LRII , »KI
Cena i Dšn.
VECERNK
Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. II / Telefon uredništva 2440, uprave 2485 Uhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri / Velja meseSno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen ne dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglasa sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra” v Ljubljani i Poitnl čekovni račun St. 11.409
99
JUTRA
99
Hrtvotpoieto detel
Skoraj nepregledna je vrsta samih grandioznih načrtov, ki so jih izkuhali diplomati po veliki svetovni vojni, zlasti Pa v zadnjih letih. Rekord pri sestavljanju takih grandioznih načrtov pa je nedvomno dosegla Francija, posebno še po zadnji zmagi radikalnih socialistov Dri volitvah v francosko poslansko zbornico. Toda zanimivo in več ko značilno za dobo v kateri živimo je, da se do danes še niti eden teh načrtov ni uresničil. Vsi so šli isto pot velikih upov, potem vedno večjih težkoč in naposled pozabljenja. Koliko prahu je dvignil samo pakt štirih, in kje je danes? Koliko upov je rodil vzhodni pakt, in kako je z njim? Sredozemski pakt, ki je bil zamišljen isto časno, se z mrtve točke sploh ni ganil, 'n menda sedaj ni nikogar v Evropi, ki bi verjel, da se da uresničiti. Krivda, da vsi ti grandiozni načrti tako drug za drugim propadajo, je pač v tem, da presojajo na zahodu, posebno v Parizu, položaj' v srednji in vzhodni Evropi bolj po svojih željah in hotenjih, kakor po dejanskem položaju.
Pariški »Excelsior«, ki je navadno najboljše informiran že iz prvega vira, je sporočil ta teden svetu vest, da ie dozorel v Parizu nov tak grandiozen načrt: pakt vseh držav Evrope proti revizionizmu. Po tem paktu naj bi se vse države obvezale, da prihodnjih 30 let ne bodo načcjijale nobenega vprašanja rer vizije mirovnih pogodb, in zlasti ne revizije sedanjih državnih meja. » E x c e 1-s i o r « in z njim pariška politična javnost sta prepričana, da uresničevanje Prizadevanj za ta novi pakt ne bo naletelo na posebne težkoče, mi pa mislimo, da je tak optimizem šemanj upravičen, kakor je bil glede vzhodnega pakta ali Pakta štirih. Ali Pariz res tako malo pozna dejanske razmere v srednji in vzhod ni Evropi, da misli, da se bo revizionizem sam prostovoljno obglavil s takim, kar za 30 let sklenjenim paktom, ko z Nemčijo niti za časa Briinitiga ni bilo mogoče skleniti revnega premirja za rev nih 5 let? Povedati je treba čisto odkrito, da se takemu paktu Madžarska, Italija, Avstrija, Litva, Nemčija itd. nikoli ne bodo pridružili.
Vsa notranja in zunanja madžarsk poteka je usmerjena trajno le po željah in načrtih revizionizma in dokler bo stala Budimpešta tam, kjer stoji, se Mad žarska prostovoljno zahtevi po reviziji ne bo odrekla. V Avstriji, ki je v tem »žiru še najbolj pohlevna, imajo revizionisti, ki so v glavnem identični z 1 e -S i t i m i s t i, direktni vpliv na sedanjo Schuschniggovo in Starhem-b e r g o v o vlado. Italija je (kolikor se strinja z njenimi interesi) glavna zaščit nica vsega srednjeevropskega revizionizma, pri tem jo pa neženirano podpira tudi Vatikan, kar je že ponovno Pokazal. Za Nemčijo bi pomenil pristop k protirevizionističnemu paktu toliko, kakor da se prostovoljno za dolgo dobo 30 let odreče vsaki nadi na priključitev Avstrije; da drugih njenih želj niti »e omenjamo. L i t v a bi priznala Poljski za večno i>oscsit Vilne, ako bi pakt podpisala, Bolgarija bi izrekla svoje nezanimanje za izhod na Egejsko morje ■td. Vsi revizionisti se pač predobro zavedajo, da bi pomenila odpoved revizije za 30 let skoraj isto kot odpoved za vso večne čase, kajti v teh 30. letih bi narodne manlšlne, ki jih revizionist! reklami-raH>, lahko že čisto Izumrle. Talca usoda bi zadela zlasti tudi Slovence na Koroškem in v precejšnji meri lahko tudi na Primorskem!
Vse to nam daje pač zadostno pod-^go za to, da v možnost sklenitve tako-
Mi memorandmns Društvo narodov
Memorandum Iiročen danes - Razprava bo najbrže šeEe messca ianyarjja - Blamaža glavnega madžarskega delegata Eck&sardfa
ŽENEVA, 27. novembra. Iz tajništva Društva narodov se izve, da Se jugoslovanski zunanji minister Jevtič pred odhodom iz Ženeve dolgo konferiral z generalnim tajnikom Avenolom. Na tej konferenci sta razpravljala o izročitvi memoranduma jugoslovanske vlade, ki bo izročen tajništvu danes, in tudi objavljen. Kakor se izve, obsega memorandum 60 strani, in sicer 46 strani besedila, do-čim so ostalo reprodukcije slik in dokumentov ter fotografije. Romunski zunanji minister Titulescu in turški zunanji minister Ruždi bej sta včeraj odpotovala v Pariz skoraj istočasno kakor Jevtič v Beograd, kjer bosta konferirala z Lava-lom in Flandinom o jugoslovanskem memorandumu in drugih aktualnih vprašanjih. Prav tako je odpotoval iz Ženeve tudi češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš, ki se je vrnil v Prago. Do 3. decembra se bodo vsi spet vrnili v Ženevo, da se udeleže glavnih razprav.
ŽENEVA, 27. novembra. Proti zavlačevanju glavnega zasedanja sveta Društva narodov, ki je bilo prvotno sklicano
za 21. november, je sedaj odgodeno na 3. december in se z nekih strani skuša preložiti celo na 10. december, je nastalo veliko nezadovoljstvo v vrstah tukajšnjih delegacij. Nekatere so tudi že pismeno protestirale pri tajništvu. Prav tako se je pojavilo tudi nezadovoljstvo proti madžarski zahtevi po nujnosti razpravljanja o jugoslovanskem memorandumu. Zlasti francoski tisk odločno odklanja nujnost in zahteva, da se na sedanjem zasedanju razpravlja o Posaariu, ker je zaradi tega vprašanja bilo zasedanje tudi sklicano. Istega mnenja je, kakor izgleda, tudi tajništvu Društva narodov. Madžarski delegat Tibor Eckhart je obiskal zvečer generalnega tajnika Avenola in se pri njem informiral, če je Društvo narodov že sklepalo o madžarskih zahtevah glede razpravljanja o jugoslovanski noti. Avenol je odgovoril, da je Društvo narodov jugoslovansko noto stavilo na dnevni red prihodnje seje, da pa nujnost ni bila proglašena in zato tudi ni bila sklicana izredna seja. Zdi se 1 zaradi tega, da bo svet Društva narodov
vzel decembra jugoslovansko noto in madžarski odgovor le na znanje, bo pa razpravo odgodil na prihodnje zasedanje meseca januarja.
ŽENEVA, 27. novembra. Madžarskemu glavnemu delegatu Tiborju Eckiiar-dtu se je dogodila velika diplomatska smola. Češkoslovaški zunanji minister je namreč pred svojim odhodom v Prago poslal generalnemu tajniku Avenolu pismo, v katerem je sporočil, da odlaga predsedstvo v svetu za časa razprave o jugoslovanskem memorandumu. To pismo ni bilo objavljeno. Med tem pa je poslal Tibor Eckhardt Avenolu noto, v kateri priporoča odstop Beneša kot nujno gesto takta. Eckhardt je hotel sedaj iz tega napravit? senzacijo in je povabil k sebi tuje časnikarje, da bi jim sporočil »madžarski uspeh«. Vzbudil pa je le veliko veselost, ko se je ugotovilo, da so morali Eckhardtu šele časnikarji povedati, da je dr. Beneš »ugodil madžarskim zahtevam« že davno preden so bile izrečene, torej 1e iz lastnega nagiba.
Mednarodni ziošind zopet na delu
DVE MAKEDONSKI ATENTATORKI V LONDONU. — LONDONSKI TISK O
OBISKU PRINCA PAVLA.
LONDON, 27. novembra. »Daily Mail« piše obširno o prihodu jugoslovanskega kneza namestnika Nj. Vis. Pavla in naglasa posebno pomembnost obiska. List pravi, da dokazuje obisk Nj. Vis. kneza Pavla v Londonu, da je v Jugoslaviji povsod najlepši red in mir in vlada sloga tudi po težkem udarcu, ki je zadel državo s smrtjo blagopokojnega kralja Aleksandra I. Nadalje piše list: »Nj. Vis. knez namestnik Pavle zelo ceni prijateljstvo z Veliko Britanijo, in dasi bo bival v Lon donu le malo časa, bo vendar našel še dovelj prilike, da se snide tudi z zunanjim ministrom sirom Johnom Simonom in na ta način ustvari neposredno zvezo z britansko vlado.« Tudi sploh vlada v angleških političnih in diplomatskih krogih veliko zanimanje za obisk Nj. Vis. kneza namestnika Pavla, zlasti z ozirom
na jugoslovansko pritožbo v Ženevi. Listi se živo zanimajo za prinčevo mnenje in pripisujejo posebno važnost dejstvu, da se ni sestal le z Nj. Vel. kraljem Jurijem V., ampak tudi z zunanjim ministrom.
LONDON, 27. novembra. »Daily Te-legraph« poroča, da je bila londonska po licija obveščena, da so makedonstvujoči poslali v London dve ženski, da izvršita atentat na Ni. Vis, princa namestnika Pav la. Londonske oblasti so ukrenile že naj ostrejše korake za prinčevo varnost. Ta ko je bilo med drugim sklenjeno, da bo javnost od gostov, ki se udeležijo poroke vojvode Kentskega in princese Marine, oddeljena z dvojnim vojaškim in policijskim kordonom, in sicer tako, da bodo policijski stražniki obrnjeni z obrazi proti občinstvu.
Papenova bojevitost
DUNAJ, 27. novembra. Nemški poslanik voh Papen je imel govor v spomin padlim nemškim bojevnikom. V tem govoru je von Papen naglasil, da so se Nemci otresli lažnega pacifizma, katerega glavni cilj je bil ohranjevati še nadalje sedanje stanje v svetu, sta-jije, ki more privesti samo do najtežjih posledic, ker noče računati z željami in upravičenimi zahtevami Nemcev. Tak pacifizem naj oznanjajo oni, ki žele z njegovo pomočjo obdržati svoje nevzdržljive pozicije. Nemčija
mora hiti svesta si svoje moči in veličine in mora zato zahtevati sebi ustrezajoče mesto v svetu.
Bojevniki se prioraljajo
BELFORT, 27. novembra. V nedeljo so priredili bivši bojevniki tu ogromne manifestacije, katerim so se pridružile tudi velike množice meščanov. Zelo pomemben govor je imel predsednik bojevnikov, ki ie dejal, da ni več daleč čas, ko bodo morali bivši bojevniki prevzeti v svoje roke oblast v Franciji in ž njo popolno odgovor-
ga pakta ne verujemo in smo zato trdno prepričani, dia bo tudi to najnovejše francosko prizadevanje zamrlo brez haska, kakor so vsa druga. V Parizu bi se morali enkrat že zavedati, da revizionisti niso pacifisti in jim tudi prav nič ni za kakšno mirno in sporazumno revizijk). Revizionisti si žele vojne, in da je še niso izzvali, je krivo samo to, da še niso mogli ustvariti fronte, ki bi postavila njihovo zmago v novi vojni »zven
vsakega dvoma. Ako bi Madžarska mogla računati samo z 51% možnosti v svojo zmago, bi vojno izzvala še danes! Revizionisti se možnosti vojne, ki bi jim kakorkoli lahko prinesla zmago, ne bodo nikoli odrekli, zato se tudi nikoli ne bodo pridružili projektiranemu paktu za tridesetletno premirje v Evropi. To naj-iu>ve}še dete se bo že rodilo mrtvo in je ■■moda, pripravljati mu zibeljko in plenice!	-r.
nost, ker sedanje stanje vodi v vseh področjih samo v katastrofo. Bivši bojevniki vedo, kai hočejo, in bodo svoje namere izvršili, ako bo potrebno tudi s silo. Skoraj istočasno pa je imel v Parizu govor tudi Herriot, ki je napovedoval skorajšnji razpust vseh bojevitih organizacij.
GOA1B0S ZOPET V AVSTRIJI.
DUNAJ, 27. novembra. ^Avstrijski zvezni kancelar Schuschnigg in madžarski ministrski predsednik Gombos sta imela na Semmeringu daljšo konferenco v prisotnosti ministra Kallaya, Stockingerja in Burescha. S konference ni bilo poslano nobeno poročilo, In zanimivo je, da avstrijski tisk skoraj nič ne piše o sedanjem Gombosevem obisku v Avstriji.
ZUNANJA POLITIKA BOJEVNIKOV.
PARIZ, 27. novembra. Upravni svet narodne zveze bojevnikov je proučil ekspoze poslanca Goya o njegovem nedavnem razgovoru s Hitlerjem, ki jc bil čisto zasebnega značaja. Odbor je, zvest svoji želji po zbliža-nju narodov, sklenil pooblastiti svoje vodstvo, da sme dati svojim članom mandat, da stopijo v zvezo z voditelji nemških bivših bojevnikov.
OBOROŽEVANJE ANGLIJE.
LONDON, 27. novembra. »Daily Herald« poroča, da je angleška vlada sklenila povečati vojaške izdatke za 60 milijonov funtov šterlingov. O tem se bo razpravljalo prihodnji teden, in sicer na Churchillov predlog, ki bo predlagal, da Velika Britanija pospeši oboroževanje v zraku z ozirom na sedanji napeti mednarodni položaj.
BREZPOSELNOST V AMERIKI.
NEWYORK, 27. novembra. Vlada je odredila sestavo natančne statistike o brezposelnosti v Združenih državah. Sedaj so zbrani podatki, ki ugotavljajo, da živi sedaj v Združenih državah Severne Amerike okoli 17 milijonov ljudi v revščini in pomanjkanju.
Dnevne vesti
Slovo avstrijskih beguncev od naše
države
ZAHVALA CENTRALNE UPRAVE BEGUNCEV V JUGOSLAVIJI.
Danes popoldne so se odpravili na pot Nemčijo avstrijski hitlerjevci, ki so pre živeli pri nas 4 mesece. Pred slovesom sc je centrala avstrijskih njarodnosociali-stičnih emigrantov v Varaždinu javno zahvalila naši državi in našemu narodu zn njegovo gostoljubnost. V svoji javni zahvali navaja centralna uprava med drugim tudi sledeče:
»Štirje meseci so minuli od dneva, ko nas je usoda v boju za naš nacionalni ideal pregnala iz drage in ljubljene domovine, da smo bili primorani iskati stre he in gostoljubja tu pri nas v Jugoslaviji. Danes po 4 mesecih moramo naglasiti, da srno to gostoljubje v resnici našli in uživali. V teh časih hude politične napetosti ni lahko sprejeti političnih beguncev katerikoli državi in so nam celo nekatere odrekle pravico azila. Zato nas je tembolj dirnil prisrčni sprejem v Jugoslaviji. Vse oblasti in vsi uradniki so se potrudili, kolikor jim je bilo mogoče in nam priskočili na pomoč. Ljubeznivo nas je sprejel vsak posamez-ni pripadnik vašega jugoslovanskega naroda. V nesreči, ker smo izgubili dom in domovino, hudo preganjani od lastnih oblastev, nam je bila v uteho vsaka lepa beseda, vsako dobro dejanje pa se je vtisnilo globoko
v naša srca. Mi ne bomo tega nikdar pozabili, zlasti ne kar nam je Jugoslavija v najtežjih dneh dobrega storila in kako nairn je jugoslovanski narod velikodušno priskočil na pomoč.
Prepričani smo, da je nastala vez prijateljstva med nami temvečja, ker si tudi poprej« nismo bili tujci. Sedaj, ko smo postali sosedje, bo za nas narodne socialiste nemškega vzhoda stalna želja, da bomo jugoslovanskemu narodu dobri, častni in iskreni prijatelji. Hvaležni smo usodi, da nas je vodila v naših težkih dneh prav v Jugoslavijo in nas na ta način zbližala. Kar se vidi, sliši in občuti, je jasnejše in trajneše, čeprav se mi veselimo odpotovati v našo bodočo domovino, ker ni naša naloga in naša usoda taka, da bi živeli vedno kot begunci, marveč se bomo zedinili z ostalim nemškim narodom, ki nam je tako naklonjen.
Ob silovesu se hočemo ponovilo prisrčno zahvaliti kraljevski jugoslovanski vladi, vsem oblastem in gostoljubnemu jugoslovanskemu narodu. Obljubljamo, da bomo v znak hvaležnosti in spoštovanja ohranili Jugoslavijo in njen nadvse gostoljubni narod v najlepšem spominu.
Iz davčne službe. Iz Konjic je premeščen v Kamnik davčni uradnik Stanko Vedlin, iz Novega mesta pa je premeščen v Mursko Soboto davčni uradnik Slavko Fajdiga.
Iz poštne službe. Iz Meže je premeščen na poštni brzojavni urad Maribor I. poštni kontrolor France Žehel; na poštni brzojavni urad v Mežo pa je premeščen iz Maribora višji poštni brzojavni kontrolor Ivan Jamnik.
Razveljavljeno napredovanje. »Službene novane« objavljajo vest, da sta razveljavljena ukaza, po katerem sta napre do vab v višjo položajno skupino ravnatelj mariborske jetnišnice g. Anton Hoh-njec in ravnatelj ljubljanske jetnišnice g. Adolf Arko.
Še vedno hrošči. Toplomer pada že pod ničlo in zjutraj leži slana po naših travnikih, poljih in vrtovih, rjavi hrošči se pa še vedno pojavljajo, ko da bi se bližala pomlad. Naš dolgoletni naročnik, poštni zvaničnik g. Ivan Buždon, stanujoč v Barvarski ulici 3, jih je našel te dni v Vinarjih kar šest in jih prinesel v naše uredništvo, kjer so še vedno vsi živahni. Kaj oznanjajo, hudo ali milo zimo?
Za nov reševalni avto so darovali zobozdravnik dr. Stamol in lekarnar Sa-vost po 10U Din, gostilničar Horvat, trgovca Kosi in Gajšek po 50 Din, lekarnar Albaneže 50 Din, trgovec Travlsan 40 Din, pekarna Pisanec pa 150 Din. Vsem darovalcem izreka reševalni oddelek prisrčno zahvalo.
Glavni most popravljen. Sinoči so bila končana tlakoval'na dela na državnem mostu. Lepo vreme je mnogo pripomoglo, da so bila dela tako hitro končana. Vsa vozila brzijo po novem tlaku brez vsakega drdranja. Reden promet v obe smeri jo bil sinoči vposta vljen. Na pomlad pa bodo na novo tlakovali še dovozno ce •sto na obeh straneh mostu, ki je prav tako nujno potrebna popravila, kakor ga je bil potreben most sam.
Razstava samoupravnih hranilnic dravske banovine. Mestna hranilnica v Mariboru priredi v svojih prostorih razstavo samoupravnih hranilnic dravske banovine. Razstava zelo nazorno prikazuje blagodejni vpliv hranilnic na varčevanje in sodelovanje na gospodarskem, kulturnem, socialnem in humanem področju. Tudi je razstava vzbudila doslej veliko zanimanje v Ljubljani in v vseh drugih mestih naše banovine. Odprta bo vsak dan od 1. do vključno 7. decembra od 8. do 12. in od 14. do 17. ure.
Zborovanje lovcev. Zveza lovskih zdru ženj bo imela 1. in 2. decembra v Vin-kovcih svoj jesenski zbor. Zbora se bodo udeležili delegati lovskih društev iz vseli krajev naše države.
JNS Maribor V. okraj, propagandni odsek bo imel v četrtek, dne 29. novembra t. 1. ob 20. uri v društvenih prostorih v hiši Olepševalnega društva za Magdalen ski okraj v Magdalenskem parku sestanek. Članstvo naprošamo, da se sestanka v čim večjem številu udeleži. Dobro došli tudi somišljeniki.
Pomočniški odbor združenja trgovcev poziva svoje članstvo, da se polnoštevilno udeleži skupnega zborovanja vseh privatnih nameščencev, ki bo v petek, dne 29. t. m. ob pol 20. uri v Delavski zbornici. Tajnik!
Mestna podjetja, avtobusni promet, opozarjajo občinstvo, da bodo vozili avtobusi zaradi praznika 1. decembra na progah Selnica, Sv. Martin in Ruše že v petek. Na gori omenjenih progah bo vozil avtobus v soboto 1. decembra tako, kakor ob drugih tržnih dneh.
Tržni dnevi v Mariboru. Zaradi držav nega praznika 1. decembra, ki bo v soboto, je tržni dan preložen na petek 30. t. m. Prav tako je preložen tržni dan zaradi Marijinega praznika, ki bo v soboto prihodnji teden na petek 7. decembra.
Radio Ljubljana. Spored za sredo 28. novembra. 12.15: plošče, 12.50: poročila* 13.00: čas, plošče, 18.00: plošče, 18.20: »Preko stepe v Dobrudžo« (Zdenko Aljan čič), 18.40: pogovor s poslušalci, 19.10: nac. ura, 19.35: plošče, 19.50: jedilni list, program za četrtek, 20.00: prenos opere iz Ljubljane, v odmoru: čas in poročila.
Pri ljudeh, ki so potrti, preutrujeni, za delo nezmožni, povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica prosto kroženje krvi in poveča duševno in delovno sposobnost.
Človek ni varen, če gre ponoči k Sv. Petru. Pod tem naslovom smo priobčili pred 14. dnevi vest, da so neznani storilci napadli 22-letnega delavca Josipa Bohla od Sv. Petra in ga nevahio ob-klali z noži. Tudi smo omenili, da je bilo orožnikom prijavljenih zadnje čase že več primerov napadov na ljudi, ki se vračajo v nočnih urah proti Sv. Petru. Apelirali smo na varnostno oblast, naj bi posvečala varnosti na cesti proti Sv. Petru več pozornosti. Na podlagi gornje naše notice je okrajno glavarstvo za Maribor levi breg uvedlo temeljito preiskavo, pri kateri je bilo ugotovljeno, da se je navedeni delavec Josip Bohi močno vinjen zabodel sam in da gani nikdo napadi. Nadalje je preiskava ugotovila, da je pot k Sv. Petru pri Mariboru ob vsakem času varna in da se ni treba bati pasantom napadlacev, ker teh sploh ni.
Gradiščanski morilec Juhart izročen sodišču. Več dni je zasliševala ljubljanska policija zverinskega morilca Stanka Hacina, 31-Ietnega brezposelnega delavca Viktorja Juiharta. Kakor vsi taki zlo-
činci, je bil tudi Juhart precej odporen in se je vdal le pod težo dokazov. Že v zgodnji mladosti je zašel na slaba pota in je bil šele pred kratkim izpuščen iz zaporov mariborske kaznilnice, kjer je pre sedel dve leti. Iz Maribora se je podal v Ljubljano, od tam pa v Kozarje, kjer je pričel ponovno krasti. Juharta je ljubljanska policija zasliševala vpričo orožniškega narednika Kul jata, ki je prišel iz Z«• Sv. Kungote. Po končanem zaslišanju in hudem priznanju zverinskega umo ra nad Stankom Hacinom pa ga je izročila sodišču.
Nepošten državni uradnik. Na okrajnem glavarstvu v Čakovcu je bil zaposlen kot uradnik neki Otmar Gerič, ki je nameraval prostovoljno v smrt, ker so mu prišli na sled, da je poneveril nad 75.000 Din državnega denarja. Pri zaslišanju v bolnišnici je priznal dejanje, obljubil pa je, da bo škodo, ki jo je povzročil, poravnal. Ko bo ozdravel, bo izročen sodišču.
Prostovoljna smrt uboge starke. V
mestni oskrbnišnici v Slovenski ulici se je preteklo noč dogodil dogodek, ki je redek v analih odkar skrbi mestna občina za svoje reveže. V sobi, kjer preživlja hladno jesen življenja več ubogih stark, se je preteklo noč zastrupila z lizolom 72-letna Jera Velkerjeva, ki so jo našli zjutraj okrog 5. ure mrtvo v postelji. Strežnice so takoj poklicale mariborske reševalce, ki so se podali tja, a zaman, ker je bila starka že mrtva. Kaj je pognalo mestno ubogo Jero Velkerjs-vo v tako tragično smrt, ni znano. Kakor je znano, imajo mestne uboge v oskrbnišnici dobro oskrbo in tudi z njimi lepo ravnajo. Redki so prav tako primeri, da bi človek v tako visoki starosti segel po samomorilnem sredstvu. Skrivnost obupa r.ad življenjem je ponesla mestna uboga Velkerjeva na drugi svet.
Obesil se je. Sinoči okrog 20. ure so našli v Šegovičevi pralnici v Studencih obešenega 29-letnega raznašalca slaščic Viktorja Gobca. Ko so ga sneli z vrvi, je kazal še znake življenja. Zato so takoj obvestili o žalostnem dogodku mariborske reševalce, ki so mu nudili prvo pomoč in ga prepeljali v bolnišnico. Med prevozom pa je Gobec umrl in so ga prepeljali v mrtvašnico. Nesrečnež je bil zaposlen pri svojem bratu, ki je slaščičar na Aleksandrovi cesti v Studencih in je prodajal slaščice od hiše do hiše. Zadnje dni je bil nekam potrt, nikomur pa ni povedal vzroka. Zato je skrivnost, kaj ga je pognalo v tako tragično smrt.
Policija išče ukradeni denar. Že včeraj smo poročali v zvezi z drznim vlomom v stanovanie tkalskega mojstra Ka-lužnjaka na Meljski cesti, da se je nabralo proti aretiranemu delavskemu zakonskemu paru, 28-letnemu Ivanu M. in njegovi 25-letni ženi Miriji M., ki sta bila zanoslena v Rosnerjevi tekstilni tovarni, toliko obtežilnega materiala, da je bilo vso njuno zanikanje krivde brezuspešno. Pri zasliševanju je bil mož trdovratnejši od žene, ki se je že napol vdala in hoče prevzeti vso krivdo nase. Na podlagi njenega zagovora se je podal danes dopoldne višji policijski nadzornik g. Caniko v spremstvu policijskega nadzornika Gor šiča in nekaterih detektivov na kraj, kjer je skrit denar.
Tragične posledice mlade ljubezni. Vsa Črna in njena okolica govori te dni o tragediji, ki sc je odigrala med 17-let-no natakarico Marijo Steharnikovo, zaposleno v gostilni Ivanke Črešnikove v Črni, in njenim izvoljencem Francem Kadrunom. France in Marija sta si bila že nekaj let dobra in sta se zelo rada imela. Imela pa je Marija težaven poklic, ker je morala biti prijazna tudi z drugimi gosti. To ni bi’o zaljubljenemu fantu po-všeči. Večkrat jo je svaril in rotil, toda mlada Marija se je opravičevala na svoj način. Ker so bile vse njegove prošnje zaman, je pred kratkim obupal nad svojim dekletom in samim seboj. Skoval je grozen načrt, ki ga pa ni razkril svoji mladi izvoljenki. Pred dnevi se je hudo potrt podal v Prevalje in kupil v neki lekarni strup za sebe in Marijo. Nič hudega sluteč je Marija zaužila strup, in ko je omedlela, se je napil tudi nesrečno zaljubljeni France solne kisline. Oba ,so prepeljali v bolnišnico. Marija je tam umrla, Francetu pa so zdravniki rešili življenje.
Narodno gledališče
REPERTOAR.
Torek, 27. novembra ob 20. uri: »Gugalnica« D.
Sreda, 28. novembra: Zaprto.
Četrtek, 29. novembra ob 20. uri: »Car jevič«. Red B.
Petek, 30. novembra: zaprto.
Sobota, 1. decembra ob 16. uri: »Hamlet. Znižane cene. Ob 20. uri: »Urh, grol Celjski.« Premiera.
Prva letošnja operna premiera bo v soboto 1. decembra ob 20. uri. To bo »Urh, grof Celjski«, opera pokojnega velikega slovenskega skladatelja Viktorja Parme, ki jo na večer svojega življenja posvetil vse svoje skladateljsko in dirigentsko delovanje Mariboru. Mariborsko gledališče je izvajalo njegova dela z velikim uspehom in ob odličnem odzivu občinstva, s sedanjo novo uprizoritvijo »Urha, grofa Celjskega«, pa komemorira desetletnico smrti skladatelja, ki je umrl na Božič leta .1934. Novo uprizoritev pripravljata kapelnik Herzog in režiser Skr binšek. V večjih vlogah nastopita znana in priljubljena člana bivše mariborske opere Vida Zamejic-Kovičeva in Fran Neralič.
Lebarjeva opereta »Carjevič« je ob
obeh dosedanjih uprizoritvah napolnila gledališče in žela mnogo odobravanja. Abonentje reda B jo prejmejo v četrtek 28. t. m.
Še enkrat »Hamlet« — popoldanska predstava. Pri popoldanski predstavi »Hamleta«, ki je bila pred kratkim, mno go ljudi ni moglo dobiti zaželjenih sedežev. Zato ponove to uspelo Shakespea-rejevo delo še enkrat na državni praznik
1.	decembra ob 15. uri. Veljajo znižane cene.
Grajski kino. Radi ogromnega uspeha, ki ga žanje opereta »Frasquita«, se ista predvaja do vključno četrtka. Jarmila Novotna in Hans Bollmann v glavni vlogi. Pripravlja se »Bitka«.
Kino Union. Danes zadnji dan opereta »Rivijera ekspress«. Šarmantna Charlo-ta Sussa, K. L. Diehl in R. A. Roberts v glavni vlogi. Pripravlja, se veledelo »Kralj Mont Blanka«.
Pri lenivosti črevesja, bolezni jeter in žolča odebelelosti in protinu, katarju želodca in črevesja, obolenjih danke, odpravi naravna »Franz Josefova« grenčica zastajanje v trebušnih organih hitro in brez bolečin. Dolgoletne izkušnje po bolnišnicah uče, da uravna »Franz Josefova« voda izborno delovanje črevesa. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Strašna smrt v dravskih valovih. Pred včerajšnjim je zahtevala deroča Drava v bližini Varaždina človeško žrtev. Posestnik Ivan Kozarič se je odpravil s čolnom, v katerem je nameraval prepeljati svoja dva soseda, na drugi breg Drave. Naletel pa je na hud vrtinec, ki je prevrnil čoln. Kozarič se je utopil, njegova soseda pa sta se le z največjo težavo rešila iz smrtnih objemov dravskih valov.
Drobna policijska kronika. Policija je aretirala Antona Kumiča zaradi prepovedanega povratka in beračenja, neko Heleno Cafovo, ki je ukradla svoji znanki 500 Din in nekega Mihaela čuliga, ki je osumljena tatvine slik. Trgovec v Jurčičevi ulici Karl Lotz pa je policiji prijavil, da mu je neznan tat odpeljal z dvorišča 650 Din vreden voziček. Voziček je bi; nov in belo lakiran. Kurjaču drž. žel. Martinu Slani je neznan tat odpeijal izpred neke gostilne v Studencih 1000 Din vredno kolo znamke »Na'o«, ki ima evidenčno številko 2953. Prijavljen je bil policiji nadalje neki Roman B., ker je osumljen, da je ukradel dractocene naočnike in neki Josip H. zaradi suma utaje blaga.
Vremensko poročila mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 2.6 stopinj C nad ničlo: minimalna temneratura je znašala 0.0 stopinj C nad ničlo; barometer je kazal pri 14 stopinjah 748.6, reduciran na ničlo pa 746.9: relativna vlaga 81; vreme je megleno in tiho; vremenska napoved pravi, da bo jasno vreme trajalo še nanrej, iz severovzhoda pa se približuje oblačnost.
V Mariboru, dne 27. XT. 1933.
ttZSaumatamvMBrtrjnraKmr - . m
Mariborski i>V e č e r n! K« Mra. ’
srran a.
Razvoj sodobnega zdravstva in njega javna organizacija v naši državi
predavanje upravnika javne b olnišnice g. dr. fr. vrečka.
Letošnji zdravniški ciklus Ljudske uni-v.e/ze ob oril upravnik mariborske bolnišnice g. dr. Franjo Vrečko s predavanjem o razvoju sodobnega zdravstva in 0 organizaciji zdravstvene službe v naši državi.
Po prisrčnih uvodnih besedah predsednika Ljudske univerze, namenjene g. predavatelju, ki je prvič predaval sluša-teljskemu krogu naše prosvetne ustano-Ve ter ga docela prepričal in osvojil, je g. upravnik orisal prvobitni pomen zdrav stv-a v Mezopotamiji, kasična grška do-njegovo biološko svrho v borbi za obstanek in samoohrano ter njegovo vrednostno mesto v življenju naroda. Opredeli1 ie svrho zdravstva v zdravilno (kurativno) in zaščitno (p.eventiv.io) ter podal 'niselne in etične podmene, ki usmerjajo
predavatelj, ustreza naša zdravstvena služba v odlični meri svojemu namenu ter ji gre odlično mesto v kulturni Evropi.
Ob koncu je g. predavatelj še na kratko karakteriziral najbitnejša vprašanja sodobne medicine ter končal s povdar-kom nujne potrebe splošnega javnega pouka našega naroda, posebno pa uči-
v toliki meri zavisi zdrav narod in zdravo” potomstvo.
Predavanje gospoda upravnika dr. Fr. Vrečka je napravilo na naše občinstvo po zamisli, po vsebini in po lepem izrazu najbolji vtis, uvedo je občinstvo na poljuden način v ogromen sklop zdravniških, vprašanj in v razumevanju javne zdravstvene službe ter smotreno podalo prepotrebno solidno osnovo za ves zdravniški ciklus. S tem si je g. predavatelj stekel prav posebnih zaslug za pravilno populizacijo težkih zdravniških zadev, kar mu je občinstvo izrazilo s
teljskega naraščaja in mater, od katerih prisrčnim aplavzom.
Jok zdravstvenih teženj (egoizem, altru- , društvene uprave	in	številnega	članstva
zem itd.) ter označil one gibalne sile. j prirediio lepo	spominsko	slavnost.	Za-
kl so dovedle zdravstvo do novih pre- ' orientacij ter ga vodile vzporedno s sPlošno-č oveškim in kulturnim razvojni: deurgični astrološki osnovi zdravstva v Mezopotaniji, klasična grška doba (Hipokrat, zdravniška etika) ter oslo-nitev zdravstva na naravoslovni in izkustveni temelj; zdravstvene težnje Pto-lemejcev, jasna zdravstvena organizacija Rima, prehod prastare zdravstvene tra-
dicije preko Arabcev v Španijo in na za- j Pod vaško lipo je mladina prepevala in
Pad, razvoj zdravstva po samostanih ter v prvih zdravniških institutih na univerzah, ki so jih vodili menihi itd. Izredno bogati izsledki 18. in 19. veka (fiziologija, anatomija) dvignejo zdravstveno vedo na nesluteno višino (Roentgen, egeni-ka, uvede se zdravstvena statistika, odkrivajo se vedno nove grane evAnika) ter dajo pobude za vedno rastočo organizacijo javne higijene ter zdravstvenega zakonodajstva. Medicinska veda je postala povsem mednarodna zadeva prve-2a reda, v pravem pomenu besede 'ast in prizadevanja vsega človeštva, ki ji daje tipiko organizacije v posameznih deželah le zanimiv odtenek in ki je našla v ustanovi higienske zdravstvene institucije pri Društvu narodov svojo vrhovno organizatorno višino. V tej instituciji Jugoslovane kar odlično zastopa dr. Andrej Štampar.
V glavnem delu je zatem g. predavatelj podal historijat naše zdravstvene služ be po vojni, izredno nazorno raztolmačil njeno strukturo, ki združuje ministrstvo narodnega zdravja z ministrstvom socialne politike v smiselno dopolnjujoči si enotni organizaciji ter smotreno Ukazal odnose naše državne institucije 2 mednarodnimi organizacijami. V tem Pogledu, tako je upravičeno povdarjal g.
Aleksandrova Sipa
LEPO SPOMINSKO SLAVJE SOKOLSKEGA DRUŠTVA MARIBOR L
V	nedeljo 25. t. m.	ob	11. uri	je	Sokol- J Klic m'adini bodi:	Ob času oddiha pod
sko	društvo	Maribor	I.	v	prisotnosti j lipo zbor! Pod in	krog njej rajaj in se
veseli. Ob času njenega razcvita vsrkavaj njen zdrav in	opojen vonj v svoja
mada pljuča. Lipa	ti bodi v razvedrilo,
pa tudi v bodrilo.	Draga mladina! Lipa,
katero smo danes	tu sem prinesli in ji
odbrali najprimernejši prostor, da se bo zasajena lahko bohotno razrase, je namenjena tebi. Ti bodi njen čuvar! Kadarkoli pa bodete pod njo ali krog nje posedevali, se vsikdar v svečani pobožnosti spomnite Njega, ki je pod okrilje samo ene slovanske lipe združil in duhovno zedinil tri narode jugoslovanskega plemena: Srbe, Hrvate in Slovence, in ki je za to svoje velezaslužno in ne-poplačljivo velikansko delo darova , zadet od zločinske roke tudi svoje plemenito življenje. Kot trajen spomin na to doprinešeno kraljevo žrtev na oltar do-
Sokolskega društva Maribor I. se zaklinjamo, da hočemo to kraljevo oporoko čuvati vsikdar in vsepovsod. Slava Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinite-iju! Maribor, 25. novembra 1934. Podpisi uprave.«
Spomenica se je shranila v močno, hermetično zaprto zabetonirano steklenico. V štiri strani betonskega stebriča so vdolbeni sledeči napis: 1. f Aleksander I. 9. X. 1934.	2- Sokol Maribor I.
25. XI. 1934. 3. čuvajte Jugoslavijo! 4. Aii ste jo občuvali?
Ob 12. uri je bilo lepo uspelo slavje zaključeno. Udeleženci pa so se razšli v globoki zamišljenosti, kakor da bi odhajali iz božjega hrama.
sadilo je na svojem letnem telovadišču spominsko lipo, ž njo vred pa zagrebio tudi spomenico, podpisano od članov društvene uprave. Ob tej priliki je imel starosta br. J. Mohorko sledeči nagovor: Sestre in bratje! Znano nam je iz zgodovine in še iz našega življenja, kako čislana jo bila lipa med Slovenci in med Slovani sploh. Kdo izmed vas še ni čita' ali slišal kake zgodbe izpod vaške lipe?
rajala. Dekleta so se kitila - z lipovim cvetjem, fantje pa dajali lipovo vejico za klobuk. Očanci pa so imeli važne pomenke. Tu so se obravnavale vse tekoče zadeve, gospodarske in kajpak tudi politične. Dokler je imela vaška lipa svojo ve’javo, se je manj popivalo, manj j movine, svoje ljubljene Jugoslavije, vsa-pretepalo. V novejši dobi, v času tako- i dimo sedaj to lipo in ji nadajmo ime:
zvane civilizacije, je prišla naša lipa nekako ob svojo veljavo. Sedaj se obravnavajo vse dnevne zadeve le bolj po gostilnah, kar ima cesto za posledico krvave pretepe z noži. O takih žalostnih dogodivščinah čitamo ali slišimo sko raj vsak dan. Prav na'oga Sokolstva pa je, da usmerja vse naše življenje Ie na ona pota, ob katerih ne srečavamo pro-slulih beznic in ne krvavih pobojev. Naloga Sokolstva je, vzgajati mladino tako, da se bo dorasla znala ogibati vseh zmot in zablod. Poznate li ono »Popotnikovo«?:
Kam drži na desno cesta,
Kam drži na levo pot?
Mož, povejte mi iz skušnje, da se lažje ognem zmot!
Vidite, takole resnico išče tudi naša mladina. Kako jo ji naj odkrijemo? Le tako, da svojo mladino vzgajamo tako, da bo vedno našla le ono pot ali stezo, ki vodi pod starodavno slovansko lipo.
»Aleksandrova lipa«. Obenem ž njo vred zagrebimo pa tudi spomenic o, listino, ki naj bo našim zanamcem zgovorna oriča na usodne dni, ki jih sedaj preživljamo. Glasi se:
»V spomin na najstrašnejši dogodek, ko je dne 9. X. 1934. v Marseilleju zločinska roka oropala kraljevino Jugoslavijo nje vrhovnega voditelja Viteškega Kraja Aleksandra I. Zedinitelja, je Sokolsko društvo Maribor I. vsadilo to lipo in ji nadejalo ime: »Aleksandrova lipa«. Potomci naj vedo, da je kraljevina Jugoslavija zgubila z Blagopokojnikom svoje najdražje, svojega osvoboditelja izpod večstoletnega tujčevega jarma, ves svet velikega pobornika svetovnega mii-ru. Sokol kraljevine Jugoslavije pa svojega mogočnega zaščitnika. Že umirajoč ie še vedno mislil le na srečo svoje ljubljene Jugoslavije, in z zadnjimi vzdihi je zapustil potomcem velepomembno oporoko: »Čuvajte mi Jugoslavijo!« Člani
Jezdni odsek sokolske župe vabi vse svoje člane na predavanje brata Matka Kumra, ki bo v četrtek 29. t. m. ob 20. uri v župni sobi v Narodnem domu. Za člane jezdnega odseka je predavanje obvezno. Zdravo! Načelnik.
Sokolsko društvo Siovenjgradec. Te dni je zapustil naše društvo naš dolgoletni načelnik, učitelj br. Miro Veljak, ki je nastopil po prošnji novo službeno mesto kot šolski upravitelj v Vitanju. Kaj je bil br. Veljak kot načelnik našemu društvu in kot načelnik koroškemu sokolskemu okrožju, so znaa in bodo znala ceniti vsa društva v okrožju. Bil je po svoji sposobnosti duša vsega sokolskega tehničnega dela v našem društvu in v okrožju. Od 1. 1927. do danes je deloval z njemu lastno energijo pri vseh panogah sokolske gimnastike. Vsi telovadni nastopi in akademije so dokazali, da je vodstvo v energičnih in tehnično sposobnih rokah. Bil je brat z dušo in telesom, neizprosen, kadar je šlo za uspeh tehnične prireditve, zato tudi taki uspehi! Zaradi globoke žalosti po blagopo-kojnem viteškem kralju Aleksandru I. Zedinitelju se ni mogla vršiti taka od-hodnica, kakor bi jo naš br. Veljak zasluži1, zato se je vršila te dni interna odhodni ca pri seji društvene uprave, na kateri se je brat starosta poslovil od njega v topLh in iskrenih besedah. Pri tej priliki se je nabral tudi lep znesek za naš Sokolski dom. — Tebi, br. Veljak, mnogo sreče in uspehov na novem službenem mestu! Zdravo!	-e.
Razlika.
Kavalir: Milostiva, srečen sem, da sem se seznanil z vami. Vi ste najiepša ženska, kar sem jih kdaj videl. Srečen mož, ki vas kna za ženo.
Dama: Zares? Povedati vam morem, da še nisem omožena.
Kavalir: Oprostite, jaz sem pa mislil. da ste že omoženi.
Najboljši dokaz.
Žena: Torej v kavarni si bil?
Mož: Kako pa to veš?
Žena: Ker imaš na sebi novo suknjo.
Mihajl Zoščenko:
Neverni Tomaž
Tomaž Krjukov tri leta ni dobil od sina nobenega pisma, potem pa kar nenadoma, izvolite Tomaž Petrovič, iz mesta Moskve od rodnega sina — pet rubljev. *Viš ga,« si jo mislil Tomaž, ogledujoč obvestilo, »kak drug sin bi odrinil tri rublje, pa bi bilo. Pri takem denarnem obratu se lahko še kak rtibeljček zapije.«
Tomaž Krjukov se je dobro okopal, oblekel čisto srajco, izpil pol steklenice doni>a žgane vodke in se odpravil na pošto. »Ni kar tako,« je mislil spotoma, »pet rubljev! Kaj vse se ne zgodi na svetu, farjev ni več, nič podobnega ni več, na oblasti pa je kmet. Morda moj sin uPravlja državo. Kar pet rubljev iahko °drine očetu. Morda pa ljudje le lažejo 0 kmetski oblasti. Gotovo lažejo. Morda s‘uži sin za sobarja v hotelu.«
Tomaž je prišel na pošto in pri oken-Cl1 predložil obvestilo. »Denarja imam dobiti od sina,« je dejal. Blagajnik je pobrskal med papirji in položil na deščico °b okencu pol červonca. »Dobro,« je dejal Tomaž, »kaj pa pisma ni zraven od Sina?« Blagajnik je molče odšel od okenca. »Ni pisal,« si je mislil Tomaž, »bo
še pisal. Kadar je denar tu. je lahko
Čakati.«
Vzel je denar, začudeno pogledal nanj 'n mahoma potrkal po deščici. »Ej, stric,« te zavpil, »kak denar pa daješ, glej!«
»Kak denar?« je ponovil blagajnik. »Nov denar...«
»Nov?« je vprašal Tomaž. »Morda pa ni pravi, a? Misliš, da pijanemu človeku lahko vse odrineš. Kje je vodni znak?«
Tomaž je pogledal bankovec proti luči, ga obrnil v roki in ga še enkrat pogledal. »Glej, glej,« se je začudil. »Čigava je ta slika? Kdo je to? Ali ni kmet? Pri moji veri, kmet je. Tedaj le ne lažejo. Tedaj je le kmet na vladi in v časteh!«
Zopet se je približal k okencu. »Stric, povej no, kdo je naslikan? Oprosti mojim besedam.«
»Denar si dobil in pojdi. Kje je naslikan?«
»I, na denarju.«
Blagajnik je pog'edal na denar in z nasmehom dejal: »Kmet je na sliki. Ti, naše veličanstvo, si na sliki namesto carja Razumeš?«
»Tak, res? Kako pa to, stric, da jaa o tem nič ne vam? Orjem in ne vem za to. Tudi vsi drugi orjejo in ne vedo?«
Blagajnik se je zasmejal.
»Pri moji veri, da je res,« je rekel Tomaž. »Kmetje vladajo in kmetski stan je zdaj v časteh. Kako je v resnici, nihče ne ve. No, ako je kmetova slika na denarju, bo že res. Kar ne gre mi v glavo, da ne bi lagali.«
»Pojdi vendar že s pota, kaj pa ple-šeš tod,« je rekel blagajnik.
»Takoj, samo da spravim denar v sliko... Ha, stric, povem ti, da teh carjev
nikoli nisem maral, pri moji veri!« Tomaž je ogorčeno pogledal srditega blagajnika in odšel.
»Glejte, g'ejte, kaj takega,« je premišljeval spotoma. »Sliko so napravili! Kaj res uživa kmet carsko čast? Da ne lažejo?«
Pogiila je konja, toda pred gozdom ga je nenadoma obrnil in se vrnil v mesto. Ustavil se je pri kolodvoru, privezal konja k plotu in stopil v poslopje. Veža je bila skoraj prazna, le na klopi pri vratih je spal nekdo s klobukom. Tomaž si je kupil za dve kopejki solnčničinih semen in sedel na klop. Čez trenutek pa si je premislil in stopil k spečemu. »Ej, klobuk dol s klopi. Sesti hočem.« človek s klobukom se je prebudil, pogledal Tomaža in sedel. Pljunil je nekajkrat in si začel zvijati cigareto. Tomaž je prisedel, položil poleg sebe svojo vrečo in s tekom 1|uščil semenca, luščine pa pljuval na tla.
»Ne lažejo,« si je mislil Tomaž. »Ugled se razločno opaža. Poslušajo človeka. Prej bi ga bili kar treščili po čeljusti, zdaj pa se boje in so pokorni. Ojoj, kako se je vse obrnilo! Ne lažejo!«
Vstal je in se z veseljem sprehodil po dvorani. Pristopil je k blagajni in pogledal v okence.
»Katri?« je vprašal blagajnik.
»Kako, kam?« je odvrnil Tomaž.
»Listek! Kam potuješ, buča bedasta?« f. »Nikamor,« je ravnodušno odvrnil To-
maž in si og1edoval blagajnikovo sobo. »Ali si lahko od znotraj ogledam blagajno?«
»Ako nikamor ne potuješ, kaj pa postajaš tod? Kam vtikaš svoj rilec po nepotrebnem...«
»Rilec?« je razžaljen vprašal Tomaž. »Kornm pa to govoriš?«
»Eh, gobec pijani!« se je srdito odzval blagajnik. »Še skozi okno gleda, hudič sivi.«
Tomaž se je nagni! k okencu, naglo pljunil blagajniku v obraz in hitro odšel proti izhodu. Prijeli so ga, ko je odvezoval konja. Skušal se je iztrgati, kričal je in si celo prizadeval, da bi ugriznil stražnika v obraz. Vse ni nič pomaga’o, vlekli^ so ga k službujočemu agentu milice. I u se je Ioniaž nekoliko pomiril in se na vso moč trudil, da bi nekaj pojasnil; maihal je z rokama, jemal z žepa denar in pozival agenta, naj vendar pogleda denar.
Ta pa je hitro namakal pero v črnilo in pisal zapisnik o razžaljenju uradnika v službi, o pijanosti na javnem prostoru in o pljuvanju po tleh v zaprti dvorani. Tomaiž je podkrižal zapisnik in vzdihujoč ter majajoč z glavo odšel iz urada. Odvezal je konja, sedel nq voz in vzel iz žepa denar. Gledal je sliko in mah"11 z roko:
»Lažejo, hudiči...«
In je pognal proti domu.
A, K. Grln:
Bofasfoo
Roman.
■>To presega vse pojme! Jaz — najmiroljubnejši človek pod solncem — bi naj bil kaj takega-zmožen! Ni čuda, dia ste bili nezaupni do mene. Ni mi treba praviti, da vas je nesramnež nalagal, da zaseje sovraštvo med naju; zakaj, tega seveda ne razumem.«
»Hotel me je od tukaj napoditi, ker mu je bila moja čuječnost nadležna. Preprečili sem njegove načrte z gospodično Rogersovo.«
Gospod iz Clevelanda je prebledel:
»Ako je sluga zarotnik, tedaj si poišče gotovo novo žrtev. Kam je vendar izginil? Nimam miru, dokler ni pod ključem.«
»To ne bo dolgo trajalo,« je dejal Gry-ee. »Odkar biva tukaj signorina Valdi-jeva, ali prav za prav Jenny Rogerso-va, jo je stražil tajni policist. Moj tovariš Byrd ve za vso zadevo, a znal se je umakniti v ozadje; da je sumničil vašega služabnika, mi je nov dokaz za njegovo krivdo. Sledil mu je danes v sobo tega gospoda in ga še vedno zasleduje. Upajmo, da se mu posreči g,a ujeti in pripeljati pred nas.«
Toda nagovorjeni se še vedno ni pomiril.
»Kdo čuva med tem gospodično Ro-gersovo?«
Pri tem nepričakovanem, a vendar nuj nem vprašanju, se je umetnik zdrznil in tudi Gryce je posta1; zelo nemiren.
»Ako so prišla vsa dekleta v nevarnost, kakor hitro je postalo moje zanimanje za nje znano, kako je sedaj ogrožena najlepša med njimi, kateri sem svoje občudovanje izkaza! tako očito, da ne more nihče dvomiti, da ji nisem hotel izročiti premoženja.«
»Barton je izginil, pravite. Toda mogo če ni on edini sovražnik, ki ji more postati tukaj nevaren. Kdo more vedeti na primer, da ni tudi frizerka, ki prihaja vsak dan k njej, soudeležena pri naklepu proti njej?«
»Imate prav,« mu je pritrdil policist. »Od katere strani se pripravlja napad, ne moremo določiti.«
»Oni zločinec Barton vas je razumel popolnoma uspavati,« je pripomnil umetnik z rastočim razburjenjem. »Ona me zagotavlja, da je le moje življenje v nevarnosti, za se nima prav nikakih skrbi, in to napravlja njen položaj še nevarnejši.«
»Tako je treba vse ukreniti, da se nevarnost popolnoma prepreči,« je odločno izjavil Degraw iz Clevelanda. »Ko
bo znano, da je ona pravomočna posestnica milijonov, nima za nikogar pomena, da bi ji še škodoval. Le dokler še moja odločitev ni sklenjena, ima za zarotnike pomen, da jo spravijo s pota.«
»Tako je v resnici,« je pritrdil Gryce in Degraw je nadaljeval:
»Hočem takoj vse potrebno ukreniti. Najbrž želite, da se povrnem z vami v New York, in tudi jaz si želim tja, da se popolnoma opravičim pred tamošnjimi oblastmi. Toda preden zapustim mesto, moram podpisati listino, ki naj ščiti gospodično Rogersovo pred temi zločinci. Z odvetnikom sem že govoril in upam, da mi bo jutri ob enajstih mogoče izročiti izvoljenki to važno listino.«
»Ali bi ne hoteli pred odločilnim korakom počakati, da...«
»Ne, gospod Gryce, samo še to noč; moja skrb za njo je prevelika. Seveda bi prej rad pokazal polioijskemu nadzorniku svoje listine, toda ako je njeno življenje v resnici ogroženo, potem ne maram čakati de'lj časa, temveč jo napravim za dedinjo Delancejevih milijonov.«
Gryce se je približal vratom in prejšnja nasprotnika sta obstala.
»Vi plemeniti mož,« je vzkliknil umetnik z navdušenjem, »občudujem vas z največjim spoštovanjem! Da bi le bil pomirjen v tem, v kakem razmerju ste do deklice, ki jo ljubim!«
V Mariboru, dne 27. XI. 1934.
——|    ni—
»Ali se nisem v tem oziru izrazil do-velj jasno?« je vprašal prostodušno.
»Da in ne. Gospodična Rogersova naj bi sprejela iz vaše roke dar, za katerega vam mora biti večno hvaležna. Ali sledi iz tega tudi kaka obveznost za njeno osebo, ki bi me mogla oropati vse moje sreče?«
Degraw iz Clevelanda je strmel v tla.
»Odgovor na to vprašanje morava preložiti na jutri. Ako mi hočete izkazati čast, da prisostvujete pogovoru z gospo dično Rogersovo, najdete priliko, da izveste to, kar je meni z vami vred neznano. — Govorim resno; vaša navzočnost mi je jutri potrebna. Čas je določen na enajsto uro. Pridite semkaj po mene in me spremljajte k njej.«
Umetnik je stresel svojemu tekmecu roko in se pripravil, da zapusti hotel ter izvrši načrt, ki ga irma pripravljenega za nocojšnjo noč.
Tudi Degraw iz Clevelanda je zasledoval posebne namene, in nič manj Gry-ce, ki je pristopil k njima ter pripomnil:
»Čeprav je že pozno, vendar moram poiskati Byrda, da vidim, če je spravil svoj plen na varno.«
»In jaz,« je odgovoril umetnik, »vzbudim gospodično Aspimvallovo ter jo pro sim, da prenoči gospodična Rogersova nocoj v njeni sobi.«
(Se bo nadaljevalo.)
Šport
Izid petega nagradnega tekmovan»a
OGROMNO ŠTEVILO 645 REŠITEV. NAGRAJENCI: IV. ŽELEZINGER, SREČ KO KRIŽMANIČ IN BOGOLJUB TER GLEC.
Nagradno športno tekmovanje, ki ga .sak teden prireja uredništvo »Večernika«, vzbuja vedno večje zanimanje in je
število izpolnjenih kuponov vedno večje. Tako je za pretekli teden razpisano tekmovanje dospelo na uredništvo 645 rešitev! Seveda je bila tudi tokrat izbira precej težka, ker jih je bilo precej, ki so pogodili prvi rezultat, toda drugega in tretjega pa niti eden tekmovalec ni pogodil. Zato smo izbrali izmed vseh naj boljše, in sicer:
Par močnih čevljev dobi Ivan Žeiezin gor, knjigoveški vajenec v Mariboru, Tkalska Ulica 4. Prvo darilo je poklonila tvrdka A. Robinšak, produkcija čevljev v Mariboru, Slomškov trg 8. G. Železin-ger je predvideval naslednje rezultate: ISSK Maribor : ŽSK Hermes 2:1 (1:1), CSK : SK Celje 2:2 (1:0), SK Ilirija : SK Železničar 3:0 (1:0).
Drugo nagrado, in sicer lepo zbirko knjig, darilo mariborske podružnice Učiteljske tiskarne v Mariboru, Tyrševa uli ca, palača Banovinske hranilnice, prejme Srečko Križmanič, čevljar v Mariboru, Barvarska ulica 3. Njegova napoved je bila: ISSK Maribor : ŽSK Hermes 2:1
Tretjo nagrado z abonmanom za britje za mesec dni se bo okoristil Bogoljub Terglec, ključavničar državnih že'!eznic v Krčevini pri Mariboru, Sernčeva ulica
2.	Tretjo nagrado je poklonil frizerski salon F. Knez, Sodna ulica (palača OUZD).
Sedaj pa še nekaj statistike:	Zmago
ISSK Maribora je predvidevalo 618 tekmovalcev, neodločeno 21, poraz pa samo 6. Neodločen rezultat v Čakovcu je napovedalo 7 tekmovalcev, poraz SK Celja 634, zmago SK Celja pa 4. Poraz SK Železničarja v Ljubljani je predvideva lo 514 tekmovalcev, zmago 42, ostali pa so bili za neod'očen rezultat. Neveljavnih je bilo 7 rešitev. Nekatere niso bile na predpisanih kuponih, pri katerih pa je manjkalo ime tekmovalca.
Vse športnike in ostale čitatelje in prijatelje našega lista opozarjamo na prihod nje nagradno tekmovanje, ki ga razpišemo v sredo 28. t. m. Opozarjamo, da bomo objavili kupon samo enkrat.
Razpored tekem je za soboto 1. decembra in za v nedeljo 2. decembra na-siednji: 1. december v Ljubljani ŽSK Her mes : SK Rapid. 2. decembra v Mariboru SK Svoboda : SK Železničar, v Čakovcu
(1:0), ČSK : SK Celje 2:2 (1:1), SK Ili-1 Čakovečki SK : ŽSK Hermes in v Celju
rije : SK železničar 1:0 (1:0).
'SK Celje : SK Ilirija.
Poverjeništvo JLAS v Mariboru, službeno! Opozarjajo se vsi klubi, da so dolžni poslati po dva delegata na štafetni tek in zaobljubo v Oplenac. Delegati se morajo javiti v petek, dne 29. t. m. ob 15.30 uri v vestibulu glavnega kolodvora v Zagrebu predsedniku JLAS g. Ugrini-ču. Stroški znašajo za osebo od Zagrebu do Oplenca in nazaj 150 Din. Istočasno se klubi opozarjajo, da pravočasno poravnajo svoje obveznosti napram savezu. Glavna skupščina bo 8. decembra t. 1. v Zagrebu, hotel »Esplanade«.
Poverjeništvo JLAS, službeno. »Tek Osvobojenja« bo dne 1. decembra 1934 na tradicionalni progi: Ljudski vrt—Trg svobode. Start točno ob 10.30 uri. Jurija in atleti naj se javijo tehničnemu vodji ob 10. uri na igrišču ISSK Maribor (Ljud ski vrt), kjer bodo slačilnice na razpolago. Razdelitev daril takoj po teku na Trgu svobode.
Odbor sodnikov JLAS v Mariboru, službeno. Jurija za »Tek Osvobojenja« dne 1. decembra 1934 je sestavljena sledeče: vrhovni sodnik: Kramberger F., tehnični vodja in starter: Bergant, sodniki in časomerci: Cestnik, Fišer, Kramberger B., Smerdd, Starešina, Venuti.
Zapisnikar: Dobčnik. Sestanek jurije toč no ob 10. uri na igrišču ISSK Maribor (Ljudski vrt).
Shaw kot trgovec.
Ravnatelj velike filmske družbe je telefoniral Shavvu, da hi rad kupil za film eno izmed njegovih del.
»Koliko bi pa plačali?« je bilo prvo Shawovo vprašanje.
»■Mojster, vi niti ne slutite, kako veliko znamenitost bi napravili iz vašega dela. Vzemimo za primer samo prvi prizor. Jaz bi tam...«
»Koliko plačate?« ga je prekinil Shaw nestrpno.
»Vam se niti ne sanja, dragi mojster, kako sijajno opremo hočemo dati igri...«
»Vidim, dragi gospod,« ga je znova energično prekinil Shaw, »da se sploh ne bova sporazumela. Vi ste prevelik umetnik, jaz pa prevelik trgovec. Zbogom!«
Romanje v Keko v filmu
LE POČASI SE RUŠI STARI MUSLIMANSKI SVET.
Mohamedanska božja pota so doslej le redko posečali kristjani, ki so prihajali tja preoblečeni in poročali potem o svojih doživljajih ustmeno ali pismeno. Šele lani se je pojavil prvi film, v katerem je posnela žena indijskega mohamedanca Hadžija Hasina ali Dzairazbhoja romanje v Meko leta 1932.
To je bil zelo drzen korak, film je morala posneti seveda skrivaj in zelo previdno, kajti Vahabiti so kot stražarji svetih mest smrtni sovražniki fotografiranja svetih obredov, pa tudi hedžaški kralj, čeprav tu pa tam ni nasprotoval fotografiranju svetih mest, ne želi, da bi šla mohamedanska božja pot v filmu po svetu. Mohamedanski cerkveni obredi v Mekki so zelo zanimivi, učinkoviti in dra matični. Pogled na svečane procesije, na množice moških v enakih oblačilih, v belili ihramih kot znaku bratstva, pogled
Angleži se navdušujejo za križanke
»Times« so nedavno pisale, da je razvozlavanje" križank hvalevredno delo, in to, da jih je zdaj vedno več po listih in revijah, jasno dokazuje, koliko važnost pripisujejo Angleži še vedno temu duševnemu športu. Po tem priznanju vzpod bujeni čitatelji se zdaj bahajo pred javnostjo, kako velike uspehe so dosegli pri razvozljanju križank. Državniki, finančni ki, častniki in industrijci bombardirajo po stari angleški navadi »Times« z dopisi, v katerih ponosno ugotavljajo, koliko minut rabijo za rešitev križanke. Sir Jo-siah Stamp, železniški kralj in ravnatelj Bank of England, ne piše »Timesu« o vprašanjih zlatega bloka ali prihodnje go spodarske konference, marveč takole: »Od preteklega tedna, ko sem se seznanil z vašim nadarjenim uradnikom križan se vam lahko pohvalim, dia razvoz-
na šotore in svečane obraze romarjev, vse to je nekaj posebnega.
Zadnje čase se je v mohamedanskem svetu marsikaj spremenilo. Vrata mošej so sicer formalno še vedno zaprta »nevernikom«, v resnici pa lahko vstopi v mošejo tudi kristjan. Samo vrata svetih mohamedanskih mest so še vedno zaprta, čeprav bi jih radi napredni mohamedanci odprli. Še sredi preteklega stoletja je bila projektirana železnica iz pristanišča Džidde, ki naj bi Mekko približala kulturnemu svetu. Železnice pa niso zgradili in ščle sedaj je bil načrt obnovljen, a koncesijo je dobila neka indijska družba. Zdaj je pa še vedno sedež diplomatskih zborov Džiddia kot meja, ki je ne sme prekoračiti noben kristjan in noben »nevernik«. Mekka je še vedno skrivnost, ki se odkriva svetu samo skrivaj in še to le v odlomkih.
ljam križanko v 50 minutah sam ali pa s pomočjo svoje rodbine. Ali je to morda rekord?« Iz mnogih dopisov je pa razvidno, da je Sir Josiah še zelo da’eč od rekorda. Sir Austin Chamberlain je bil sicer mnogo hitrejši od sira Josiaha, vendar je pa moral kapitulirati pred umetnostjo rektorja etonskega kolegija. Taje razvozljal najtežjo križanko, ko je kuhal — jajce na mehko.
ke,
Med nedeljskimi lovci.
Prvi lovec: Dvakrat sem streljal po njem, pa se niti ganil ni.
Drugi lovec: Pa vendar ni bil gluh
Sladki metuljček.
Mala Evica vpraša: »Mamica, ali pride Marička tudi v špirit?«
»Kako pa prideš do tega vprašanja?« »Ker kliče naš papa Maričko »sladki metuljček«.
Mali o
Razno
Pokloni.
On: »Ne razumem, kako moreš imenovati kobuk mašilo, ki ga imaš na glavi.«
Ona: »Jaz pa ne razumem, kako moreš Imenovati glavo skrpucalo, ki jo imaš pod klobukom.«
GOSPODIČNA
ali vdova, sreduie starosti, z nekaj kapitala, se sprejme kot družabnica k dobroidoči obrti. Ponudbe pod »Kapital« na upravo »Večernika«. 4844
Posest
ENODRUŽINSKA IlIŠA
z vrtom za 18.000 Din naprodaj. Vprašati dopoldne Ježe Vošnjakova ul. 21-11.	4841
Prodam
MOČNO MOŠKO KOLO
poceni naprodaj. Stritarjeva ulica 23.	4843
JABOLKA
oddaja tudi na drobno Kmetijska družba. Meljska c. 12. Tel. 2083.	4839
Sobo odda
Sobo išče
GOSPODIČNA
išče opremljeno sobo s štedilnikom v bližini mesta. Ponudbe na upravo »Večernika - pod »Takoj«.	4845
SOBO IN KABINET
oddani. Palača Pokojninskega zavoda, Vcr.stovškova ul. 4-1.	4846
OPREMLJENO SOBO
v bližini delavnice kor. kolodvora iščem. Ponudbe pod štev. 4839 na upravo »Večernika«;	4842,
Službo dobi
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RA D1VOJ REHAR v
STANKO DETELA v Mariboru
KURJAČA
z dolgoletno prakso išče ve-leobrat. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »M. V.« 4818
Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. c!., predstavnik