijo metra in si¬
cer tole:

Meter je dolžina, enaka
1650763,73 valovnih dolžin seva¬
nja kriptona 86 v vakumu pri pre-
dohu med nivojema 2pio in 5ds.

Tako definirani novi meter je
na sto milijoninko natančen. Se¬
veda je novi meter po dolžini

prav tolikšen kot stari paličasti
prameter, le da je njegova dolži¬
na še natančneje določena, kar
je za znanost, zlasti za napredek
fizikalnih in tehniških znanosti ve¬
likega pomena.

Na istem zasedanju generalne
konference za mere in uteži so
sprejeli tudi novo definicijo eno¬
te za čas —- sekunde: O tem pa
kdaj drugič.

S. V.

zanimive

naloge

za

spretne

računarje

Še nekaj vprašanj, na kate¬
ra pričakujemo vaših odgovorov.

Najboljše odgovore bomo pri¬
občili v eni izmed naslednjih šte¬
vilk:

1. Izračunaj koliko kvadratov j
različne velikosti je na šahovski
deski I

2. Pojasni, ali je spodnji račun
pravilen!

2 + 3=11

3. Nekdo je kupil dva avtomo¬
bila, pa se je takoj skesal in pro-.
dal vsakega za 2,000.000 dinar¬
jev. Pri prvem je imel 20 °/o izgu¬
bo, pri drugem pa 20% dobiček.
Kolikšno izgubo oziroma kolikšen
dobiček je imel pri tej kupčiji?

dva

praktična

nasveta

načrtovanja

v

geometriji

Na desnih risbah je razvid¬
no, kako preprosto načrtamo elip¬
so in spiralo. Ta način načrtova¬
nja elipse imenujemo tudi vrt¬
narski, ker ga uporabljajo vrtnar¬
ji pri urejanju gredic.

158


vi

vprašujete

mi

odgovarja¬

mo

Jože Hohnec, Osnovna
šola I. Rogaška Slatina

želi načrt polarnega vo¬
zila iz 1. številke TIM v me¬
rilu 1 : 1. Žal za sedaj ne
moremo ustreči, ker ni mo¬
goče dobiti svetločutnega
papirja za kopiranje načr¬
tov.

Isto velja za tov. Štravs
Zlatka iz Sevnice, ki želi
načrt mlina na veter.

Primož Jenkole, Ljublja¬
na

želi načrt večjega letala,
vendar ne pove dovolj ja¬
sno, kakšno letalo želi iz¬
delati. Načrti različnih le¬
tal so bili objavljeni v
TIM-u, pa tudi v prejšnjih
letnikih revije »Življenje in
tehnika« (priloga »Robot«).
V prihodnji številki naše re¬
vije bomo objavili načrt
večjega jadralnega letala
v merilu 1 : 1. Upamo, da
bomo s tem ustregli tov.
Primožu pa tudi mnogim
drugim letalskim modelar¬
jem.

Niko Petelin, Celje

želi dieselov avionski mo¬
torček in natančnejša na¬
vodila za izdelavo avion-
skega modela iz prve
letošnje številke TIM.
Avionski motorčki Mo-
vo D-2 se ne izdelujejo
več, pač pa imajo pri »Mia
dem tehniku« v Ljubljani,
Stari trg 5, motorčke AERO
1,5 cm 3  in Aero 2,5 cm 3  po

ceni 16.000 din. Kar se tiče
modela trenažnega letala
pa bi bilo najbolje, da bi
tov. Niko sporočil, katere
stvari mu niso jasne, pa
bomo naprosili avtorja, da
jih razloži. Pojasnilo bo¬
mo objavili. Načrte za
brodarske in letalske mo¬
dele pa tudi komplete in
različen material je mogo¬
če dobiti tudi pri Centru
za vazduhoplovno mode¬
larstvo Beograd, Timočka
18.

Iztok Medvešček iz Por¬
toroža

se zanima za knjigo o ra¬
ketah. Sporočamo mu, da
je v založbi »Življenje in
tehnika« izšla knjižica »Ra¬
kete«, v kateri bo našel že¬
lena pojasnila. Verjetno
jo bo našel v šolski knjiž¬
nici, dobi pa se tudi v
knjigarnah ali pri naši za¬
ložbi. Stane 200 din.

Miro Novak iz Mirne na
Dolenjskem

želi, da bi priobčili se¬
stavke o knjigoveštvu. U-
stregli bomo, ko dobimo
ustrezen sestavek. Papir za
prevleko platnic je vča¬
sih res težko dobiti. Še naj¬
večkrat se dobi pri »Mla¬
dem tehniku« v Ljubljani
na Starem trgu 5. Prav le¬
pe papirje si z neznatnimi
stroški lahko izdelate sami
tako, da bel tanek papir
prepleskate z redkim škro-
bovim lepilom in ga nato
obarvate z različnimi vod¬
nimi ali lužnimi barvami (n.
pr. barve v prahu, kakršne
Uporabljajo za barvanje
tkanin, lesa, pirhov . . .).
Barve se bodo v mokrem
škrobu lepo razlile in po¬
mešale. Še lepše bo, ako
hkrati vlečete po papirju
razne vijuge, črte in like z
zamaškom ali z vilicami iz
lepenke. Tako narejen pa¬
pir bo celo lepši kot kup¬
ljen, ki je največkrat tiskan
samo v eni barvi.

Miha Vran iz Obrežja

želi komplet za gradnjo
modela TIM-major. Dobi
ga pri »Mladem tehniku«
v Ljubljani, Stari trg 5.

Miloš Merhar iz Prigovice

Načrtov letal iz prve
svetovne vojne nimamo,
mislimo pa, da je mogoče
po fotografiji in risbi, ki je
v TIM-u približno v merilu
1 : 100 izdelati maketo ta¬
kega letala. Gramofonski
motorček seveda ni upo¬
raben za pogon letalskih
modelov in ga tudi ne bi
mogli poganjati z baterijo.

Ivo Dobravec iz Drulovka
pri Kranju

želi načrt za preprosto
(!) radiokomando za čoln
»Neptun«. O radijskem vo¬
denju modelov bomo kdaj
spregovorili tudi v TIM-u.
Že zdaj pa lahko rečemo,
da ta stvar nikakor ni pre¬
prosta in tudi ne poceni.
Stroški za oddajnik, spre¬
jemnik in servomotor uteg¬
nejo narasti do 100.000
din. Le redki radioamater¬
ji si sami izdelajo takšno
napravo.

Darko Čretnik Šentjur pri
Celju

Ladijsko eliso z osjo lah¬
ko dobite pri Mladem teh¬
niku za ceno 130 din. Prav
tam imajo tudi selenski
usmernik 12 V za pogon
male železnice. Stane
12.528 din, usmernik pa
lahko zgradiš sam. Načrt
za gradnjo najdeš v lan¬
skem letniku TIM-a.

Marjan Zajc iz Jesenic

želi načrt za preprost de¬
tektorski sprejemnik. Tak
načrt je v prvi letošnji šte¬
vilki. Še nekaj načrtov in
navodil za najenostavnejši
sprejemnik najdeš v prej¬
šnjih letnikih TIM-a in sicer
letnik 1962/63 — št. 1 in

159

št. 5, pa tudi v reviji »Živ¬
ljenje in tehnika« letnik
1958, stran 418 in v knjigi
Tehnična vzgoja za 7. in 8.
razred osnovne šole na str.
260. Tak najskromnejši
sprejemnik seveda potre¬
buje visoko zunanjo ante¬
no (vsaj 20 m), ako take
antene ne moreš montirati
na stavbo, je bolje, da iz¬
delaš malo boljši sprejem¬
nik, ki ne potrebuje visoke
antene in s katerim boš
imel več veselja. Navodila
za gradnjo najdeš v ome¬
njenih revijah.

Anton Sep iz Turnišča

Glede načrtov za pre¬
prost sprejemnik glej od¬
govor tov. Zajcu. Bakreno
izolirano žico s polmerom
0,11—0,12 in 0,13 lahko
uporabiš za primarno na-
vitje omrežnega ali izhod¬
nega transformatorja, pa
tudi za navitje tuljavic za
enostavne radijske spre¬
jemnike.

Neki Jože,

ki je pozabil napisati
syoj priimek in naslov (po¬

štni žig Moravče) se zani¬
ma za fotografski poveče-
valnik. Opis in načrt za
povečevalnik najdeš v prvi
številki lanskega letnika
TIM ter v reviji Življenje in
tehnika letnik 1961, stran
166 in letnik 1958 na strani
439. Ako imaš objektiv fo¬
tografskega aparata F 5 cm
ali star aparat na meh, lah¬
ko zgradiš kar dober pove¬
čevalnik. Mnogo uspeha.

Vsem dopisnikom lep
pozdrav

Uredništvo

MODELARJI!

material za izdelavo vaših modelov je naprodaj
v trgovini »MLADI TEHNIK«

Ljubljana, Stari trg 5

160

Vsem

naročnikom

TIM-al

Izšla je
prva
knjiga
iz serije

TIMOVA KNJIŽNICA

— zbirka praktičnih knjig z navodili in načrti v razmerju 1 : 1

— knjige za modelarje-začetnike

— primerne za tehnične krožke na šolah

— obravnavale bodo vsa področja amaterskih dejavnosti doma in v šoli

TIMOVA KNJIŽNICA — 1

Tone Pavlovčič:

BRODARSKO MODELARSTVO

— 4 načrti za gradnjo brodarskih modelov v razmerju 1:1

— podrobna navodila o risanju načrtov in gradnji, lepljenju, barvanju, lakiranju itd.

— besedilo bodo spremljale številne ilustracije

Ves material in kompleti za gradnjo modelov so na razpolago v naši trgovini »Mladi
tehnik«, Ljubljana, Stari trg 5.

Knjigo lahko naročite pri vašem poverjeniku za revijo TIM za ceno 950 din, kupite jo
lahko v knjigarni ali pa naročite pri Založniškem zavodu Življenje in tehnika, Ljub¬
ljana, Lepi pot 6.

RADIOAMATERJI

POZOR!

ZBIRAJTE ODPADNI BAKER IN GA OD¬
DAJTE PODJETJU

dinos

KI ZBIRA ODPADNE SUROVINE
NA POTRDILO, KI GA BOSTE PREJELI
NAPIŠITE: »ZA MLADI TEHNIK« IN GA
POŠLJITE NA NASLOV

MLADI TEHNIK

LJUBLJANA — STARI TRG 5, KI VAM
BO ZATO LAHKO PRESKRBEL VSE VR¬
STE BAKRENE LAKIRANE ŽICE