16. štev, V Kranju, dne 22. aprila 1911. XII. leto. GORENJEC Političen in gospodarslg list. Slane ta Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po posti za celo leto 4 K, ta pol leta i K, za Nemčijo 4 marke, za Ameriko 2 dolarja: Posamezt e Številke po 10 vin - Na naroči i«i..uoi>oe vpoeibatve naročnine se ne ozira. Uredništvo in upravniStvo je oh pristavi p. k. Flonana v ./.vezdi., Izdajatelj in odg. urednik Mir. Ambrožič. Rokop si naj se pošljejo, če mogoče, že med tednom. Izhaja vsako soboto = zvečer ===== ! n s e r a t i se računajo za celo strun 60 K,, za pol strani 30 K, za Četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila se plačuje za petil-vrsto 10 vin., če' se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravništvn naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacijo, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Cerkljanska f ara za železnico ■otalk - Kamnik - Cerklfa - Iraa). (Javni ljudski shod pod milim nebom v Cerkljah dne 9. aprila 1911.) Konec. D« preti nevarnost progi oa Kamnik, o tem je poreč* 1 dne 27. januarja letošnjega leta g. deželni glavar kranjski a« seji deželnega glavnega odbora ta kranjske železnice. Pod utisouo teh isvajanj se je sklical tudi dne 30. f bruarja 1. L v Kranju ma ni fes taci j »ki shod ta progo Kamri k Kranj, Ravno vtled tega, ker je resnična nevarnost, da se izpelje železnica po naših krajih, ko bi se mi za njo nič ne brigali, pa se nam zdi potrebno, da ae »kličejo taki manifotacijski shodi za železnico prav po vseh občinah, kjer bi tekla nova železnica. Potrebno in sicer nujno potrebno je, poučiti prebivalstvo, kako stoji stvar z železnico« kaj se godi pri zelenih mizah odločilnih faktorjev, potrebno ja animirati in vzbuditi vse ljudstvo, da zahteva železnico kakor en mož; potrebno je povedati ljudem, da treba za tako dalekmežno akcije tudi nekaj gmotno prispevati, vsaj k prvim tratnim načrtom. Sicer nastanejo zmešnjave, prepiri, snm-ničenja i. t d. Kdo je kriv temu, da teče železnica popolnoma drugje, kakor se je prvotno določilo in govorilo. Zakaj stoji kolodvor na sedanji progi Ljubljana-Kamnik pol ure od Mengša? Ker so bili ljudje tedaj trmoglavi, ker niso hoteli nič prispevati. Zato se danes keaajo. Da je na cesarjevič Rudoifovi železnici Škofje Loka skoro odrezana od železnice, kranjski kolodvor postavljen zunaj mesta, kdo je kriv P PODLISTEK. Napačen pomočnik. i. Tisti dan so so naenkrat razmaknile sive megle, ki so se vlačile nad Podbrdjem že dolgo časa in solnce je razsulo svoje medle zimske žarke po vaških strehah, ki so bile Is vse nadebelo pokrit e s snegom. Ledene rože po oknih so se topile in izginjale, od sveč, ki so visele od žlebov dolge in ostre, je pričelo kapljati in Pod« brčani so prihajali na prag in se zadovoljno ozirali v vrhove bližnjih gor, ki so plameneli in sijali posuti z neštetimi biseri, ki jih je solnce razsejalo po njih mogočaih snežnih hrbtih. Do sv. Gregorja, ki je veljal pri Podbrdčanih za zanesljivega oznanjavalca pomladi, je bilo sicer le dober teden, pa je pričalo vse naokrog o pomladi in novem življenju . .. Samo v Kocmurjevi bajti, ki je čepela ped holmom tam zunaj vasi, kot da se sramuje v svoji skromnosti in zapuščenosti med druge bogatejše vaške hiša, ni bilo sledu o pomladi. .. Skozi zamazano in majhno okno so sicer silili v zatohlo izbo solnčni žarki, a obraz stare Kocmur-jevke je bil voščeno bled in roka, ki je počivala iztegnjena pa odeji, se je komaj razločila od platnene rjube. S širokorazprtimi, steklenimi očmi je ležala na postelji in se ni ganila j ni zatisnila Tedanji prebivalci, ker niso bili edin\ ker niso znali ceniti bližino železne ceste. Spoznanje pride, a največkrat prepozno. Kakor je rečeno, treba je ljudi za tako napravo najprej animirati, poučiti in j h v njih zadevah tudi podkrepiti. To je ravno nimen današnjega shoda, da zahtevamo odločno vsi kot en mož železnico Kamnik-Kranj ter pozo vemo v resoluciji prebivalce vseh prizadetih obJia, katerih se taog ra vprašanje železnic, da store i .to. Drugič je potreba povedat«, da železnica tudi nekaj stane, ter je potreba od prebivalstva nekaj g a-»triih žrte/. Vsega d« živa na plači Vsaj prvi načrti pridejo ni it'0ške prebivalstva S car se ti izdatki povrnejo, ako ss proga zgradi, in založeni denar menda celo obrestuje. Slučaj M mgeš - Jarše, da stoji kolodvor pri mlinu, ker je lastnik tega mlina več plačal in ponudil, nego cela mengilka občna. V seji železniškega edbora v L;ubljaai je naznanil g. načelnik krajevnega ali lokalnega odbora, baron Oton p), Apfaltrern s Križa, da ima obljubljenih šele 5UO0 K. To je premalo, alfo bode stala samo trasa Motnik - Domžale 50.000 K. Tudi deželni zbor kranjski je dovolil ta prvotne načrte saesek 5000 K, kar pa seveda za vse železnice, katere se mislijo graditi, daleč ne zadošča. K takim prvotnim stroškom prispevajo občine in posamezniki po svojih močeh. So pa le neke korporacije, katere lahko prispevajo mesto ljudstva k stroškom, to so zavodi povsod razvite gospodarske organizacije, posojilnice in hranilnice. Iz dobička, katerega narede od zaupanega jim denarja, lahko votirajo primerne zneske. Naša kmečka posojilnica in hranilnica, katera ima svoje uradne prostore v hiši M. Keraa, pripravljena bi bila plačati iz svoj>h dobičkov precej 1000 K. Isto zavest bi morala imeti tuli posojilnica nastanjena pri Petrovcu. Dalje pride za Cerklje vpoštev županstvo, in govorilo se je, da je lato določilo znesek 2000 K. G* bi dali ie posestniki kaj prostovoljno iz svojega, dobimo samo iz Car-kljan 6000 K, kar je že primeren znesek. Pokazali bi, da ss zavedamo dolžnosti, in smo pripravljeni tudi na denarne žrtve. Posojilnica pa imamo ie v Tuhinju, Kamniku, Komendi, Šenčurju, Predorih, Kranju i. t. d. Ce store povsod svojo dolžnost, bi bilo tako denarno f naučen o vprašanje rešeno in bi t tem osiru ne bilo zaprek. Seveda je sedaj stvar lokalnega odbora, ker nekdo mora imetj vodstvo cale akcije v rokah, da te zavode povabi k plačilu. Stvar naša pa tudi mora biti, da merodajjoe ljudi pri teh zavodih potom javnosti prisilimo, da store dolžnost v pravem času, ako bi se kje branili. Dolžnost, in sicer sveta dolžnost pa je krajevnih ždlezniikjh odborov, kakor tudi glavnega deželnega železniškega odbora, da skličejo vsaj od časa do časa ljudi skupaj, da jim vedno zadevo popolnoma pojasnijo, ker ta morajo ti odbori vendar naslanjati na ljudstvo, prebivalstvo. Če bi ne bilo sploh nobenih predpogojev za železnico Kamnik-Cerklje-Kranj, bila bi že pravičnost, da doba prebivalci teh krajev železne s. Kajti prvič bi bila ta proga jako cena, drugič govori obljudenje, število prebivalstva sa to progo. Ako pogledamo ljudsko štetje iz lata 1910, vidimo, da je prebivalstvo v občinah, kjer bi tekla ta proga: Motnik.......... 406 Špitalič.........088 Tuhinj zgornji...... . 945 Odnos..... 2038 trepalnic, ko se je zasadil solnčni tarek v njeno ugaslo očesno zenico in ni pogledala v okno, ko je zasijalo v solnčni luči: bajtarica Kocmurjevka je umrla, da nihče ni vedel —• ne kdaj, ne kako.. Se prejšnji večer jo je obiskala najbližja soseda Poloačevka, pa ni bila ta tako slaba, da bi bilo treba misliti na smrt... BoUhaa In vsa nadložna je bila sicer že par let, nikoli prav trdnega zdravja, a prejšnji večer pa le precej zgovorna, dasi jo je dulilo ia je težko govorila. jo je tolažila soseda Polončevka —■ «že ve kako in kaj je prav, le ae skrbi.* Pa Kocmurjevka je vedela, da ima prav in ji je ugovarjala s hrelčečim in slabotnim glasom: •Moj bog, da bi le bilo tako kakor pravil, pa ni i Poznam ga, kako bi ga ne, vsaka mati pozna svojega otroka bolj kot kdo dragi, a tako ti rečem, da mi Tomaž ni v veselje. To ae pravi: ni tako napačen, usmiljeno srce ima in se mnogo drugih dobrih lastnosti ne malo, samo nagel je, kakor vihra in hitre in hude jeze. Prav kakor rajni njegov oče. C sto njegov sin je, ves in v vsem, pa bi bilo bolje, da bi ne bil, v marsičem bi bilo bolje, in jaz bi umrla lažje. Dolgo ne bom, kako neki, in Tomaž bo ostal sam in nikogar ne bo, ki bi ga svaril. .. To ma muči, vidiš, in tudi njemu sem že povedala. Pa kaj, mladost je mladost, saj ne pozna dobro od slabega in pametni besedi verjame manj ko kaki vraži. Tako ja, vidiš, Polončevka in meni se vse zdi, da bo zašel Tomaž na napačna pota, ko ne bo nikogar, ki bi mu prigovarjal toinono ... in le bogve kako in kaj se bo godilo ž njim po moji smrti ..,» •Pusti take misli,* ji je ugovarjala Polončevka. »Tomaž je priden, da bi bili le vsi v Pod-brdju tako, če pa so včasih kaj premoti, i no, kdo pa se ne? Zadnji čas res menda nekoliko popiva, kar ni njegova navada, pa ae bo ie obrnilo na bolje, le veruj in ne skrbi.» •Popiva, popiva,» je vzdihnila Kocmurjevka — sin da si ga slišala oni večer 1 Bog mu odpusti, menda ga je obsedel hudobec ali pa mu je bilo začarano ali kako, da je klel, kakor ga ie nisem slišala živ božji dan. Klel, rečem ti, kakor sata a, bog se usmili, in divjal je, kot da je prišel ob pamet. Križala sem se in molila in prosila sem ga, pa je bilo vse zaman: tistega gosposkega človeka iz hlodovine je hotel ubiti, bogve zakaj, saj se je komaj preselil v te kraje. Hvala bogu, da se je še vse dobro izteklo, dragi dan ni hotel slišati ničesar o vsej stvari, a pije pa le vedno In glej, kako bi umrla z lahkim srcem, ko ss je tako izpridil( Prenos.....2038 Šmartno v Tahinjn .... 414 Mekinje.........849 Kamoik.........2298 Podgorje.........399 Moste..........638 Križ..........367 Snbidole.........236 Mlaka..........456 Kaplja vas........238 Klanec .........334 Nasoviče.........266 Lakovice......... 443 . Zalog.......... 476 izeos.....9.360 k tem bi spadale Stranj • s 435, Tnnj ce 372 m Županje njive 378 ter občine Cerklje ........ 3 230 Seočor.........3.029 Voglje......... 646 Predoslje........2.388 Preddvor........2.588 Kranj...... . . . 2.464 aknpaj .... 24.880 Ce vpoštevamo prebivalstvo za nasprotno progo Motnik - Domžale z občinami Trojane, Lu-koviea, Prevoje, Kralnja, Blagovica, Domžale in Celojica z Zlatim poljem, kateri zadnji dve občini bi bolj pripadali tuhinjski črti, vidimo, da je prebivalstva le 7359, katero bi bilo deležno železaice. Sicer pa privoščimo tudi temu prebivalstvu železnico. Vendar govori čut pravičnosti, da je 24.880 ljudi več, kakor 7259 m da ima večna prednost. Pozabiti ne smemo, da bi bil osebni promet na Kamnik • Kranj naravnost velikanski že z ozirom na romanje Štajercev v Velesovo, Brezje in Višarje. Koliko voz drv v sobotah, nedeljah in ponedeljkih od Kamnika po deželni cesti na Kranj. Se veliko več dela bi imela železnica, ker bi bilo romanje tako olajšano ter bolj prikladno. Ne pozabimo na veliko množino poljskih pridelkov, kakor fižola, krompirja, sadja, živine, mleka i. t. d., kar se ga pridela na ravnini med Kamnikom in Kranjem. Nasprotno bi bil gotovo tudi za kmeta znaten uvoz umetnih gnojil. Največ pa bi pridobile mlekarne v Komendi, Cerkljah, Šenčurju, Predosljih 1. t d., ker bi se odvažalo lahko sproti sveže mleko v Primorje, kar sedaj ni mogoče. In ljudje bi dobili za mleko marsikateri vinar več kakor doslej. Ze uvodoma sem omenil tudi tujski promet. Marsikateri krajcar bi puatili tako ljudje v teh krajih, kar bi pnilo na korist prebivalstvu. Končam. Vendar je prej potrebno, da vsprejmemo resolucijo s željami in zahtevami današnjega shoda, katere si dovoljujem prečitati: I. Javni ljudski shod »Gorenjske kmečke stranke* v Cerkljah dne 9. aprila 1911 ae izreka in zahteva železnico Motnik, Kamnik, Komenda, C »kije, San-čur, Kranj. Sprejeto soglasne. II. Javni shod 0. K. S. v Csrkljah pozove vsa županstva in vse druge merodajne faktorje ob danes zahtevani progi, da se zavzamejo najodločneje za železnico Motnik, Kamnik, Cirklje, Kranj takoj z resolucijami, oziroma ake bi bilo potrebno odpošlje svoje zastopnike po deputaciji k želeroi-škemu ministrstvu. Sprejeto soglasno. III. Javni shod G. K. S. pozove lokalni ali krajevni železniški odbor, da poroča ljudstvu na shodih o vseh korakih ia tudi pravem ataaju glede te proge. Sprejeto soglasno. IV. Na javnem shodu v Cerkljah G. K. S. se pozove glavni deželni železniški odbor, kakor tudi vsi deželni in državni poslanci, kateri bodo izvoljeni, da se zavzemo najodločneje za to progo. Sprejeto soglasno. Predsednik da te resolucije še enkrat skupno na glasovanje, katere se iatotako zopet sprejmejo. K besedilu posameznih resolucij sta ae oglasila gg. Hacin is Cešnjerka ia Likozar iz Cerkljan, da se je sprejelo tako, kakor danes poročamo, mesto v načrtu predlaganega. Nato izpregovori Tomaž Zupin nekaj besedi: Dokazali smo danes s sijajno in obilno udeležbo, da vemo, kaj je naša najnujnejša življenska potreba. Zbrali amo se vsi v edinem stremljenju, čeprav ima morda kdo svoje zasebno prepričanje drugače, kakor kdo drugi. Pokazali amo s tem, da smo zreli, da znamo tako nastopiti, kakor je potreba za tako važno vprašanje. Kmečka stranka, ko je začula, da nam preti nevarnoat, da izgubimo železnico, je povzdignila takoj svoj glas, sklicala nas skupsj, da sijajno manfaitiramo za železnico. Naša stvar je, da napnemo vse sile, da se nam ureaaičijo zahteve po železn ci, Zato vam kličem: bodimo edini in če pride mogoče zopet glas od kmečke stranke, da je treba nastopiti, tedaj prih tito zopet v tolikem številu, kar bode častno za vse. — Ker se k besedi nhče več ne oglasi, zaključi shod. Gospodarski del. Neka) o ilvljensken zavarovan) o. Neprecenljive važnosti jo iivljensko zavarovanje za gospodarske razmere bodisi posameznih oseb ali družin, bodisi celih narodov. Z življenskim zavarovanjem se na najzanesljivejši način ustvarjajo premoženja, ki dajejo sigurno podlsgo cvetočemu napredku premnogih rodovin in vsled tega najbolje krepijo tiste narode, pri katerih je ono udomačeno in dosti razširjeno. Sij prav mi revni Slovenci tako težko občutimo gospodarsko premoč naš h najljutejših zatiralcev- Nemcev. Ne «zuma avitlim mečem*, temveč z bleskom svoj h zlatnikov pro tirajo med nami, nam jemljejo iz rok prirodne zaklade naše rodne zemlje, a zato gonijo naše rojake v daljno Ameriko s trebuhom za kruhom. — Pri nas doma pa se širi oholo nemštvo, prodira nemški duh in si z bogastvom, ki ga zajema iz naše lastniae, kuje novega orožja proti nam, namreč novega bogastva. Premoženje narodov pa ae sestavlja Is premoženja posameznikov: narod nogatinov je bogat in vsemogočen, a narod beračev je berač in hlapec onega. Dokler se ne bode naše atreoaljeaje z vao resnostjo obrnilo na to, da se posamezniki gospodarsko okrepimo — toliko časa bodo vsi naši napori za ravnopravnost z Nemci brezuspešni. To je neovrgljiva resnice, je in ostane pribito I Ni ga pa načina, po katerem bi ae mogli gotovejše gospodarsko ojačiti, nego je življensko zavarovanje v zvezi z vsemi onimi činitelj-, ki ga resnično ome-gočujejo. Navidezno je običajno hranjenje po hranilo cah in posojilnicah uspešneje — a le navidezno. Mars'kdo med mojimi cenjenimi čitatelji ve, kaj da ae pravi varčevati in nositi v hranilnico. Že si zbral lepo vsot;co — pa pride naknadna in neodložljiva potreba in — vesel si, da imaš kje vzeti — a tvoj pr.hranek je izginil. Mnogo jih prične hraniti, a kaj izdatnega, celo premoženje, ki bi ga bil kdo nabral s prihranki, je redka izjema, prava bela vrana. Nasprotno pa so že premnogi, ki so se zavarovali na doživetje gotove dobe, iz zavarovalnic dvignili mnogo in mnogo tisočakov. Is marsikaterega skromnega obrtnika, kmetice, uradnika je tako postal imovit mož, ki je pozneje hvalil boga za prekonstao ustaaovo iiv-Ijenskih zavarovalnic. Neštete milijone so že izplačale take zavarovalnice, svojim zavarovancem —-mnogo več nego hranilnice. Ia zakaj P Vsled človeške narave, da je mnogo težje varčevati vseskozi prostovoljno ia v največji mogoči meri, da celo včasih nad zložno mero, nego pa nekako prisiljeno. V hranilnico daš pač le toliko, kolikor Ti je čut j lahko in kadar hočeš, ali tudi nič, če nočeš — »varovalno premijo pa moraš redno plačevati, ako nočeš trpeti škode. Kajti gospod «Moral» je pač močnejši nego čestokrat bahavi a le malo zmožni «Hočem». To je tista razlika, ki daje zavarovanju veliko prednost pred evobodoim hranjenjem. I a kar bi moralo končno pridobiti za življensko zavarovanje vsakega omahljivca, je odgovor na vprašanje: «Kdo Ti jamči s gotovostjo, kdo Ti je porok, da bodel živel toliko let, da Ti bo mogoče s prihranki nabritih količkaj izdatno premoženje??? Nihče lil Oni pa, ki je zavarovan za si Ijenje, je v tem osuu brez skrbi — kajti ako je bil tava-ravan le en dan po plačilu prve premijo — zavarovalnica izplača ves zavarovani zap.tal, pa naj si bode ia toliko" tisočakov. Komu pa koristi ta kapital? Tu smo zadeli ob vprašanje, ki je najvažnejše v tej atvari. Najsvetejša skrb na svetu je za vsakega družinskega očeta akrb za njegovo družino, za leno in otroke. Vse njegovo prizadevanje meri na to, kako bode polteno in ugodno prelivi! svojce. In vselej ga, ako ni bogat, obide tiha žalosf, kadarkoli se mu ob razo h prilikah, vsili vprašanje: «Kaj bode iz mojih, otroci če v, ako me pokosi bela žena?* In za bolnika, ki čuti, da so mu dnevi šteti, je ni večje bolečine, kakor misel aa bodočnost njegovih otrok. In za ljubečega očeta je ne more biti strainejše smrti nego takrat, kadar mu ob smrtni postelji jokajo nepreskrbljeni otročiči 1 Ako nič drugega, že misel na smrtno uro in pribodnjost otrok bi morala vsakega družinskega očeta pripraviti do tega, da zavaruje svoje ž vljenje na korist svoji družni. Dobrovoljni in lahkomiselni lahkoživci pač modrujejo; «Ej, do smrti bom že živeli* — Da, Ti bodel živel, četudi kedaj le jako slabe; a kako pa bodo po •Ti vidi* vae prečrno,* ji je oporekala Polončevka in jo izkoiala obrniti od takih misli. «V krčmi so ga morda razjezili ali pa se je zgodilo kaj drugega, pa se je hotel zaesti nad tistim is 2»iodovine, kt ga gledajo tkoro vsi aali fantje aotrezno, Drugi dan, ko je bii trezen, pa m boul na to niti rai.hti, seveda. Boži, bazi, kaj pa naj neki ima a tistm gosposkim dedcem! Taki so vsi, kadar ao nekoliko vinjeni, Tomaž pa ni ravno hud pivic in če ae je zadnji cas nekohko izgubil, zaradi tega še ne ameš misliti o njem tako hudo. Saj veš, kako je vedno skrbel zate, malo takih sinov, Kocmurka, le verjemi in vesela bodi, da ga Imaš.* _Dalje prih. Dve sta bili... •Kam pa, stric? Tudi na semenj?» «Ej, no, seveda 1 Tudi, tudi. Koso peljem!* • Aha! Tedaj je nočete več imeti? Naveličali ste se je.* •Ali kaj hočem ž njo. Stara je že in kupil bi rad drugo.* •Potem pa mnogo sreče pri kupčiji!* Tako je izpregovoril s stricem Matevžem Jur-kaaov Jože, hiteč mimo njega z urnimi, pa kratkimi koraki. Poslednje besede je izrekel že v precejšnji oddaij aosti. Stric je obstal ob strani bele ceste, podprt s palico in s vrvico na roki. Pripravil si je vivček. Na cesti se prikaže tetka a kosem na rami. V roki drži kos kruha, ki ga je bila vzela za pot, in ga prežvekuje. •Cuješ, stara,* reče stric, ko ga dohiti starka, cstoro sem izgubil veselje do sejma.* •Kaj povesi* se zaeudi teta, vzemli vrvico, na kateri je bila privezana koza •Da res, resi S<-e6a danes ae bol* •In čemu ne?» •Jurkasov Jože me je srečal ter me izpraše-val kam in kako.* •On kolovrati tod okrog?* •Da, oni In prva beseda mu je bila t Kam? Potem pa še: «Mnogo sreče 1» •Ali kaj, stari, da le to veruješ 1» zavrne ga teta. «Ce je hodil tukaj, naj hodi. S teboj je govoril, s menoj ne; bom se pa jaz pogajala. Ti pa pojdi in ne govori neumnosti 1» Ia šla sta. Povedati pa moram, zakaj je stric prodajal kozo. Bila je dobra — to se ve — pasla se je rada ia tudi molzla je dobro. Toda naposled je dobila neko nevoljo. Ia stric je dobro vedel, da se je sesala sama, tako koso pa naj vrag vzame. Tudi stricu se je zamerila. Srečno sta prodala kozo. Že na poti pred mestom ju je ustavil človek z vprašanjem t Kaj je s kozo, ali je dobra, ali jo prodasta. Teta je seveda takoj pritrdila in hvalila kozo na vse pretege — za to je imela jezik na pravem mestn — znala je dobro ceniti ia dobro se pogajati, tako da ubogemu kupcu ni preostajalo drugega, kakor kupiti kozo. Dva goldinarja je dal za njo. •Vidiš, stari, kako neumno si govoričil,* poimenovala se je teta stricu zavezujoč denar v ruto. •In sedaj pojdiva, da kaj kupiva. Brez koze ne morem biti. Potem ideva na kavo.* Ko sta hodila na sejmu mimo celih vrst koz, naenkrat obstane stric ter potegne teto za kol •Glej, stara,* pravi popolnoma iz sebe. •Kaj pa imaš zopet?* ga vpraša starka ne« voljno. •Le glej t Tu je ravno taka koza, kakor smo mi — •Glej ga imentat* pritrdi starka ter začae ogledovati kozo. »Koliko pa hočete za njo ?• vpraša žensko, ki je stala poleg koze. Toliko in toliko. •Hm! » pravi tetka Matevževka neodločno in zašepeče stricu: «Kaj praviš tif Ali bi dali?* •Lepa je res,* reče stric. •Ne da se reči, da bi ae bila lepa,* odvrne teta. — »Zadaja cena, koliko hočete imeti?* pravi na glas, obrnivši se k prodajalki. •Kakor sem rekla.* •Toliko vendar ne gre. To je preveč za tako kozo!* •Preje premalo!* •Toda vendar neksj bodete pustili!* je Ma-tevžka silila ter ponujala roko. i. prllojU „Gortnjcu" ifcv. 16 g 1.1911 po Tvoji smrti živeli oni, za katere bi Ti moral pravočasno te sedaj skrbeti? — To je neusmiljene vprašanje, ki Te bode morebiti le mučilo ob Tvoji zadnji uril To so resne misli, ki bi se jih ne'smel nihče otresti lahkomiselno; to je tako važno vprašanje, da bi se mu ne smel več izogibati noben reaen človek. Žal, da je življensko Zavarovanje pri nas Slovencih le jako, jako malo v navadi. Nas obrtnik pač se zavaruje svoje pohištvo in oredje, naš kmet svojo hišo, svoje pridelke in celo svojo živino, a da bi zavaroval svoj najdražji zsk'ad, ki jo največjo vrednosti za njegovo družino, da bi zavaroval svoje življenje, to se mu niti ne sanja, aH se Ti celo posmehuje, ako mu o tem kaj omeniš. Zakaj zabredejo cesto osirotele rodbine obrtnikov v največje beraštvo, v gmotno in nravno pogubo? Ker j»m ni njihov roditelj zasigural obstanka po svoji smrti. Zakaj pride mnogo posestev najpridnejših kmetov na kant? Ker prejšnji posestnik svojim otrokom s primernim zavarovanjem ni zasigural primernih dot, pa jim jih mora iz posestva izplačati ubogi njegov naslednik, se zadolžiti in si nakopati neozdravljivo bolezen: dolgi Kogar ne prisili rodoljubje, da kot posameznik potom živijenskega zavarovanja skrbi za ojsčmje skupnega svojega naroda, morala bi ga prisiliti očetovaka in ljubezen do svoje žene, kateri mora ostati tudi le po svoji smrti zvest in dober rednik. Nedvomno že propadamo gospodarsko in v političnem oziru, in skrajni čas je, da se poprimemo toliko važnega in koriatoega živijenskega zavarovanja. Na ta način bodemo pomagali samim sebi v gospodarskem in avojemu narodn v gospodarskem in političiem oziru. Da bi ne ostal moj g'as «glas vpijočega v puščavi* I — a — Geaencji zapredkl na aaftih vrtovih. V.ako leto razglaša politična oblast, in ta le celo po dvakrat, da morajo lastniki vrtov pravočasne pokončati in uničiti gosenčjo zalego s svojega sadnega drevja in drugega grmičja. Za vse to pa se le malo posestnikov zmeni, ker so brezbrižni in z mirno vestjo puste, da se gosenčja zalega razleze po vejah in uniči mlado bratje. Koliko lepega sadja gre na ta način po zlu! Ia če končno ostane kak aad na vejici, ga novi zarod proti jeaeni pokvari in izpridi, da je vse piškavo ia črvivo. Ker bo drevje prav kmalu brstje pognalo in bo toplo solnce tudi gosenice izvabilo iz prezimovališč tako zvanih mešičkov, je nemudoma treba postriči te zapredke in j h aežgati. j Razdelite? plameBakih traiieev. Deželni odbor opozarja posestnike, ki tele dobiti plemenske prašiče, da oddaja le po onega merjasca in najmanj 2 avlnjici ter tako ustanavlja deželno postaje za plemenske prašiče, ali pa samo enega merjasca (letelne postaje za plemenske merjasce)) Samo ene sviojice se ne more nikomur za polovično ceno podeliti. Istodobno . se interesenti opozarjajo, da deželni odbor razdeljuje plemenske prašiče v prvi vrsti is deželnih zavodov za plemenske prašiče. Z deželnih postaj jih jemlje le v slučaju, da na zavodih ni dovolj mladičev na razpolage Deželne postaje lahko z mladiči poljubno razpolagajo. Ce kdo želi na taki postaji kupiti kako žival, r i treba prositi deželnega odbora zadovoljenje. Plačili pa mora celo kupnino. Končno se Še pripominja, da bo odslej razdelitev plemenakih praiičev oskrbovala c. kr. kmetijska družba, in sicer po gori navedenih načelih. Vsled tega bo zanaprej treba vlagati prošnje za plemenske prašiče ne pri deželnem odboru, marveč pri c. kr. Kmetijski družbi r Ljubljani. Tsdeniki sejem v Kranju dae 18. aprila 1911. Cena od kilograma žive teže: 1 Kdo 1 K 6 vinarjev za pitane vole domače, 1 K — vinarjev za domače srednje pitane vole, 90—96 vinarjev za ne-pitane domače vole, 00—00 vinarjev za bosansko goved, 1 K do 1 K 16 vin. za teleta in 0 K do 0 K 00 vin. za prešiče za rejo, 1 K do 1 K 22 vin. prašiče za mesarja. — Pšenica K1150 proso, K 7*50, rž K 8-50, oves K 9-, ajda K 850, repno seme K —, detelno seme 60 K do — K, fižol, ribnlčan K —, mandalon K —, koks K —, krompir K 3 85 za 50 kg. — Prignalo se je 72 glav domače govedi, — glav bosanske govedi, — glav hrvaške- govedi, 1 domače tele, 48 domačih prašičev, — hrvaških prašičev. Od prignane živine je bilo za mesarja: 35 glav domače govedi, — glav bosanske govedi, 16 domačih prašičev. 17 50-12 Dama ■ ki hoče pospeševati kožno nego, ki hoče izgubiti pege, ter doseči nežno mehko kožo in bel teint, se umiva le z Steckenpferd lllljleiea mlečno milo (tuamka Steckenpferd) tvrdke Bergmann & Co., Tešin ob Lab. Komad po 80 v se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah s parfumom 1.1, d. U metnost in kn j iževnost. t Ivan Grobar atademioni slikar. Tega je že dobrih deset let. ko je n kega zimski ga dne prišel v lirijo slikar Ivan Grohar. Imel je napraviti za idrijsko občino dplomo za nekega častnega občana, pa ]e hotel zanjo najti motivov iz idrijskega rudarskega življenja. Pri tej priliki sem se seznanil ž njim. Prebili smo skupaj nekaj veselih uric Potem pa jo je Grohar mahnil iz Idrije preko Zrov na Skofjo Loko peš, kakor je bil tudi pel dospel v lirijo. Slovenski umetniki imajo menda to navado, da potujejo peš. Oltedaj sem se zanimal za slikarja Ivana Groharja, ki se mi je bil tako priku p 1 pri prvem najinem sestanku v Idriji. Pa sem slišal o njem, kako neumorno deluje, in bral, da slika vedno lepše, popolnejše alike, ki jih vseprek hvali j i, a malo kupujejo. Pa sem slišal da prireja razstave doma, pa da pošilja svoja dela tudi v tujino, med Jugoslovane: v Zagreb, Baligrad, Zcfijri, in celo čez morje, med Angleže — v svetovni London. Ia rekli so, da je na teh razstavah najodličnejši re-prezantant slovenske slikarske umetnosti Ivan Grohar in da najde več priznanja in tudi več odjemalcev med tujci kakor med domačini. Ivan Grohar je izšel iz lepe gorske pokrajine, iz Idilične visoke Sorice nad 2elezn:k;. Kaj čuda, da se mu je tako prikupil naš romantični svet in da je najrajši zajemal snovi za svoja deta prav iz njega. Zagorska Sorica, romantična Bohinjska dolina, groteskna pečina z gradom pri D a vinu na Primorskem: to so predmeti nekaterih njegovih slik. Imel pa ni samo oči in srca za pokrajino, zanimal ga je tudi človek, ki prebiva v tej pokrajini, zanimal ga ja slovenski kmet. Pa je pogledal nanj a takim čustvom, kakor veliki francoski slikar Jean Fraacois Millet, pogledal ga je v njegovem elementu, v delu, težkem in napornem, in tako je nastala njegova slika «Sajalec», katero smemo prištevati med najboljša Groharjeva dela. Kar zveseli se človek, ko opazuje tega sejalca. Ta krepka, orjaška postava, pa zastavna stopinja in odločen zamah z roko, ki siplje seme v razorano njivo. Človek je vesel te kmetove moči pa zaslavnosti in odločnosti, pa si misli: če temu ne bo polje obrodilo bogato, komu pa bo. Glavna moč Groharjeve umetniške sile leži v uprav genijalni uporabi barv. Grohar je slikal tudi nekaj nabožnih slik. Pred kratkim sem videl na svojem izorehodu v Skofjo Loko nedaleč od Pevme pri Crogrobu skromno kmečko znamenje, v katerem je naslikal Grohar Žalostno mater božjo s sinem v naročju, in sicer I. 1896, kako priča podpis. Sliki je videt*, da jo je ustvarila nadarjena umetniška roka. Ia pretekli tovek, ea dan pred njegovo smrtjo, sem na Brezjah občudoval dve njegovi altarai sliki, ki nam kažeta že zaačilne poteze Groharja kot dovršenega umetnika. Kritika se je jako ugodno izrazila o teh dveh slikah. Za veletržca Alojzija Paulina v Pod-brezju je napravil v*le;an;mivo podobo slovanskih blagovestn kov sv. C rila in Metoda. Ia danes Groharja ni več med nami. Pred par meseci sem ga le videl v Kranju. In neki njegov znanec mi je pravil, da je v slabi koži, da suho kalija, da se ga najbrže prijemlje jetika in da je izgubi seveda vso dobro voljo In ves svoj pristni sorski kmečki humor. Rad bi bit lel na jug, dejali so, da mu bodo dali nekaj podpore, pa so menda predolgo odlašal*. In tako je pred nekaj tedni moral dati slovo • Skofji Loki, ne da bi tel na jug, ampak, da se je odpravil v ljubljansko bolnifn;co. Bil je uverjen, da boleha na želodcu, a glodala je na njem neozdravljiva jetika. Dne 19. t. m. je izdahnil v najboljših letih svojih. Sedaj je rešen. Saj na svetu ni imel nič dobrega. Bil je slovenski umetnik in kot tak je hodil, kakor je to že navada, po trnjevi peti. V mladosti mnogo stradanja, v poznejših letih, ko je dozorel v umetnika, pa malo uvaževanja pri naših denarnih mogotcih. Iran Grohar je lel od nas. In kdo bo stopil na njegovo mesto in nam zadelal vrzel, zijajoče vnel, katero pomeni njegova smrt za našo umetnost. __ •Matica Slovenska» ima še popolne garniture svojh publikacij za I. 1903., 1904., 1905., 1908. in 1909. ter jih daje sedaj po 3 K. Dobit je tudi ia knjige za I. 1910 po 4 K. Za I. 1911 izide tudi «Letopis*. Vrlecenjene gospode poverjenike prosimo 1). da naj opozore svoje znance na cNič ne postim. S »j vidite, kako lepa koza je 1» •Torej koliko?* pravi teta prijemujoč jo za roko. •Da ne morete ničesar reči: petdeset krajcarjev vam pustim, več pa ne! Raji jo zopet peljem domu.* «Bog daj srečo!* — Udarili sta v roki in Matevževa sta odpeljala koso. Dali sta sicer ena dva goldinarja, ki sta ju dobila sa svojo, ha le petdeset krajcarjev povoha, aH imela sta kozo, kakršno sta si želela. Zadovoljno sta si potem kupila v gostilni < Pri kurjem očesu* kavo in odrinila domov. •Ravno taka kot je bila naša,* pravi strte Smehljaje. «Na svetu taka,* pritrdi zadovoljno teta. Ko sta bila Ze pod bregom, blizu svoje koče, spustila se je koza meni nič, tebi nič navkreber proti koči, in stric pogleda tetko, tetka pa strica, toda molčala sta. Ko vstopi drugo jutro na vse zgodaj teta v hlev, obstane na pragu kakor pribita ia na jok jo je sililo. Koia je ležala svita, vime v gobcu in sesala. Ia ko jo je teta spravila na noge, začela se je smukati in vrteti okrog nje, kakor stara znanka. Se tisti daa jo je stric odpeljal v mesto ter jo prodal mesarju za ceno, ki mu jo je oni ponudil. In kaj sedaj? Kje naj vcamn takoj drugo kozo ! «Jaz brez koze ne morem živet t* tožila je teta. cVeš kaj, stara? Tam v sosednji vasi ima baje Fdip kozo naprodaj. Grem pogledat* Ia stric je sel ter pripeljal koso. Tako Upa kakor srna in mlada ter dobro se je molzli — baje. ■ Pa zgodilo se je drugače. Teta pride iz hleva vsa iz sebe in ubogi strie jih je moral slišati, kaj je šepet knpiL Niti moliti se te dat Pleše in brca na vse strani In če ne more, se vleže, da vendar ne more nihče k njej. Stric vzame škafec ter gre sam v hlev. — •Mogoče, da je navajena na možkega,* si misli. Komaj je sedel ter postavil škafec pol kozo, brc! in nekaj mu zleti v glavo. •No — no — no!* miri stric. «9aj si dobro kožeče, pridno kožeče —» in že je ležal na hrbtu. •Takoj jo pelji nazaj!* sapove mu teta. •Denar ti naj vrhe, koso pa vzame nazaj!* v In stric je lel. •Filip —> pravi, «vražja je ta koza, niti molzti se ne pusti.* •Kaj mL ne poveste I* čudi se stric Filip. •Cisto tako, kakor sem rekel. Ne pusti se molzti,» toži stric Matevž ter pripoveduje natančno ves dogodek. •Temu se čudim,* reče stric Filip kimaje s glave. •Ali resnica!» trdi stric Matevž, — V tem zaigra nekdo pred hišo na gosti. Rabite, •Ahl* oglasi se stric Filip ves v smehu. «2e vem, že vem! Ko bi se bil prej na to sponaail! Oaa bo najbrže navajena — veate naš Franc vedne igra na gosli — torej bo najbrž navajena na godbo. Ravno tako bo!* •Ali bi se mi Is rad posmehoval!* se raz« budi Matevž. •Nič posmehoval, strici Gotovo je to resnica. Ta preklicani fant igra ves božji dan in kesa sl gete ve zapomni. Samo kupite, strie l Vam te ae bo težko, vam staremu godcu.* In Matevž je poskusit Ko pride domu, vzame gosli raz steno, nategne strune in gre t hlev s materjo, se postavi na prag ter začne igrati. Igral je česar se spomnil in čutil je pri tem, kako se pomlaja, spominja se onih dob, ko je hodil le pod okno in —■ Iz hleva se oglasi smeh. — ■ «Le igraj, stari, le igraj 1» prosi ga teta. «Le poglej, kosa je kakor Jagode! In stric je igral. Igral je zjutraj, opoldne in zvečer. Igral je sebi v spomin, teti v prijetnost In kozi v zabavo. Ia od tistih dob je igral vsaki dan. * • * Dolgo je že temu, zelo dolgo. In če grem kdaj mimo stričeve hle ter slišim igrati, mislim si: «Kaj pa če ne molzejo sedaj Matevževa teta?* Iz češkega. - če imate nahod, ce ste hripavi, sasl ženi in težko dihale, Felleijev fluid t znamko »Elsafluid*; Prepričali smo se sami pri bolečinah v prsih, v vratu i. t d., o njegovem tdravdnetn in kašelj tolažečem vplvu. Tue.it sa poskušajo 5 kron, dva tucata 8 kron 90 vinarjev franko. Izdeluje ga le lekarnar S. V. Feuer v Stubioi, Slsin trg st. 264 (Hrvaško). znižano ceno starejših loluikov, 2.) Ja naj nam blaga volijo pravočasno poslati članarino ta 1. 1911. Ker bi sicer zopet nastale v «Letopisu* neljube zmešnjave. «Slovanskega llajtrovaaerja tednika* 8. številka je pravkar izšla. Kakor vae dosedanje, je tudi ta velezanimlva. Izmed alik omenjamo predvsem slike slovenskih in slovanskih poslancev a kratkimi životopisnimi podatki. Nadalje alika laske kraljevske rodbine, nadaljevanje serije slik * slovenske narodne noše* itd. Med tekstom je pač najzanimivejša statistika vseh slov enakih poalancev. Zbrani so tu podatki, koliko je bilo pri zadnjih državnozborskih volitvah volilnih opravičencev, koliko je dobil glasov kandidat nar. napredne, klerikalne, socialao-demokratične stranke in koliko Nemci in Italijani. Ta statistika bo ravno z ozirom na bližajoče se nove volitve v državni zbor tem zanimivejša. Vsska številka -Slov. Ilustr. Tednika* nam bolj prepričevalno kaže, da je bil ta liat Slovencem res potreben. List je že danes takorekoč ob svojem začetku, na tako lepi višini, da lahko konkurira z vsemi tujimi Hiti te vrste. Z ozirom na Slovence pa jih celo daleč nadkriljuje, kajti prinaša naša domače slike, ki jih ne prinaša seveda noben tuj liat. «Slov. Ilutr. Tednik* lahko prav toplo priporočamo v nadomestilo za razne tuje liste te vrste, ki stoje ponajveč daleč za njim v vsakem ozira. T? banjo, dne 22. aprila 1911. Vlada pripravita proračun za leto 1912, ki se ima predložiti novoizvoljenemu državnemu zboru. Da bi se Bienerth, ki se s svojo politiko in s svojim goipodarstvom ni prikupil nikomur razven njegovih oprod in hlapcev, aekolko prila-skal volilcem, razglašajo njegovi časopisi, da se izdatki za rasne potrebščine, katere je finančno ministrstvo prvotno nameravalo znižati, ae prikrajšajo. Takim vestem, prihajajočim v sedanjem času od vlade, pa ni pripisovati nobene posebne važnosti, prvič sato ne, ker bo proračun tak, kakršen bo novi državni zbor, ne pa tak, kakor misli Bienerth, drugič pa ker so obljube v volilnem času že predobro zoane. Ogrska vlada predloži v kratkem času, vsekakor meseca maja svojemu državnemu zboru nove vojne predloge, ki obsegsjo tri velike in več manjših zakonov. Večje predloge so sledeče: Brambni zakon, zakon o razvoju domobraostva, in vojaški kazenski zakonik. Manjše predloge se tičejo izobrazbe podčastnikov, predprege itd. Zaradi teh zakonov je bila med avstrijsko in ogrsko vlado, med Bieaerthom in Khuen Hedervarvjem cela vrata konferenc, ki Se niso končane, kar kaže, da je v stvari mnogo spornih točk.. Ce se hoče govoriti brez ovinkov, se mora reči, da je bil med Khuen Hedervarvjem in Bienerthom oster boj, v katerem ni zmagal Bienerth. I o vlada, ki doživlja poraze na vseh koncih in krajih, hoče, da naj ji pri volitvah ljudstvo izreče zaupanje ter voli njene kandidate! Odstop desolaege prsetedelka Belaa. Kakor poročajo različni listi, je deželni predsednik na Koroškem, baron Heia, izročil prošnjo za vpoko-jeaje. Najbrže pa ae izvrši izprememba v deželnem predsedstvu šele v poznem poletju, ker se morajo na željo vlade izvršiti volitve v državni zbor še pod sedanjim deželnim predsednikom. Viteja ? Albaniji. Bataljon turške redne vojake, ki je korakal proti Tasiji, so albanski vstaši na potu izvabili v neko zasedo, kjer so ga o 1 vseh strani obkolili in popolnoma uničili. Orožje so uplenili in se zopet umaknili v gorovje. — V angleških diptomatičoih krogih se zatrjuje, da bodo vsled albanske vstaje na Balkanu nastale nove komplikacije. V oficielnih krogih se domneva, da se albanski vstaši sedsj koncentrirajo na višinah okolu Dazajona in Holuaa, katere pozicije so hoteli Turki že ponovno zavzeti, a so bili vedno odbiti. Italijanska vlada je radi dogodkov v Albaniji zelo vznemirjena. Vojna mornarica stoji v Ankoni vedno v dveh oddelkih pripravljena, da odpluje proti albanskemu obrežju. Na poziv Ri-ciotta Garibaldija se je dosedaj priglasilo že 18.000 italijanskih prostovoljcev, ki so pripravljeni oditi albanskim vstašem na pomoč. Italijanska vlada pa hoče na vsak način preprečiti, da bi se Garibal-dinci izkrcali v Albaniji. Albanci so napadli iz zasede bataljon turških čet, ko je korakal proti Tuzi. Odločilnih dogodtov se pričakuje, ko prevzame poveljstvo čet Mahmud Sakfet-paša. Črna gora ostane nevtralna. U>taši zahtevajo popolno avtonomijo. Za to zahtevo so tudi Mobamedaaci. V okolici Kastrate je okoli 8000 vstašev. Bojev se udeležujejo celo 13 —15 letni dečki. Ne? iolskl lakoi f Belgiji. Katoliška večina v belgijski zbornici je izdala nov šolski zakon; proti temu so se dvignili belgijski liberalci, radi-kalci in socialni demokratje, ki kličejo avoje pristaše na boj proti novemu zakonu in zahtevajo razpust zbornice. Vinogradniki aa Južnem France tkem so začeli veliko vojno proti šampanjcu. Najboljši šam- panjec se proizvaja v departeuienlu Mame, nekdanji .provinciji Ciiampagoe (Sampanje). Polagoma pa se je proizvajanje šampanjca razširilo tudi na sosednji dcpartement Aube, ki je tudi pripadal k nekdanji provinciji Champagne. Canalejae preti ipaaaklta sata satenom Vlada je predložila zbornici zakon glede na samostane, po katerem ae podvržejo podjetja samoatansv državnemu uadzorstvu ia odpravijo vsi samostani, ki niso izvzeti po konkovdatu. Japonski nanosi minister je podal demisijo zaradi očitkov glede uprave v javnem šolstvu. Z njiui bi bil demisioairal cel kabinet, ako bi ne bila na vrsti ravno trgovinska pigodba s Anglijo. Ministri so ostali na evoiena mestu in bi bili podali demisijo, ako bi ae pogodba ne bila sklenila. Vstaja v Mehiki. Kljub zaoočetim mirovnim pogajanjem med mehikansko vlado in vstaši je naročila raehikanska vlada na Angleškem 6000 pušk in 5,000.000 patron. IVovičar. Oposarjamo še enkrat na današnji koncert čitalniškega pevskega zbora v Kranju, ki se vrši ob poldevetih v Sekolski dvorani s zanimivim glaabeaim sporedom. Garderoba se nahaja tik dvorane v pritličja. V Ljubljani ae bije jutri, na belo nedeljo, odločilen boj, na eni strani narodno-napredna, na drugi atrani pa slovensko - ljudaka stranka. Ker bodo volitve po proporčnem sistemu, prideta v peštev še nemška in secialnodemokratična stranka. Prva utegne dobiti 22—86, druga 16—18, tretja 4—6, četrta 1 mandat Zupanom bo najbrž Izvoljen dr. Tavčar. Izid vditve se morda izve že okrog petih popoldne. Občlaekl ni In občinski volilni red. Ker •Občinska uprava* in »Slovenec* pravita, da je izdaja, izšla v naši tiskarni, napačna in nerabna, konštatiramo, da je bila naša izdaja prirejena istodobno, ko je bila ta postava sankcionirana. V sankcijoniranem zakonu je odpadel v paragrafu 16 obč. vol. reda zadnji odstavek načrta, ki določa cenim 4 K za volilce, bivajoče izven obč ae. Volilci so torej vsi, katerim je v občini predpisan kakršenkoli, občinskem dokladam podvržen davek, luli v najmanjšem znesku in četudi bivajo zunaj občine, (g 4, točka 3, obč. reda.) — To izpremembo smo na razna vprašanja že naznanili nekaterim ia v še nahajajoči se zalogi popravili ta nedostatek. Toliko resnici na ljubo. Selen v Radevlilst za blagovni promet je zopet dovoljen na dan 84. aprila, sa živino je pa še prepovedan, ker živinska kuga v tem okraju še ni popolnoma prenehala. Za posta)eaa6elalka v Grosupljem je imenovan po umrlem A chbolzerju asistent g. Franc Rozman, ki je služboval dosedaj skoro sedem let v Skofji Liki, BI je dober tovsriš, priljubljen uradnik in prijszen družabnik. Oibajajočemu čestitajo vsi domači krogi ia mu kličejo srečno v novem domu I Klerikalni lev v Sedel se je slabo obnesel na Velikonočni pondeljek. Napovedano je bilo, da prideta bivša državnozborska poalaaca dr. Krek in Goč, katera so sorski gozdni delavci Že z veseljem pričakovali, toda ni jih bilo, in prišel jima je pot pripravljat neki drugi žegnani gospod is Ljubljane, ki ne more slišati Kristusove besede, da njegovo kraljestvo ni od tega sveta. Cofi si pač misli, da je boljše malo počakati, da gosdni delavci sopet odidejo na delo v tujino, druge bode. pa že »Jurij* prepariral, da se nobeden ne bode upal nič odgovoriti. Toda vara se naš France, ker v Sorici in okolici se že najdejo zavedni ljudje, kateri prav dobro vedo, da če bi bil Coč še 80 let poslanec, da Sorica ne bode nič na boljšam, edino, da bode še več davka sa plačevati. — Sorčaoi so bili radovedni, kaj jim bo povedal ta gospod is Ljabljane in zato jih je veliko prišlo na shod. Popoldne, ko se ja pri šele vpisovanje v klerikalno izobraževalno društvo, je ps večina pokazala Jnrčku figa in so šli, ter prihranili mnogo posla g. Windiscamanu, kateri npa nt dobiček od kakega fajmoštra. Toda v Sorici ne bole kruha od klerikalizaaa, to naj si zapomni vsak pod-repnk. — Prirediti pa se mora kmalu eakrat napreden shod v Sorici, ker je ie več posestnikov izreklo to željo. Hovlce li islesalkev. Na velikonočno soboto smo videli, kako visoko naš župnik čisla svoje pristaše. Pri procesiji so vsa odlična mesta ssvzeli čuki ter njih pristaši, in prej vedno na prvem mestu postavljsaa požarna bramba je bila potisnjena popolnoma na strae. V bodoče naj načelnik gasilnega društva gospod Košmelj blagovoli to vpoštevati in naj ne pusti delati župniku vsiljive stafaže. Ker so pri župniku »čuki* več vredni, kakor pa naši gasilci, katerih geslo je «Na pomoč*, si bodemo že zapomnili in upamo, da pri procesijah požarna bramba župniku ne bode več delala nadlege. Gospodu župniku pa svetujemo, naj se pusti naslikati na bandero sedmo božjo zapoved, da si bodo vendar enkrat že zapomnili nekateri njegovi prislai*, kaj ta zapoved ukazuj«. Lep kolega. Pri c. kr. okrajnem sodišča v Kamniku se je vršila daa 6. t m. javna obravnava, pri kateri je bil učitelj Franc Kuhar iz Domžal obsojen na 60 K globe, oziroma 6 dai zapora, kakor tudi v povrnitev stroškov. Obsojen je bil radi prestopka rasžaljeaja časti. Kuhar je oamreč sestavil anon mno pismo, naperjeno napram svojemu šol. vodj;, uadučitelju Kriatij. Eagelmanu, ga dal prepisati, ter je potem pitno odposlal na c. kr. deželai šolski svet. 2« iz pisma samega je razvidno, da ga je sestavil učitelj, samo važnega pristavka je manjkalo : tu me imate, jaz bi bil rad aadučitelj, saj sem pri «Cukih». Žalostni časi ao nastali. — Mlajši kolega bi rad starejšega aa aajgrši in najostuinejli način, namreč z anonimnim pismom, vrgel iz Sole. Ali je to spoštovanje do svojega predpostavljenega F Ali je to kolegijal-nosi, aU je to pošteno? C?la zadeva se bo še v •Učiteljskem Tovarišu* obširneje razložila. Za danes samo toliko; da se je učitelj Kuhar pritožil proti obsodbi, ker bi bil rad posili nedolžen. Zato ga ni bilo na obravnavo. Sicer je brzojavil, da mu je izprememba vremena prizadejala trganje v glavi, pa nemara, da je Kuhar imel le trga oje na vesti. Pripomniti moramo še to, da je Kuhar c. in kr. rezervni častnik, ter da tako dejanje slabo odgovarja njegovi voialki izobrazbi in prvema načela vojaštva: «Die Gehorsamkeit und Achtung gigen die Höheren resp. Vorgesetzten —.» Sedaj imajo •Domžalski občani* besedo. Tralikl diletantje prirede, v aideljo, dne 30. t. m. v «Sokolskem domu* v korist pogorelcera pri sv. Katarini, igro: Dobri sodnik, burka v treh dejanjih. Spisal Aleks. B sson. — Začetek točno ob 7. nri zvečer. — Gene: Sedeži prvih treh vret K 1*60; drugi sedeti K 1'—; Stojišča K —60 — Z ozirom na dobrodelni namen se preplačila hvaležno sprejemajo. Pevske bralne društvo .Triglav' v Rsdev-l|lo! uprizori v nedeljo, dne 23. aprda 1911, v restavraciji gosp. Rud. Kunstija Fr. Govekarjevo narodno ;gro s petjem vpetih dejanjih: »Deseti brat.» — Začetek točno ob pol 8. uri zvečer. — Vstopains: Sedeži I. vrste K 160, sedeži II. vrste K 1 20, sedeži III. vr.te K 1, stojišča K —60. Umri Jo v Mengiu g. Ivan Videli, posestnik in mizarski mojster v Mengšu, po dolgi mučni bolezni. Blag mu spomini Kesgode. Tovarniški delavec Ulrik Millonig je prišel s roko v Beli peči v stroj in si zdrobil desni sredioec. Cssasntaa tovarna na Dovjem. Pri izrednem občnem sboru omenjene družbe se je sklenila pre-memba pravil in da se znižajo delnice, glaseče se na 600 K nora., v take sa 260 K nom., tako, da se zniža delniški kspital za 1,600.000 K. Obenem se pa zviša delniški kapital s izdajo 6000 novih delnic a 260 kroo. Utonila. 12. t. m. je padla 24 letna žena mlinskega najemnika Marija Zupan v Retnjah pri Tržiču v potok, ko jo je vrgla božjast. Nesrečnica je v potokn utonila, predno so ji mogli prihiteti na pomoč. Počitnice aa ereanjlu ielah bodo trajale zopet od 16. julija do 16. septembra. ftrodoa lovno. Na Breznem vrhu pri Skofji Loki je včaraj zjutraj ustrelil dva krasna divja petelina g. Karel Polajnar, kavarnar v Ljubljani. Pač redek slučaj. Srečnemu lovcu lovski blagor I Glavni vojaški nabor v sodnih okrajih Radovljica in Kranjska gora ae ne bo vršil, kakor prvotno rarglašmo 12., 13. in 14. junija t. >., temveč 12 , 14. in 16. junija t. 1. Ml Šmarni gori je bilo na velikonočni ponedeljek okoli 6000 ljudi. Spili so 18 sodčkov piva. Dekleta so zvonila s zvoncem sv. Antona tako, da so ga polomila. Sa kanalski okraj, kjer kmetje vsled zaprlije niso mogli prodati svoj* prašičev, se nakaže podpora 10.000 kron sa nakup kvanti Deželna vlada je razdelitev krasil p0varila «Gospodarski zvezi*. Detelje Dahrava vrl lkefjl Loki. I8letni kovaški učenec Frane Jenko in njegov 16letni brat Anton sta hotela pretočeni predpust veselo živeti. Ker pa nista imela nič pod palcem, sta sklenila vlomiti pri ondotni braajevki in trafikantinji Urši Bohinc. Franc Jenko je napravil potrebne ključe in tako sta dne 19. februarja med 6. ia 7. uro zjutraj, ko ao bili ljudje pri jutranji maši, Sla na delo. Vlomila sta v hišo in preiskala vso omare in postelje, vendar pa nista ničesar našla. Na to sta šla v trafiko, kjer ata našla v neki omarici 340 K, katerih sta ae polastila. Nato sta zaklea Ia hišo ter odšla. Ukradeni denar sta si po bratov-sko razdelila. Po tatvini sta večkrat obiskovala gostilne ter popivala. Zapravila sta skoraj vse, le 64 kron jima je ostalo. Franc Janko je tudi v petek pred Božičem ukradel mesarju Perisuttiju v Gorenji vasi is miznice 26 kron. Kruh aa Asgleikem. Angleži se zanimajo ss vsako stvar, pa so se tudi za preosnovo kruha. Nov kruh se imenuje standard. Dozdaj je veljal 15obro rodbinsko kauo priredi že mali dodatek .pravega :Francka:" s kavnim mlinčkom iz tovarne Zagreb. Le vsled svoje nedosežne izdatnosti in svoje neprekošene kakovosti našel je pravi Franck toli priljubljeni sprejem v slehernem gospodinjstvu. bel kruh za najboljlega, kot velja ie daaet povsod. Toda zavzela ie je posebna drožba za to, da ie peče krak iz čroo mlene plenice, kateri je veliko redilnejši, kakor pa bel. Gibanje ae je tako razširilo, da bel kruh opuščajo povsod in jemljejo samo črnega, oziroma rumenkastega. Moka za ta krnh ohranja v sebi osemdeset odstotkov snovi, kateri ima zrno. Najboljša bela moka pa samo sedemdeset. Novi standard kruh ae je priljubil pri vseh slojih. Je namreč veliko bolj slasten, kakor drogi in pa redilen. Davek na device. Is Madiaona, Wis., v Ameriki poročajo, da sta državna poslaoca Hansen in Manitowcc predložila Irgislaturl zakona ki načrt, da se mora stare device, ki so presegle 26 let obdavčiti z davkom pet dolarjev na leto. Ni pa nikakršnega znamenja, da bi prodrla s svojim načrtom. V spaa|u nnoffil lene. V Biaricu je umoril v spsnju 32 letni železniški čuvaj Arnold Svveser svojo ženo. Pri orožniitvu je izpovedal, da se mu je sanjalo, da ga preganja neka grozna žena. Sku-šal se jo je oprostiti. Vrgel jo je na tla, začel daviti, kadar je ženska začele grozno vpiti. Ko sa je zbudil is svojega groznega spanja, je spoznal z grozo, da kleči na truplu svojo mlade ljubljene žene. Ko je mož to izpovedal, se je začel obnašati kot nor ter poizkušati izvršiti aamomor, kar pa so mu preprečili. Njegovi sorodniki so izpovedali, da je že od nekdaj imel hude sanje. Iipred sodišča. 8 streho skočil. Odkar je Jožtf Valenčič, užitkar v Spod. Bitnjsh, izročil posestvo svojemu sinu Jožefu mlajšemu, ni bilo več miru v hiši. Zmerjanje, razsojanje in pretepanje je bilo na dzuhnem redu. Podobno rabuko je uprizoril stari Valenčič dne 22. novembra m. L Ko ata mu sin in sinaha zaprla vezna vrata, je izkušal a silo v veio vdreti. To se mu ni posrečilo. Ko se je zopet vrnil, je sedela sinaha Ivana na klopi pred hišo. Obdolženec jo je nameraval udariti s ušesom sekire, katero je nosil pod pazduho. Zadel jo je na levi strani glave tako nočno, da se je takoj sgrudila. Nato je šel v Grohorjevo prodajalno, poklical l/4 litra shvovke, katero je tudi drugim ponujal. Ko ni nikdo maral piti, jo je sam izpil. Nato je odšel, rekoč: «Z bogom, zdaj se ne bodemo več videli.» Zlezel je na streho Groharjevega hleva, skočil na tla ter se pri padcu težko poškodoval. On trdi, da se je hotel usmrtiti, ker je siromak in ga sin saničuje. Glede poškodbe sinahe pravi, da ne ve, kaj je delal. Sodišče ga je obsodilo na 4 nesece težke ječe. Listnica uredništva, V Besnieo pod Sv. Joitom: Dopisa, podpisanega od več Besničanov, ne moremo natisniti kot takega, ker vsebuje preveč žaljive in osebne stvari. Prizadeti mol nas lahko tira pred kazensko sodišče, kjer bresdvomno podležemo. eVwa fte&ka «»!«**» ctelnliha drHib* sa* »•varovanja ssa aivijanj«* v Pragi, generalno zastopstvo v Trstu, ima po vseh večjih krajin na Gorenjskem svoje lastne zastopnike. Ta zavod je najcenejši na evropskem kontinentu in, ker ima s svoto 2,000.000 kron popolnoma vplačane glavnice, največje izvanredoe rezerve, daje vsem zavarovancem tudi najve jo varnost. Edini slovanski delniški zavod te stroke. 7» 12—2 Sodro računale! I in prav izvolile so one gospodinje, ki I uporablajo kot pridatek za kavo v svo-~Bnj jem gospodinjstvu „pravega : Francka: s kavnim mlinčkom" iz zagrebške tovarne. — Kakovost „pravega :Francka;" se je mnoga desetletja kot najbolj ugajajoča, njegova izdatnost kot Inajkrepkejša izkazala. I Zahtevajte pri nakupovanju ¡5 Premier premier 8^ Najboljša Izdelava In najvišja tehnična popolnost. Krasni ceniki zastonj. Edina prodaja L. Rebolj, Kranj Poajor 2 Uljudno naznanjam slavnemu občinstvu, da sem otvoril t Kranju na Glavnem trgu v hiši št. 132, polrg glavne trafike novo trgovino % modnim tn galanterijskim blagom! Najuljudnejo so priporočam za obilen obisk z velespoštovanjem 90-1 Anton Bizjnk. Zalega nagrobnih vencev. Mejalifo ooio. Solidna pestre*Ha. Tri stavbne parcele ns prometnem, živahnem prostoru v Kranju ■ar so prodajo -van Pojasnila daje AlojzU Soklie pekovski mojster v Kranju. v Kranju se is proste roke preda! Kje pove is prijaznosti Upravništve .Oerenjefi'. 88 2—1 Arieia «V4b ▼ Kranja na Glasnem trgu VUUIIr SU hiš. štev. 132. takoj 91-1 lopo stanovanje obstoječe iz treh sob. kuhinje in predsobe. — I Natančneje se poizve v hisi is t o ta m. GrajsKi statute (Tkalke!«). Čisto naravni alkalljskl. Priznano najboljša zdravilna In namizna voda. Gospod Rajko Rudolf Golob is Škofje Loke namerava svoja posestvo, to je hišo štev. 129 s gostilno «Pri zelenem drevesa* in kar je sraven zemljišča, v celoti ali na drobno razprodati. Kdor muli kupiti, naj se zgiasi v četrtek, dne 27. t. m. dopoldne ob 9. uri v notarski pisarni v Šofji Loki. Skofja Loka, 21. aprila 1911. Niko I*enöek 89—1 c. kr. notar. i Ta kisla voda, pomešana s vinom, ne {spremeni vinu prvotne barve, zatorej zahtevajte po vseh gostilnah to vodo, katero priporočajo zdravniki pri raznih notranjih boleznih. Dobiva se v vseh večjih prodajalnah in boljših gostilnah. Šivalni stroji in kolesa Tovarniikt zalega 48 52-15 Iv. Jax-a v Ljubljani Dunajska centa 17 priporoča svoje najbolj priznana šiv. stroje in kolesa Oni k i na sahtevanje zastonj. 9 68 Najnovejša konfekcijska trgovina t Maček & komp.t Ljubljana Franca Josipa cesta 3, v bližini glavne poŠte priporoča veliko izbeto novosti v pomladanskih oblekah in površnikih za moSke in deco ■ ■ Trgovina je med opoldansko uro odprta. 8 Rudolf Rus urar v fcranju priporoči slavnemu občinstvu svojo največjo zalogo ur, zlatnine in srebrnine 1.1, d. Ker inant direktne sveže s tovarnami in ne kupujem od prekupčevalcev, možne ml Je vsakovrstno blago oddajati po čudovito nlsklh cenah. I odličnim spoitovanfem beležim Kttdolf fy»s. ¡3 Popravila točno in ceno. 191 52 83 Ceniki saitenj In peitaiBO prosto. f M* IVe> kupujte * nič drugega.proli 242 24—18 IjL ti j U hripavostl, kataru, zasllzenju, krčevitem in hrznetn kaslju kakor okusne KAISERJEVE prsne karamele s tremi jelkami CQflA not. over. iipričeval od zdravni-i)%J\J\M k0v in privatnikov zazot»vl ;ijo siguren uspeh. Paket 20 in 40 vin., doza 60 vin Dobi ae jih v lekarnah: Karel Šavnik, pri sv. Trojici v Kranju in H. Roblek v Tržiču. Glinaste peči 7i m 15 štedilnike, banje aa kapeli, kake? tudi kipe, vase in drage glinaste iidelke ¥ vseh barvah, trpežne In cene priporoča Avgust Dreise prva in največja tovarnn padi in glinastih izdelkov v Ljubljani. Keil^ov IolIž: najboljši lak sa tla is mehkega lesa. Keil-ova bela prevlaka (glazura) za utnivalne mize 90 v. Keil-ova pasta za <"evije po 80 v. 75 6—4 Kell ov lak za zlateoie okvirjev 40 v. , , , . . Keil-ovo leScilo za pode 90 v. "»» » ^°9^ ^dka. Keil-ov lak za klobuke v različnih —- m barv h FranDclenz Ljub>jana: Leskovic A; Meden. ww ■TfOnfivi Novo meto: I. Picek. V H.1 »UJU. Mf Postojni: Anton Ditrieh. w Rdovljica: O. Homann. & škotja Loka: M. Žigon. W Zagoi je: Rih E. Mibelčič. ('.rnonielj: Anton Zurr. Idrija: Valentin Lapajne. Kamnik: Ed. Hajek. Kočevje: Franc Loy. estna hriiilikt ¥ BtdoiIjiei je prvi, najvarnejši in največji zavod za nalaganje denarja v pol. okraju Radovljica na Gorenjskem« Mestna hranilnica v Radovljici obrestuje vse hranilne rloge po 47« od sto. Vse narasle in nedvignjene obresti pripisuje*dvakrat na leto h kapitalu, in sicer 30. rožnika in 31. grudna, ne da bi bilo treba to zahtevati. Rentni davek od teh obresti plačuje mestna hranilnica sama, tako da dobi vsak vložnik 4 K 25 v od sto čistih obresti in poleg tega še dvakratne obrestne obresti na leto. Za vse vlo ge in njih obrestovanje jamči v smislu od c. kr. deželne vlade za Kranjske v imenu c kr. ministrstva notranjih zadev — potrjenih pravil mesto Radovljica z vsem svojim premoženjem in svojo davčno močjo — in poleg tega hranilnica s svojim premoženjem in svojim rezervnim zakladom, kateri znaša sedaj nad 200.000 K. :: Mestna hranilnica V Radovljici daje največjo varnost sa hranilne vloge med vsemi drugimi denarnimi zavodi v polit okraju Radovljica. Zato nalagajo c. kr. sodntje ln dragi c. ar. uradi vse vlage od nedoletolh otrok ln drage denarje le pri tej mestni hranilnici — Kdor želi iz drugega denarnega zavoda prenesti denar v Mestno hranilnico v Radovljici, izroči naj ji le vložno knjižico, da se obrestovanje ne pretrga, dvig preskrbi hranilnica sama. Kdor želi pri Mestni hranilnici v Radovljici nalagati denar po pošti brezplačno, zahteva naj pri hranilnici poštne položnice, katere so vsakemu na razpolago. Posojila na zemljišča Posojila na zemljišča dovoljuje proti 5% obrestovanju na amortizacijsko dobo, katero si lahko vsak dolžnik sam določi, namreč proti vračilu na 14, 16Vi, 19V:, 25 ali 36 let, izjemoma tudi na 50 let. Tako vračilo jeza vsakega dolžnika zelo ugodno, ker poplača napravljeni dolg z malimi odplačili mimogrede z obrestmi. Kdor si izposodi drugop recimo 300 K s 6% obrestmi, plača zanje v 36 letih 648 K golih obresti, ostane toraj še vedno 300 K dolžan. Dolžnik mestne hranilnice v Radovljici se pa dolga docela lznebt, dasi plača v celi dobi ie sa 97 v manj. Nadalje dovoljuje tudi posojila na menice in proti zastavi vrednostnih papirjev. Tudi za posojila je Mestna hranilnica v Radovljici prvi zavod v polit, okraju Radovljica. Kdor želi najeti posojilo dobili kaka druga pojasnila, zglasi naj se v hranilnični pisarni nasproti c. kr. okrajne sodnije, kjer se uradnje vsak dan od pol 9. do 12. ure dopoldne in od pol 3. do 5. ure popoldne razen v nedeljah in praznikih. Ravnateljstvo Mestne hranilnice v Radovljici. l««-42 Pivovarni Jul. v priporoča svoje priljubljeno pivo, kakor marčno s*r pivo I. In D. vrste, bavarsko, vležano v sodčkih ln steklenicah, pričakujoč obilnih naročil. Ustanovljeno lota 1818. 2Hl 26-11