informator glasilo delavcev sozd emona ljubljana Leto 13 december 1982 št. 128 Borut Šnuderl: Kdor reč dela, naj tudi reč zasluži Izvoznih ciljev letos v celoti sicer nismo realizirali, vendar se prav zdaj - zadnji tnesec v letu - trudimo, da b: čimveč zamujenega nadoknadili. Nekateri med nami mislijo, da plan ni bil realen, vendar sem prepričan, da bi morala biti Emona s stotinami ljudi, zemljo in tovarnami sposobna uresničiti začrtane izvozne načrte. Čez vse leto bi namreč morali delati z enakim tempom, ne pa da se šele zares ogrejemo, ko nam začenja voda teči v grlo. Prav zato je pred nami zdaj naloga, da temeljito pregledamo in preverimo, zakaj izvoznih, planskih in drugih nalog ne dosegamo ter da predlagamo korenite organizacijske in tudi kadrovske spremembe. Samo na ta način bomo dosegli, da bodo prenekateri naši ljudje delali na delovnih mestih, za katera so sposobni in da bomo naš voz potegnili na Pot, ki je začrtana s splošnimi družbenopolitičnimi usmeritvami in sklepi. • Navkljub vsemu smo letos - tudi po zaslugi izredno dobre letine - dosegli precejšnje uspehe v kmetijstvu in živinoreji, posebej prašičereji in živilsko-predelovalni industriji. V tej smeri bomo morali še investirati, posebej tja, kjer imamo realne izvozne možnosti. Odločili smo se že, da v trgovino v prihodnje ne bomo vlagali več kot je potrebno, ne bomo jo pretirano širili, pač Pa bomo obnavljali in modernizirali obstoječo prodajno mrežo ter poskrbeli za širši izbor, hitrejšo in boljšo preskrbo. Notranja trgovina bo v tesnejšem sodelovanju z zunanjo poskrbela, da bomo naše trgovine založili z blagom, ki ga doma nimamo, in sicer s klirinškega področja. Skratka iščemo potrošniško blago, po katerem je povpraševanje Povsod, vendar ne zgolj v tradicionalnih deželah, s čimer bomo obogatili našo ponudbo. V trgovini moramo doseči boljše medsebojno sodelovanje - pretakanje blaga med tistim, ki nekaj ima in drugim, ki tega nima - saj so trgovci, ki del svojega prihodka namenjajo za stimulacijo oziroma pospeševanje izvoza.'Trgovina bo hkrati del svoje akumulacije vlagala v nadaljnji razvoj proizvodnje, predelovalne industrije in v kmetijstvo. V naši Mesni industriji Zalog, ki sodi med eno najpomembnejših panog, bomo še naprej razvijali nadzor kakovosti, sistem dela in nagrajevanje kakovosti ter z novimi vlaganji dosegli najvišjo izvozno registracijsko stopnjo za ves svet - za sveže meso in mesne izdelke. Letos smo začeli I. fazo rekonstrukcije farme v Smledniku, prihodnje leto jo bomo nadaljevali. Potem je tu farma govedi v Subotincih. In: še bolj se bomo morali povezovati znotraj Slovenije kot Jugoslavije - za boljšo založenost našega trga. Purizem: vsak izmed naših hotelov je dovolj dober za kakovostno ponudbo na domačem in tujem trgu. Bernardo se ponovno postavlja na lastne noge. Tuji poslovni Partnerji ne iščejo posameznih hotelov in hotelčkov, temveč hotelske verige, kar pomeni, da se morajo naši hotelski tozdi končno povezati v pravo emonsko verigo hotelov, ki bo nekaj pomenila in nekaj nudila. To je tudi ena nalog našega Globtoura kot ene najboljših jugoslovanskih turističnih agencij, da stvari premakne naprej, da se bolj usme-n tudi na ponudbo naših hotelov. Startamo z novim sistemom delitve osebnih dohodkov -takoj ko bodo povsod končani referendumi - pri čemer ''ačunamo, da bodo tisti, ki več delajo, tudi bistveno več zaslužili. Srečno in pogumno v novo 1983. leto! ■ NOVA DELOVNA ZMAGA MALOPRODAJE Emona center v Novih Jaršah odprl LJUBLJANA, 26. novembra - Ob prisotnosti predstavnikov mesta Ljubljana, občine Ljubljana Moste-Po-lje in Krajevne skupnosti Nove Jarše so delavci temeljne organizacije Emoni-ne Maloprodaje slovesno odprli vrata novega prodajnega centra ob Šmartinski cesti in petega po vrsti v Ljubljani. Nov prodajni center za katerega lahko rečemo, da predstavlja samopostrežno trgovino nove generacije je naj večji od dosedaj zgrajenih. Od skupnih 3.350 kv. metrov površin je kupcem v trgovini in gostom v gostinskem delu namenjenih kar 2.050 kv. metrov, ostalo predstavljajo skladišča, tehnični in sanitarni prostori ter zaklonišče. Motoriziranim kupcem je na voljo 70 parkirišč. Naložba je veljala Emono 150 milijonov dinarjev, denar pa je bil zbran z združevanjem sredstev Emone ter njenih dobaviteljev, ki so preko Interne banke Emona združili denar za to naložbo načrtovano v srednjeročnem programu in smernicah politike izvajanja družbenega plana Ljubljane za obdobje 1981-85. »Z uresničitvijo te naložbe so se izpolnile ne samo želje krajanov in širše okolice po novem sodobnem trgovskem centru, temveč tudi cilji delavcev tozd Maloprodaja, da v našem razvoju slede najnovejšim dosežkom in tehnologiji prodaje. S tem velikim centrom, notranjo ureditvijo in tudi z zunanjostjo smo ponovno za korak zmanjšali zaostanek v zadovoljevanju potreb potrošnikov na področju živil-sko-prehrambenega blaga in ostalih vsakondevnih potrebščin. Prodajne zmogljivosti in skladišča novega prodajnega centra so načrtovana tako, da zagotavljajo nemoteno preskrbo ne samo prebivalcem soseske temveč tudi šir- še okolice, saj so načrtovalci v Emoninem Inženiringu predvidevali, da se bo v tem centru oskrbovalo približno 3.500 gospodinjstev. Upoštevali so tudi dejstvo, da sama lokacija ob prometni Šmartinski cesti omogoča nakup tudi potoršnikom, ki jim je pot od prodajnem centru vsakodnevna pot na delo in z dela domov. Nenazadnje so pa tudi v neposredni bližini proizvodni obrati oziroma industrijska cona z velikim številom zaposlenih in jim je tako omogočen nakup blaga in topla prehrana v gostinskem delu novega centra,« je v svojem govoru poudarila Tatjana Slabajna, predsednica delavskega sveta Maloprodaje. E. I. ■E » Marija Faleskini iz E-centra v S tepanjskem naselju je kot delavka z najdaljšo delovno dobo v tozdu Maloprodaja »odprla« peti E-center v Novih Jaršah. IZ mali BI! ■arma mm anie na Madž 1861 ■ trsk Emona Inženiring je gradila farmo za 15.000 prašičev na Madžarskem. Farma je bila na Kombinatu Mezofahva zgrajena in tehnično predana« v začetku letošnjega leta. Madžari so na otvoritev povabili ozek krog ljudi, ker so želeli farmo oziroma Emo-nino tehnologijo prvo preizkusiti v prakso, rezultate objaviti, nato pa farmo pokazati čim širšemu strokovnemu avditoriju. Zato so se odločili, da bodo za 9. in 10. december t. 1. organizirali simpozij za 350 madžarskih strokovnjakov iz področja prašičereje. Simpoziju je prisostvovalo preko 350 najvidnejših madžarskih strokovnjakov, na njem pa so trije prikazali potek gradnje, karakteristične tehnološke Emonine rešitve, naseljevanje farme ter rezultate, ki jih je farma dosegla v prvem letu proizvodnje. Ker so rezultati na farmi res odlični, je bila na simpoziju ocenjena Emoni na tehnologija kot pravilna odločitev za gradnjo farme in kot najboljša tehnologija rta osnovi katere naj bi se v bodoče razvijala izgradnja in rekonstrukcija farm na Madžarskem. Na tem simpoziju je imel zelo uspešno predavanje ing. Krivec (ga obogatil z filmom o Emona Inženiringu ter diapozitivi) o razvoju Emonine tehnologije ter za prispevek dobil dolg aplavz prisotnih. Na slovesnem delu zborovanja je v odsotnosti zvezne- ga ministra za kmetijstvo, za pospeševanje kmetijstva ca, v Jugoslaviji le 0,30. namestnik ministra, še en- Krivec Lucijanu in Dolinar Farmo odslej naprej ime-krat zahvalil Emoni za vzor- Francu. To je visoko prizna- nujejo kar Emona - farma, no sodelovanje in transfer te- nje, če pomislimo, da ga je To farmo pa so 9. 12.82. v 20-hnologije ter v imenu mad- izročila vlada države - Mad- minutni oddaji na televiziji žarske vlade (ob prisotnosti žarske, ki je že doslej imela prikazali tudi vsem prebival-predstavnikov jugoslovan- eno najbolj razvitih proizvo- cem Madžarske, zanimivo pa ske ambasade v Budimpešti) denj prašičev na svetu. Na je, da jo je gledala tudi vsa izročil visoko odlikovanje Madžarskem proizvedejo Vojvodina, madžarske vlade - red dela več kot 1 prašiča na prebival- i Emonec Največja farma krav molznic v Jugoslaviji LJUBLJANA, 16. decembra - Te dni je DO Emona Inženiring dosegla pomemben uspeh, predala je celotno projektno dokumentacijo za največjo jugoslovansko farmo krav molznic v Novi Topoli. Projektna naloga je bila določena sporazumno z investitorjem - AIPK Banja Luka je predvidevala povečanje obstoječe farme od sedanjih 1180 krav molznic na 2000 krav molznic in 800 plemenskih junic. Naloga je bila težka zaradi usklajevanja in čim bolj smotrne uporabe obstoječih objektov še toliko težja. Poleg tega je bilo potrebno mnogo prepričevanja, dokazovanja, ogledov sodobnih farm doma in v tujini, da smo z investitorjem dosegli soglasje o projektiranju nove tehnologije, t. im. proste reje. Dosedanja farma, ki z velikimi napori in precej večjim številom delavcev kot je po proizvodno ekonomskih merilih upravičeno, dosega dobre rezultate, je imela do sedaj vse živali privezane. Naloga, ki je bila postavljena pred tehnologe in projektante skupine za govedorejo v DO Emona Inženiring je bila izredno zahtevna saj je morala predvideti nemoteno obratovanje obstoječe farme do izgradnje in pričetka delovanja novih objektov tako, da za investitorja in družbeno skupnost nastajajo čim manjši zastoji in izgube. Prav tako se je v teku projektiranja zasnove pokazalo veliko organizacijskih težav, Iti morajo biti pri takšni koncentraciji živali brez napake rešeni. Menimo, da gre zah- vala, da je celotno delo tako dobro opravljeno tudi izredno dobremu sodelovanju investitorja. Nenazadnje moramo omeniti, da so pri rešitvah upoštevane tudi sodobne rešitve molže krav, prvič je projektirano tako imenovano poligon molžišče, ki omogoča največjo storilnost pri delu. Prav tako je poskrbljeno za izrabo odpadne toplote pri haljenju mleka, projektirana je toplotna črpalka, ki omogoča gretje proizvodnih in pomožnih prostorov, pripravo tople vode, v letnem času pa tudi sušenje krme. Poskrbljeno je tudi za čisto okolje saj bodo odpadne vode v celoti porabljene na lastnih kmetijskih površinah investitorja v neposredni bližini farme. Milan Arhar ■ PRIHODNJE LETO VEČ PŠENICE IN KORUZE Kdor več seje, več žanje PTUJ, 10. decembra - Kakor nam je povedal Janko Bedrač, referent za poljedelstvo pri KK Ptuj, so lani posejali pšenico na 930 hektarih, medtem ko so jo letos na 1130 hektarih. Medtem ko je bil letošnji pridelek 43 stotov na hekatar, prihodnje leto pričakujejo 50 stotov pšenice na hektar, kar naj bi dosegli z intenzivnim gnojenjem in obdelavo ter zaščitnimi sredstvi. Medtem ko so lani zasejali rž na 100 hektarih, so jo letos samo na 12, ker ni pravega semena in premalo povpraševanja. Letos so pospravili sladkorno peso z 800 hektarov in prihodnje leto je bodo zasadili prav toliko. Pridelek 380 stotov na hektar je bil nekaj pod pričakovanji. Za manjši pridelek je kriva setev na slabši, komaj meliorirani zemlji, medtem ko so na boljši zemlji, na Dravskem polju dosegli tudi po 42 ton na hektar. Letos je kombinat zasadil koruzo na 1386 hektarih (za silažo in zrnje) in dosegel povprečno 75 do 80 stotov pridelka na hektar, silaža 360 do 400 na hektar, prihodnje leto pa bodo s koruzo zasadili 1510 hektarov zemlje. Hmelj: rodni nasadi 1,235 hektarov dosegli 21 stotov na hektar, plan za 83. leto pa predvideva 135 hektarov obnovljenih hmeljišč in 20 centov pridelka na hektar. Letos je bila namreč izredno dobra letina tako hmelja kot koruze. In oljna repica: letos 146 hektarov, donos 240 stotov, prihodnje leto 100 hektarov. Letošnja letina je bila izredno dobra tako v poljedelstvu kot v vinogradništvu. Kar zadeva koruzo, je še nismo toliko pridelali, pou- Zlati Merkur darja Janko Bedrač. Čeprav ni bilo dovolj zaščitnih sredstev proti poleganju pšenice in boleznim, je bil pridelek dober, sicer bi bil lahko še za 10 do 12 odstotkov boljši. Kar zadeva peso, je bil pridelek slabši 13,5, pričakovali so 15,5 stotov. Vzrok glinasta zemlja in skrajšana rast, zaradi prehladnega vremena in uporabe herbicidov. V pesniški dolini zemlja, ki je me-liorirana, še ni preštudirana. Gnojila so, zaščitna sredstva so posebno vprašanje, nafte pa je bilo za jesensko setev komaj za sproti - za globoko oranje. Bolj kot drugo so ptujski kmetje občutili in še občutijo pomanjkanje rezervnih delov za obdelo- valne stroje (tudi domače proizvodnje), med tem ko so na gorivo čakali na vratih, kakor pravijo. Vsaj kar zadeva popravilo strojev, bo zdaj marsikaj rešeno, odkar se je njihov tozd Tehnoservis moderniziral, saj lahko popravi oziroma na novo izdela skoraj sleherni rezervni del, kakor meni tudi inž. agronomije Franc Soršak, direktor tozda Ptujsko polje - Dornava. N.I. Nov Emona prodajni center ob Šmartinski cesti v Ljubljani NAŠI JUBILEJI 430 let bolela Sten Na jubilejni slovesnosti hotela Slon se je srečalo pet direktorjev 430-letnega hotela: (Od leve na desno) Mirko Korinšek, Gustelj Stepančič, Janko Havliček, Viktor Korošec in Danilo Sbrizej. V Tehnoservisu skonstruirana in izdelana prikolica za razvoz suhe krme na živinorejskih farmah je že na voljo kupcem Zlati Meriiur za Emona Commerce ADIS ABEBA, 29. novembra - Na slovesni podelitvi Zlatega Merkurja, mednarodnega priznanja, ki ga vsako leto podeljuje novinarski center iz Rima najpomembnejšim svetovnim tvrdkam za razvoj mednarodne trgovine in ekonomskega sodelovanja je med drugimi prejela tudi delovna organizacija Emona Commerce zaradi pobud za tesnejše sodelovanje med trgovino in živilsko industrijo, kot tudi za širjenje mednarodne trgovine in gospodarskega sodelovanja v prvi vrsti z neuvrščenimi državami in državami v razvoju. To je že tretjič Zlati Merkur, ki je prišel v veliko hišo Emone. Prvega je prejela Emona 1976 leta v Teheranu, dragega pa je prejel »ad personam« 1977 leta v Beogradu pokojni generalni direktor SOZD Emone Franc Nebec. Čestitamo! E-Inforaaator LJUBLJANA, 16. novembra - Ob prisotnosti predstavnikov občine Ljubljana Center, Turistične zveza Slovenije in mesta Ljubljane, zgodovinarjev, gostinskih in turističnih delavcev so v hotelu Slon, ki praznuje letos 430-letnico obstoja in razvoja — odprli razstavo, Iti prikazuje bogato zgodovinsko dediščino v delovanju hotela, ki po ustnem izročilu stoji na mestu počivališča slona, ki ga pred 430 leti iz Španije v Avstrijo gnal nadvojvoda Maksimiljan kasnejši cesar. Najstarejši pismeni dokument z imenom Slon je ohra-njeniz leta 1783 in sicer iz ženitne pogodbe, ki govori o »Hiši pri slonu«. »Slonova gasa« je bila prvič omenjena v Vodnikovih »Ljubljanskih novicah«. Oklicna knjiga frančiškanske župnije za leta 1789 do 1815 pa omenja »Elefantovo gaso«. Od tega časa naprej se je gostilno in kasnejši hotel držalo ime »Slon«. Po številnih razširitvah, najpomembnejše so bile po drugi svetovni vojni, ima sedaj 247 postelj, sodobno restavracijo, kavarno, bistro, slaščičarno, nočni bar, banketno dvorano in podobno. V vsej svoji dolgoletni zgodovini je bil Slon postajališče pomembnih mož tedanjih časov, ki so v njem našli prostor in mir za svoje delo. Z vrsto dejavnosti pod ho-delsko streho je. tudi pomembno vplival na zgodovino Ljubljane in slovenstva. Prva narodna čitalnica, ki je bila v njegovem okrilju, bržčas sodi k tej vlogi. Naj omenimo tudi to, da je 24. novembra 1861 leta v prostorih hotelske čitalnice prvič zadonela slovenska himna »Naprej« Simona Jenka. Še bi lahko naštevali, vendar prepustimo to zgodovinarjem, ki še vedno znova odkrivajo pomembne dokumente, vse pa bo objavljeno v dokaj zajetnem almanahu. V njem, izšel bo čez dobro poldrugo leto, bomo lahko prebrali marsikaj zanimivega o življenju v Ljubljani skozi stoletja. »Pri vseh pomembnejših dogodkih našega mesta je hotel Slon posredno udeležen. Kolektivu hotela so zaupane naloge in skrb za dobro počutje obiskovalcev našega mesta. Dolg je seznam tistih, ki koristijo hotelske in gostinske usluge naše hiše - vidni predstavniki političnega, gospodarskega, kulturnega in športnega življenja prihajajo iz vsega sveta. Da se pri nas dobro počutijo je dokaz podatek iz recepcije o naših stalnih gostih. Eden je še izpred druge svetovne vojne, pet gostov prihaja v hotel že 35 let, sedemnajst že 25 let,« je v svojem govoru povedal Viktor Korošec, direktor hotela Slon. Ob nacionalizaciji hotela leta 1945 je bil za delegata hotela postavljen Franc Mažgosi, aprila meseca 1947 ga je zamenja! poslovodja Boris Cunder, za njim pa Mirko Korinšek. Septembra meseca 1947 je postal ravnatelj hotela Franjo Vesel, njegov naslednik pa je postal Avgust Stepnačič, za njim pa je postal ravnatelj Janez Kenda, ki je vodil hotel od februarja 1951. leta. Stanko Renko je bil prvi direktor hotela in je to delo opravljal do svoje smrti aprila meseca 1962. leta, ko je to dolžnost prevzel in opravljal Janko Havliček do odhoda v pokoj v oktobru 1978. leta. Omeniti velja, da je bil kolektiv hotela Šlon med prvj' mi, ki se je leta 1960 pridruži takratni Prehrani, današnj1 Emoni. S svojim pionirskih1 delom je botroval ustanovitvi največje hotelske verige v’ Sloveniji - delovni organizaciji Emona hoteli, ki se razteza od Maribora, Celja, Ljubljane, Čateža do Portoroža h3 obali Jadrana. Z. si je ob jubileju hotela Slon ogledala razstavo - Hotel Slon in Ljubljana skozi stoletja - in se ob tem seznanila s problemi in delom delovnega kolektiva. Novo vodstvo BVP Ljubljana, decembra - Na Ul. redni skupščini blagajne vzajemne pomoči SOZD Emona so izvolili novo vodstvo. Za predsednika upravnega odbora je bila izvoljena Marija Jaklič, poslovodMnja prodajnega E-centra v Kosezah, za podpredsednika pa Jože Perčič iz Blagovnega centra. Tajnik upravnega odbora za naslednje obdobje je Marija Rudolf, iz tozda Centromerkur, DO Emona Blagovni center. V nadzorni odbor so delegati blagajne vzajemne pomoči imenovali Miro Dosič iz delovne skupnosti SOZD Emona, Majdo Novak iz Emoninega Elek-tronsko-računskega centra, kateri so podaljšali mandat in Ivanko Pompe iz Emona Ribarstvo, ki je predsednica nadzornega odbora. ■ Miran Blaha, podpredsednik poslovodnega odbora SOZD Emona je dosedanjim članom blagajne vzajemne pomoči izrekel vso priznanje za dosedanje nesebično delo in prizadevanje. Posebno priznanje za dolgoletno delo te humane organizacije gre vsekakor Ivanu Belincu,ki je s svojim vztrajnim in strokovnim delom vodil blagajno vzajemne pomoči več kot dve desetletji. E. I. POROČILO S FARME PRAŠIČEV V KK PTUJ iiillllllfSilllO pujski PTUJ, 10. decembra - Farma prašičev, ki si je za letos zadala načrt 4.174 ton prireje, jo bo, kot vse kaže, tudi izpolnila, prihodnje leto pa jo bo povečala na 4.200 ton, pri čemer gre s 95-kilogram-skih pujskov na težo 103 kilograme, kakor pravi direktor tega tozda inženir agronomije Marijan Brglez. Že v letošnjem tričetrtletju je farma dosegla 40.000 kilogramov prireje, medtem ko so zaklali 31,800 pujskov, do konca leta pa jih bodo okoli 41 tisoč. , In problemi: ni dovolj ° viz za močna krmila, za U lV je zbor komunista RO “Emona-Angropromet« -Ouprija. Preko 150 komunista analiziralo je dosadašnji rad OO SK, angažovanost i odgovornost članova SK,~ naročite onih koji rade u organima upravljanja, delegatskim skupštinama i draštvenopo-litičkim organizacijama, kao i poslovanje OOUR-a i RO u celini. Jedinstven je zaključak da se nedovoljno radilo, da je odgovornost članova SK na jednom nezavidnom nivou, što se ogleda kroz pasivno držanje i nezainteresova- nost. Preovladalo je mišljenje da je ovo posledica ne-programskog i nesinhronizo-vanog organizovanja i rada. Istaknuto je da se i u sindikatu vrlo malo radilo, obzirom da se sindiakt bavio nekim perifernim pitanjima, a ne programskim zadacima koje mu, uostalom i Statut Saveza sindikata Srbije stav-lja u obavezu. Takode je istaknuto da Omladinska organizacija nije uopšte radila i VEST IZ ČUPRIJE Oktobarska nagrada -priznanje za uspešan rad Kao i ranijih godina, tako i °ve godine, 13. oktobar -Dan oslobodenja, Čuprija je' svečano proslavila. Na svečanoj sednici Skupine obštine Čuprija, dodeljena je Oktobarska nagrada sa velikom plaketom, RO “Emona-Angropromet«. - Čuprija, kao priznanje za du-gogodišnji uspešan rad u proizvodnji i snabdevanju stanovištva, unapredivanju integracionih odnosa i razvoju socijalističkih samoupravnih odnosa. U ime radne organizacije »Emona-Angropromet« Ču- Odlikovanci ptujskega Merkurja, od leve proti desni: Stanko Gašljevič, Mirko Murko, Slavko Jesenko, Slavko Koštomaj in Rudi Rakuša. a VEST IZ PTUJA Državna odlikovanja delavcem DO Emona Merkur Ptuj Na slavnostni seji delavskega sveta in družbenopolitičnih organizacij DO Emona Merkur Ptuj, dne 11. 12. 1982 so bila podeljena državna odlikovanja šestim delavcem za posebne in izredne uspehe pri delu na področju družbene aktivnosti. Visoka priznanja je podelil predsednik Občinskega sveta ZSSP Ptuj sledečim delavcem: Vobner Karl: upokojenec, dolgoletni individualni poslov, organ DO - Red zaslug za narod s srebrno zvezdo Koštomaj Slavko: poslovodja - red dela s srebrnim vencem Jerenko Slavko: poslovodja - red dela s srebrnim vencem Murko Mirko: poslovodja - red zaslug za narod s srebrno zvezdo Gašljevič Stanko: vodja skladišča - red dela s srebrnim vencem Rakuša Rudi: šofer - medalja dela. Vsi nagrajeni so dolgoletni člani kolektiva DO Emona Merkur Ptuj ter so za uspešno delo v v delovni organizaciji dobili že več priznanj SOZD Emona in DO Emona Merkur Ptuj. Sicer pa je bila seja namenjena tudi ugotavljanju, kako delovna organizacija uresničuje zastavljene Planske cilje, zlasti s poudarkom na izvajanju stabilizacijskega programa. Ponovno imenovanje tov. Ostroško Marjan za direktorja DO Emona Merkur Ptuj. DS DO Emona Merkur Ptuj je ponovno izbral tov. Ostroško Marjana za individ. poslov, organa -direktorja DO. Tov. Ostrošku je z mesecem novembrom namreč Potekel 4 letni mandat, ponovno pa je bil imenovan 03 podlagi dosedanjega uspešnega dela in vodenja delovne organizacije. Tov. Ostroško se je dokazal tudi z delom izven delovne organizacije, saj je zelo aktiven družbenopolitičen delavec. Peter Gaspari prija, nagradenih društveno-pohtičkih organizacija i po-jedinaca, zahvalio se predsednik radničkog saveta radne organizacije - Jovan Mihailovič, koji je izmedu ostalog istakao da je ovo veliko priznanje, rezultat višegodišnjih napora radnih ljudi, maksi-malnog angažovanja Saveza komunista i drugih društve-no-političkih organizacija i da isto predstavlja veliku obavezu na izvršavanju radnih i samoupravljačkih obaveza, kako bi smo oprav-dali ukazano poverenje i priznanje. Na istoj sednici dodeljena je Oktobarska nagrada i ra-dniku naše OOUR-a Telino-plet - Beslač Miletu za uspešno izvršavanje radnih i drugih zadataka, za samo-pregoran rad i aktivnost u društveno-političkim organizacijama i Mesnoj zaje-dnici. Kako drug Beslač zbog teže operacije i lečenja na VMA u Beogradu, nije mo-gao prisustvovati ovoj svečanoj sednici, to je u njegovo ime primio priznanje predsednik Akcione konferencije Saveza sindikata - Perišič Miodrag, tako da če sindikat odmah, kada to režim lečenja dozvoh, posetiti bolesni-ka i uručiti mu dodeljeno priznanje. Ovo veliko priznanje predstavlja izazov za sve radne ljude RO »Emona-Angropromet« da u narednom periodu sa još večim zalaganjem, ve-čom disciplinom u izvrševanju radnih i drugih zadataka, maksimalnom aktivnošču na daljem jačanju i razvijanju socijalističkih samoupravnih odnosa, daju svoj doprinos razvoju radne organizacije i šire društvene zaje-dnice. Dorde Sentič da kod ovakvog stepena or-ganizovanosti i angažovano-sti nije kadra da bilo kakvu aktivnost sprovede. Za poslednjih nekoliko godina nije od Saveza sociajlističke omladine potekao ni jedan predlog za prijem u SK ne-kog omladinca, pa učešče omladine u Sk oid 20% rezultat je takvog stanja. Ovome zboru, po red članova SK, prisostvovali su predsednici radničkih saveta OOUR-a, izvršni odbori osnovnih organizacija Saveza sindikata i Akciona konfe-rencija SS, a ispred Opštin-ske knferencije, zboru su prisustvovali Milija Miladinovič, sekretar OK SK i Jovan Krivokapič, izvršni sekretar OK SK za oblast pri-vrede i podpredsednik SO-e Čuprija. Uzimajuči reč u diskusiji, sekretar OK SKS - Milija Miladinovič je govorio o dosa-dašnjem radu i rezultatima OOUR-a i radne organizacije, razvoju samoupravljanja i društvenopolitičkoj aktivnosti i izmedu ostalog rekao: »Savez komunista u radnim organizacijama treba posma-trati sa dva aspekta: kroz za-datke i njihovim izvršenjima kao ispunjavanje kompletnih obaveza.« Takode je na-glasio: »Največa borba je borba za čoveka. Za njega se moramo boriti, ali ne kao za pojedinca, nego za sistem, jer borbom za sistem se borimo i za čoveka. Čoveka koji se ne uklapa u društvene tokove rada, možemo se odreči, ali sistema ne možemo i ne smemo da se odre-knemo.« Analizirajuči rad OGUR-a i RO, zbor je ocenio da su sve OOUR radile dobro, naročite one proizvodne, posebno kada se ima u vidu izvoz na konvertibilno područje. Zbor je ocenio da ima do-sta elemenata na koje u narednom periodu mora da se utiče i da se u nekim oblastima malo vodilo računa, 'naročita kada je reč o prekomernem bolovanju i neo-pravdanim izostacima sa rada. Pomenuti su i veči tro-škovi koji posebno utiču na sprovodenje mera ekonomske stabilizacije. Posle iserpne diskusije, zbor je doneo niz konkretnih zaključaka o narednim zadacima za sve OO SK, OO Sindikata, organe samoupravljanja i ostale radne ljude, sa konkretnim rakovima i no-siocima izvršenja. Takode, na ovom zboru je pokrenuta inicijativa. za izbor i konstituisanje Akcione konferencije SK na nivou radne organizacije, koja do "sada nije postajala. DORDE SENTIČ ■ VEST IZ ADIS ABEBE Emoni Commerce zlatili Merkur ADIS ABEBA, 29. novembar - Na svečanoj dodeli Zlatnog Merkura, medunarodnog priznanja, koje svake godine dodeljuje novinarski centar iz Rima najvažnijim svetskim firmama za razvoj medunar-done trgovine i ekonomske saradnje, dodeljen je, medu drugima i radnoj organizaciji Emona Commerce radi nastajanja za što užu saradnju izmedu trgovine i prehrambene industrije, kao i za širenje medunarodne trgovine i privredne saradnje, u prvom redu sa nesvrstanim i državama v razvoju. To je več treči Zlatni Merkur koji je stigao u veliku kuču Emone. Prvi je uručen Emoni 1976. godine u Teheranu, drugi je bio dodeljen »ad perso-nam« 1977. godine u Beogradu pokojnem generalnem direktoru SOUR Emone Francu Nebecu. Čestitamo! E-INFDRMATOR informator Srpskohrvatski prilog Borut Šnuderl: Tko riše radi neka riše zaradi Naše izvozne ciljeve nismo u celini ostvarili, ali se upravo sada - u zadnjem mesecu godine - trudimo da što više nadoknadimo propušteno. Neki medu nama misle da plan nije bio realan, u beden sam da bi Emona morala biti sposobna da sa stotinama ljudi, zemljom i tvomicama ostvari začrtane izvozne programe. Tokom cel' godine morali' bi raditi istim tempom, a ne da se zaista zagreje,mo kad nam voda teče u grlo. Upravo sada se pred'nama nalazi zada tak da temeljito pregledamo i preverimo za što ne ostvarujemo izvozne, planske i druge zadatke te ujedno predložimo korenite organizacione i druge kadrovske izmene. Jedino na taj način čemo postiči da budu mnogi naši ljudi radili na radnim mestima za koja su sposobni, da kola povučemo na dram začrtan sa opštim društveno-političkim smernicama i zaključ-cima. Usprkos svemu ove godine - takoder zahvaljujoči veoma dobrom prinosu - postigli smo lepe uspehe u poljoprivredi i stočarstvu, naročito u tovljenju svinja i prehram beno-prera di va čkoj industriji. Upravo u tom pravcu morati če iči naše investicije, a naročilo tamo gde postoje realne mogučnosti izvoza. Odlučili smo da u trgovinu u buduče nečemo ulagati više nego je potrebno, nečemo je preterano širiti, obnovičemo i modemizovačemo postoječu prodajnu mrežu, pobrinuti se za širi izbor, bržu i bolju opskrbu. Unutrašnja trgovina česeu saradnji sa spolnom pobrinuti da budu naše trgovine snab-devene sa robom koje nam nedostaje, itosa klirin-škog područja. Ukratko, iznalazičemo potrošačku robu za kojom je potražnja, ali ne samo u tradicionalnim državama, te tako obogatiti našu ponudu. U trgovini moramo postiči bolju medusobnu saradnju - pretok robe izmedu onoga koji nešto ima i drugoga koji to nema - znamo da su trgovci oni koji deo svojega prihoda izdvajanju za stimulaciju odnosno potsticanje izvoza. Trgovina če istovremeno deo svoje akumulacije uložiti u dalji razvoj proizvodnje, preradivačke industrije i u poljoprivredu. U na šoj Mesnoj industriji Zalog koja spada medu najvažnije granske delatnosti razvijačemo i dalje nadzor kvaliteta, sistema rada i nagradivanja kvaliteta, te pomoču novih ulaganja steči najvišu izvoz-nu registracijo za ceo svet - za sveže meso i mesne proizvode. Ove godine smo otpočeli 1. lazu rekonstrukcije farme u Smledniku, naredne godine nastavljamo sa radovima. Zalim je tu farma goveda u Subotincima. I - još više čemo se morati povezati unutar Slovenije, kao i Jugoslavije - za bolju snabdevenost našeg tržišta. Turizam: svaki naš hotel je dovolj no dobar za kvalitetno ponudu na domačerp i inostranom trži-štu. Bernardin se opet postavlja na sopstvene noge. Inostrani poslovni partneri ne traže pojedine hotele i hotelčiče, več hotelske Jance, što znači da se morajo naši hotelski OOUR-i konačno povezati u pravi Janac emonskih hotela, koji če nešto predstavljati i nuditi. To je takoder jedan od zadataka našeg Glob-toura, kao jedne od najboljih jugoslovenskih turističnih agencija, da stvari premakne napred, da se što više usmeri i na pon udu naših hotela. Krenučemo sa novim sistemom deobe ličnih doti odaka - čim budu posvuda dovršeni referendumi - kod čega računamo da če oni koji više rade bitno više zaraditi. Srečno i hrabro u novu 1983. godinu! Farma prašičev na Madžarskem, nov uspeh Emone Inženiringa NAŠI JUBILEJI Franc Jarc, predsednik delavskega sveta in Lojze Urbanč, direktor delovne organizacije Emona Dolenjka sta jubilantom ter najbolj prizadevnim delavcem podelila plakete in priznanja ■ NALOŽBE KK PTUJ V ZEMUO Melioracije do 1985. leta PTUJ, 10. decembra - Do 1985. leta bo KK Ptuj, kakor načrtuje, melioriral v pesniški in polskavski dolini 569 hektarov nove obdelovalne zemlje, kar pomeni, da gre že letos v obdelavo vsa ta zemlja. Zaradi prepočasnega dotekanja denarja se melioracija sicer malce zatika, tako da letošnji plan ni dosežen. Kljub temu je KK Ptuj z lastnim denarjem in premostitvenimi krediti (ki so sicer mnogo dražji) dosedanji plan melioracij praktično realiziral. Od 569 hektarov načrtovanih melioracij bo v letu 82/83 nared za obdelavo in pridobivanje 257 hektarov zemlje - ali komaj dobra polovica, medtem ko bo ostala zemlja prišla na vrsto v prihodnjih letih. N. L ■ VEST IZ E-INŽENIRINGA Emona zgradila novo farmo prašičev v Bački Kot nam je povedal Zdenko Glumač, inženir agronomije iz sektorja živinoreje Emona Inženiringa bodo že letos pričele prihajati tone mesa iz dose-daj najmodernejše in po novih tehnoloških rešitvah zgrajene farme za svinjske pitance, ki so jo pred kratkim zgradili naši strokovnjaki v mestecu Adi na desnem bregu Tise v Vojvodini. Investitor te naložbe, ki je veljala 210 milijonov dinarjev je PIK »Halas Josef« iz Ade. V etažnih kletkah bodo vzredili letno 22.500 komadov 100 kilogramskih prašičkov. Novo veliko farmo prašičev, so zgradili v razmeroma kratkem času saj so s pričetki del začeli lani. Viljem Šrajer novi direktor E-Merkur ms Od 1. decembra je novi direktor največje delovne organizacije v okviru SOZD EMONA Viljem Šrajer. Delavski svet delovne organizacije Emona Merkur ga je imenoval na seji 21. oktobra 1982. Viljem Šrajer je bil rojen 1941. leta v Ljubljani. Po poklicu je ekonomist. V 19 letih delovne dobe je delal v Ini v Lendavi, DO Radenska-Radencj in Leku v Ljubljani. Povsod je izvrševal pomembne naloge. Zadnjih 9 let je opravljal dela in naloge na vodilnih delovnih mestih. V DO Radenska je 5 let vodil sektor za organizacijo poslovanja, nagrajevanje in avtofhatske obdelave podatkov, hkrati pa je bil vodja celotne delovne skupnosti skupnih služb. Od leta 1978 dalje pa je vodil plansko-analitski sektor delovne organizacije Lek. Je član ZK in je opravljal dosedaj številne družbene funkcije. Sedaj pa je član Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana-Šiška, član odbora za planiranje razvoja mesta Ljubljana, član Izvršnega odbora združenja kemične industrije Slovenije. Pavel GROZNIK Trideset let dela In rasti Emona Dolenike NOVO MESTO, 17. decembra - Na slavnostni seji delavskih svetov in družbenopolitičnih organizacij delovne organizacije Emona Dolenjka iz Novega mesta, ki je bila ob 30-letnici obstoja in dela te delovne organizacije v hotelu Metropol so ob navzočnosti predstavnikov občine, družbeno-poli-tičnih organizacij Novega mesta ter ' predstavnikov SOZD Emona podelili najzaslužnejšim delavcem posebna priznanja in plakete za dolgoletno in prizadevno delo. Posebno priznanje za sodelovanje in povezovanje v združenem delu sta prejeli novomeški delovni organizaciji Lek in IMV. Priznanja in plakete sta podelila Franc Jarc, predsednik delavskega sveta Emona Dolenjka in direktor delovne organizacije Lojze Urbanč. Slavnostni govornik je bil Lojze Urbanč, ki je ob tej slovesni priložnosti dejal: »Tovarišice in tovariši, dragi jubilanti, spoštovani gostje! Za nami so tri desetletja hotenj in naporov, uspehov in neuspehov. Pred tremi desetletji je Mestni ljudski odbor Novo mesto ustanovil trgovsko podjetje Izbira, katerega pravni naslednik je današnja Dolenjka. Ob ustanovitvi je imelo podjetje sedem proda-jalen v katerih je delalo 26 delavcev. Znano je, da je bila Dolenjska s svojim središčem - Novim mestom agrarna in zaostalo območje Slovenije. Tudi trgovina je bila slabo razvita. Takoj po končani vojni, ko smo pristopili k obnovi porušene domovine, smo začeli intenzivno vlagati v naj pomembne) šo vejo gospodarstva, to je v industrijo. Zastareli in tehnično slabo opremljeni trgovski lokah so bili slaba osnova za nadaljnji razvoj trgovine. Zaradi take družbene usmeritve, s katero je bila dana prednost v prvi vrsti proizvodnji, se trgovina s podedovano dediščino sama ni bila sposobna vzporedno razvijati z ostalimi dejavnostmi. Zaradi širšega družbenega interesa je bila v letu 1962 dana pobuda za reorganizacijo takratne razdrobljene trgovske mreže v občini Novo mesto. Takratnemu podjetju Izbira so se pripojila trgovsko podjetje Prehrana Novo mesto in Gorjanci iz Šentjerneja ter nekaj samostojnih trgovin. Novo trgovsko podjetje je sestavljalo 32 prodajalen s 108 delavci. Že ta podatek nam pove, kako razdrobljena je bila maloprodajna trgovska mreža. Za hitrejši razvoj si je kolektiv Dolenjke kot osnovno nalogo začrtal nadaljnje povezovanje v svoji dejavnosti, vzporedno s tem pa storil tudi ukrepe za boljše gospodarjenje in zmanjšanje stroškov. Kljub temu, da takrat nismo imeli dovolj denarja za večje naložbe smo v tem času obnovili 8 prodajalen in za 9.800 kv. metrov povečali naše prodajalne zmogljivosti tako da razpolagamo sedaj s skoraj 15.000 kv. metri prodajnih in skladiščnih površin. Rezultati gospodarjenja bi bili vsekakor še boljši, če nebi nas trgovce spremljali ukrepi kot so obvezni depoziti za naložbe, zamrznjene marže in podobno. Zaradi uspešnega poslovnega sodelovanja s takratno delovno organizacijo Emona se je kolektiv Dolenjske ob reorganizaciji Emone povezal v SOZD Emona. Temeljni cilji tega povezovanja so bili predvsem, da se dosežejo boljši gospodarski učinki, hitrejši razvoj in učinkovitejša organizacija dela. V naši delovni organizaciji imamo dve temeljni organizaciji združenega dela in to -tozd Engro-detajl v Novem mestu ter tozd Detajl v Črnomlju. V 57 prodajalnah, skladišču in v skupnih službah je zaposlenih 420 delavcev, ki bodo letos ustvariti 1,26 milijarde dinarjev celotnega prihodka in 40 milijonov din za razširjeno reprodukcijo. Sedanje gospodarske razmere terjajo od nas še večjo zavzetost za varčevanje in smotrno gospodarjenje. Re-solucijska predvidevanja o naložbah ne dajejo velikega upanja za večja vlaganja v razvoj trgovine. Naša usmeritev v letih 1983-1984 je le v obnovi obstoječih prodajalen ter v izboljšanju tehnične opremljenosti. Šele leta 1984/85 bi pričeli z gradnjo blagovnice v Novem mestu, ki jo načrtujemo že od leta 1978. Ta naložba je za našo delovno organizacijo izredno pomembna saj bi le z njeno uresničitvijo lahko zagotovili zadovoljivo oskrbo občanov Novega mesta in njegove širše okolice. »Letošnje leto, ko praznujemo svoj jubilej, smo želeli dati poseben poudarek in sicer na ta način, da bi potrošniku dokazali, da zaslužimo njegovo zaupanje. V ta namen je od meseca maja s sodelovanjem nekaterih‘proizvodnih delovnih organizacij potekala pospešena prodaja njihovih izdelkov. Te organizacije združenega dela so bile: Radenska, Kolinska, Fructal, Delamaris, Slovin, Krka - tovarna zdravil, Kraš, Emona Kmetijski kombinat Ptuj, Dana, Ljubljanske mlekarne in Union. Mesec september je bil za nas delavce Dolenjke v znamenju jubileja. Delavci v prodajalnah so v tem mesecu med seboj tekmovali v urejenosti in založenosti prodajalen, kar je ocenjevala posebna komisija. Najuspešnejšim kolektivom prodajalen čestitam. Franc Jarc, predsednik delavskega sveta in Lojze Urbanč, direktor delovne organizacije Emona Dolenjska sta nato podelila plakete, priznanja in nagrade jubilantom za 10, 20 in 30 let dela v delovni organizaciji, za izredna prizadevanja, delavcem prodajalen za uspehe pri oskrbi potrošnikov ter delovnim organizacijam za uspešno sodelovanje. * * * Plakete in priznanja za dolgoletno vestno in prizadevno delo so prejeli naslednji delavci: 1. DOLTAR ANICA 2. HROVAT JOŽICA 3. KOLIGAR PIA 4. KUHELJ FANIKA 5. MRZLAK ANICA 6. NOVAK JOŽE 7. PLUT KATICA 8. SAJE ANICA 9. ŽUNIČ ŠTEFKA 10. ŽUGELJ KRISTINA 11. ŠVAJGER ANICA Nagrade in priznanja za 10, 20 in 30 letno delo v delovni organizaciji za 10 let 1. BERKOPEC ANTON 2. BLAŽIČ JANEZ 3. GREBENC MARIJA 4. GREBENC FRANC 5. GRDIŠA MARTINA 6. HUTAR MARIJA 7. JAZBEC ANTON 8. KARIN NACE 9. PANJAN NADA 10. POLOVIC ERNA . 11. REZELJ FRANC 12. ŠIKONJAVERA 13. ŠIŠKA METOD za 20 let 1. BOHTE FRANC 2. BRODARIČ JANEZ ■ 3. ČRTALIČ ANICA 4. JUDEŽ BARIČA 5. KASTREVC ANTONIJA 6. KRNC ANTON 7. LUZAR DARKO 8. MALNARIČ MAJDA 9. SINTIČ ANTONIJA 10. SMREKAR STANE 11. VLASIČVID 12. VRANEŠIČ MARIJA za 30 let 1. KUHELJ FANIKA 2. NOVAK JOŽE 3. ŠVAJGER ANICA Posebna priznanja so p6 sklepu delavskega sveta za vestno in prizadevno delo prejeli naslednji delavci: bronasta priznanja 1. KOS JOŽE 2. PAVŠE LEOPOLD 3. TRAMTE ALOJZ 4. TURK DANICA srebrna priznanja 1. JAZBEC ANTON 2. KRNC ANTON 3. ZORE JUSTINA zlata priznanja 1. PANJAN ZOFKA 2. ŽURAJOŽE Denarne nagrade in priznanja za urejenost prodajala so prejeli naslednji kolektivi prodajaln: denarne nagrade prodajalna MARKET DRSKA - za doseženo T mesto prodajalna TREBELNO - z3 doseženo 2. mesto prodajalna OBUTEV - za doseženo 3. mesto pismena priznanja: prodajalna ČRMOŠNJICE -za doseženo 4. mesto prodajalna OBLAČILA - z3 doseženo 5. mesto prodajalna MARKET S& MIČ - za doseženo 6. mesto Plakete in priznanja za usp" šeno poslovno sodelovanj^ so dobile naslednje organizacije združenega dela: • INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL NOVO MESTO • KRKA tovarna zdravil NOVO MESTO e SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE »PIONIR« NOVO MESTO O HOTEL METROPOL NOVO MESTO • ISKRA tovarna kondenzatorjev SEMIČ Iskreno čestitamo XXX. JUBILEJNI GOSTI NSKO-TURISTIČNI ZBOR V PORTOROŽU Emonlnl gostinci uspešni PORTOROŽ, 29. oktobra -Gostinski delavci Emone so se tudi na letošnjem tradicionalnem Gostinsko-turistič-nem zboru, ki je bil v Portorožu v dneh od 27. do 29. oktobra dobro izkazali, saj so se v svoje delovne in temeljne organizcaije vrnili s številnimi zlatimi, srebrnimi in bronastimi medaljami, tako s področja kulinarike kot tudi športa. Kolektiv restavracije Ma-xim iz ljubljanskega Maxi-marketa je za kvaliteto svojih storitev prejel priznanje in srebrno plaketo, ljubljanski hotel Slon, ki letos slavi 430-letnico pa je prejel priznanje. Zlato midaljo je za pogrinjek večerje »10 let Maxi-marketa« prejel Matija Kafol, vodja restavaracije Emonska klet. Melena Peterlin iz Maxi-marketa je za svojo torto »MM« prejela bronasto medaljo, nastopila pa je tudi s ■ploščo »paradižnik.« Iz Ma-ximarketa je nastopil tudi šef kuharjev Alojz Adamlje in sicer s toplo ploščo, ki jo je imenoval »Ljubljanski zmaj«. Bojan Podlogar, natakar iz naše največje trgovske hiše se je pomeril v flambira-nju, za svinjsko zarebrnico »Maestral« pa je prejel bronasto medaljo. Natakar Milan Nipič se je pomeril v tekmovanju »trančiranja« svinjske krače, vendar mu letos športna sreča ni bila naklonjena, da bi posegel po kateri od medalj. Iztok Legat iz Bernardina je nastopil s kompozicijo morskih specialitet - školjkami, škampi, sladkovodnimi rakci, lososom, kaviarjem in maslom - tokrat izven konkurence. Na športnem področju le največ sreče in seveda znanja imela Irena Kopina, ki51 je v streljanju z zračno pušk0 pristrelila zlato medaljo, dobra mesta pa sta si priboril3 tudi Franci Lavrač v šahu m Braco Rajačič v namiznem tenisu. M- & Zlata kolajna - pogrinjek »10 let Maximarketa« POROČILO S PTUJA Vino hi mleko Iz Slovenskih goric 1**«" »Letošnja trgatev je dala več grozdja kot smo pričakovali in načrtovali,« je povedal Franc Travnikar, vodja proizvodnje v7 tozdu »Vinogradništvo«, ki sodi v okvir delovne organizacije Emona Kmetijski kombinat Ptuj. »Vinograde in njive imamo na območju Haloz, od hrvaške meje, od Zavrč pa tja do Majšperga. Na 25 kilometrov dolgem in 12 kilometrov širokem pasu smo letos pridelali 2.169 ton grozdja, ki je že dalo milijon 400 tisoč litrov žlahtne kapljice. Gojimo predvsem laški in renski rizling, šipon, sauvig-pon (muškat silvanec), ki daje znano vino »Rimljan an-no«, rumeni muškat, traminec in rizvanec, ki je bolj rana sorta. i. Načrtovali smo, da bomo Pridelali 1.749 ton grozdja, zato smo s 420 tonami večjim Pridelkom lahko le zadovoljni. Kakovost sicer ni najboljša, kar gre na rovaš deževnih dni in manj sonca v septembru in oktobru, v času, ko ga trta najbolj potrebuje. , Zadovoljni smo z zdravstvenim stanjem trt. Dobro srno jih zavarovali, pravočasno in pravilno škropili. Verno, da le zdrava trta da obilen in dober pridelek. Še vedno občutimo posledice hude pozebe, ki je bila lani. Haloški griči- so strmi. Znano je, da so že Rimljani na njih gojili trto in pridelovali vino. Zaradi lažje obdelave s stroji počasi odpravljajo stare vinograde in prehajamo na oblikovanje terasastih vinogradov. Na voljo nnamo 28 traktorjev in 130 faznih priključkov za dela v vinogradih in na poljih.« V tozdu Vinogradništvo so Pridelali letos tudi dobrih 24 ton hmelja za žalski Hmezad, za kombinatovo tovarno fnočnih krmil v Dražencih Pa 109 ton koruze. Pridelek Pšenice (101 tono)-bo mariborski Intes predelal v testenine. Kmetijci vinogradniškega tozda se lahko pohvalijo tudi z mlekom. Na dveh farmah -v Zavrču in Podlehniku - so ietos namolzli 400.000 litrov mleka za tozd Mlekarna na muju. Za obnovo črede pri-y?žej° letno 60 do 70 telic, bikce pa oddajo v pitanje, tfojijo predvsem simental-sko in čmobelo holsteinsko Pasmo. Mlečnost je dobra, faj imajo primere, ko dajo rekorderke po 7.200 litrov mleka, veliko jih je, ki dajo okoli b.000 litrov, povprečje pa ?naša okrog 5.200 litrov mleka letno. Obetavni načrti za leto 1983 .Delavci v vinogradništvu, i89, jih je skupaj, načrtujejo, na bodo prihodnje leto obno-1 n hektarjev vinogradov, t’ hektarjev pa bodo zasadili z višnjami za Slovenija-sa-b]e. V Halozah višnje dobro UsPevajo. .Khpiti nameravajo tudi biralni stroj za hmelj. Pri Usedanjem ročnem obira-lu je 400 obiračev delalo Polnih 14 dni, s strojem pa odo to delo opravili v pičlih m dneh. Osojnik dosedaj brez izgube nj “Čeprav smo v naši temelj-Pr t organizaciji usmerjeni let e^no v sadjarstvo, je pa-rJ9 naših pridelkov dokaj dimu’” ie dejal Jože Eržen, k at tor sadjarskega tozda dci rega kolektiv šteje 107 elaveev. Od 500 hektarjev zemlje so namenili poljedelstvu polovico. Na 100 ha so posejali koruzo, 50 ha so namenili žitaricam, 2 ha za hmelj, 5 hektarjev so obdelovali vrtnarji, ostalo pa so travniki in pašniki, saj rede 110 krav molznic, 60 do 70 telic pa rede za obnovo črede. »Počasi opuščamo ekstenzivno sadjarstvo, ki sega nazaj tja do grofa Herbersteina ter prehajamo na tako imenovano intenzivno sadjarstvo, na plantažne nasade, ki dajejo veliko večji pridelek sadja. Medtem, ko smo imeli včasih na enem hektarju 100 sadnih dreves, imamo sedaj 1.500 pa tudi do 3.000 jablan. Gojimo predvsem sorte jabolk kot so jonagold, idared, zlati delišes in hruške vilija-movke, klergo, konferans, Aleksander Lucas ter passa-krasan,« je povedal Jože Eržen. Gojijo tudi višnje, na trgu zelo iskano blago. Njim so namenili kar 19 hektarjev. Lešnike obirajo na 16 hektarjih, na sedmih hektarjih pa goje breskve. Letošnjo letino jim je precej obrala toča. Padala je dvakrat, posebno huda je bila 19. junija. Načrtovane letine niso dosegli niti kvalitetno niti količinsko. Skoda zaradi ujme je bila ocenjena na polovico pridelka, nekateri nasadi pa so bili uničeni tudi 90 procentno. Trem glavnim odjemalcem sadja - Emoni, Timi in ptujskemu Mercatorju so dobavili letos 350 ton jabolk I. klase, 400 ton jabolj za industrijsko predelavo pa so prodali Fructalu, Dani iz Mirne in Slovenija sadju iz Bohove pri Mariboru. Precej podobno je bilo tudi s hruškami. Prvoklasnih hrušk so obrali za 30 vagonov, prav toliko jih je bilo za industrijsko predelavo. Problem, ki jih tare v sadjarstvu so cene, ki so nižje kot lani. Povedali so, da so najmanj iztržili za jabolka v Emoni. Po odbitju stroškov je sadjarjem ostalo za kg le 10,85 din. To za jabolka, ki jih sedaj Emona prodaja po 32 do 36 din za kg. Tima jim je plačala 17 din bruto za neto, kar je za njih bilo ugodnejše, hruške passakrasan pa so iztržili 22 din bruto za neto. Na tuje so letos izvozili 50 ton višenj, 9 ton hrušk ter približno 4 tone hmelja. Bolje kot z letino sadja se pohvalijo v vinogradništvu. Pridelek grozdja, grobo vzeto okoli 40 vagonov, je bil nad načrtovanim. Njihovi vinogradi so glede na teren-boljši od Haloških in če ne bi bilo toče, bi bil pridelek skoraj rekorden. Goje modre sorte grozdja kot so frankinja in žametovka. Prihodnje leto nameravajo obnoviti 13 ha vinogradov, 11 ha pa jih bodo obnovili, slednji bodo dali leta 1983 tudi že prve grozde. V neposredni okolici Ptuja bodo 10 ha zasadili z višnjami, 3 ha s hruškami in 13 ha z jablanami. V Janzovcih, kjer so letos z agromelioracijskimi posegi usposobili za poljedelstvo 9 ha zemljišč, jih bodo prihodnje leto še 20 hektarjev. Nazadnje velja omeniti, da ie ta temeljna organizacija med redkimi, ki goji trsne cepljenke, do 300.000 letno. Sadnico trsnih cepljenk imajo v neposredni bližini Ptujskih toplic. Cepijo za ves Podravski rajon, in to samo na podlagi sklenjenih pogodb. Z. G. Kombajni in drugi stroji domžalskih kmetijcev počivajo pod streho, vzorno očiščeni in namazani tako, da bodo spomladi nared Utrinki Iz poslovalnice Gtobtour - Ljubljana ■ NOVICA IZ PTUJA Priznanje za vestno deic Na letošnjem jubilejnem 30. gostinsko-turistič-nem zboru v Portorožu sta prejeli priznanji Republiškega odbora sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije gostinski delavki Marija Mat^j in Elizabeta Kranjc, zaposleni v temeljni organizaciji združenega dela »Haloški biser« Emone Kmetijskega kombinata Ptuj. Obe sta prejeli priznanji za dolgoletno vestno dejo v gostinstvu, za uspehe v prizadevanjih za boljše gospodarjenje in za aktivnost v samoupravnih in družbeno političnih organizacijah. Prejeti priznanji sta hkrati pomembni za temeljno organizacijo, ki si s številnimi ukrepi prizadeva za čim uspešnejše poslovanje. Irena Kovačič M POLJEDELSTVO GOVEDOREJA Ne žanleš vedno, kadar poseješ DOMŽALE, 11. decembra - »S pridelkom koruze letos nismo preveč zadovoljni, 4.000 ton je je manj kot lani. Vremenska ujma 29. junija nam jo je »požela« dobršen del. Letošnji pridelek - 24.500 ton koruzne silaže in 1.830 ton koruze v zrnju pa bo zadostovalo za osnovne obroke 950 kravam molznicam in 2.400 govejim pitancem,« je povedal Lojze Štepec, agronom naše domžalske tozd. Pšenico so vso, pridelali so jo 1.100 ton, prodali ljubljanskemu Žitu. Tudi te so pridelali manj kot lani, toča jo je oklestila tako, da je znašal pridelek zgolj 25 dt/ha. S takim pridelkom res ne morejo biti zadovoljni pa tudi kolobarjenje - koruza: pšenica - ne pospešuje večjega hektarskega donosa. Zvedeli smo, da so domžalski kmetijci prenehali s pridelovanjem rženih rožič-kov za ljubljanski LEK. Z jesensko setvijo pšenice so pravočasno končali. Letos so ozimne pšenice posejali na 600 hektarjih, 200 ha več kot lani. Njive za spomladansko setev so že pripravili. Na 1.040 hektarjih so opravili globoko oranje ali kot pravijo kmetijci opravili praho, na 105 ha pa so že potresli hlevski gnoj. Do pomladanske setve bo zemlja počivala. Na 180 ha bodo posejali j ari ječmen, na 60 ha pa j aro pšenico. Vso koruzo, kar je bodo pridelali, bodo silirali. Medtem, ko to poročamo bo 450 mladih bikcev v Smledniku že pod novo streho prvega obnovljenega hleva tega pitališča. Naj na koncu omenimo še to, da na farmi Pšata dosegajo odlične rezultate pri privezu sesnih telet. Zdravstveno stanje črede je zelo dobro, saj pogina pratično sploh ni.. Edino kar še tare kmetij ce je kronično pomanjkanje rezervnih delov za stroje in motorje. Bo sodelovanje s Tehnoservisom iz Ptuja kaj ublažilo te težave? g j Če k dejstvu, da je v Ljubljani kar dvanjast turističnih agnecij, dodam, da vse po vrsti organiziramo tudi izlete, potem je razumljivo, da je konkurenca zelo velika in paleta ponudbe zelo široka. Stranki - uporaniku - seveda ne moreš diktirati, s katero agnecij o naj potuje. Odločila se bo Za tisti izlet, ki je, po njenem mnenju, najbolj privlačen, zanimiv (nudi največ uslug, ima pristopno ceno ipd.). Da se na tržišču uveljaviš, da na njem obstaneš, poskušaš z vedno novimfin novimi prijemi, novimi akcijami (včasih so to morda stare, že nekoliko pozabljene, v novih oblekah). Tudi naša poslovalnica, je v oktobru, v sodelovanju z Nedeljskim dnevnikom pripravila novo in, kot se je pokazalo, tudi privlačno akcijo. Nedeljski jo je imenoval »Isti ptiči skup lete«, saj so to izleti - srečanja vseh tistih občanov, katerih priimki imajo nekaj skupnega, oziroma spadajo v določeno skupino priimkov (plemenita-ški, rokodelski, krajinski, živilski). Ker je bila to naša nova akcija in ne nazadnje, ker je med nami mnogo tistih, ki se pišejo Novak, smo prvo srečanje »istih« pripravili zanje. 23. oktober ni bil navaden dna, ampak Dan Novakov. V Čateških Toplicah, kamor smo popeljali Novake, je od zgodnjega dopoldneva, do pozno popoldne odmevalo veselje ob zabavnem programu, reševanju ugank, skupinskih igrah. Kolegica, Sonja Novak, ki je srečanje vodila, je povedala, da je igrivost Novakov pritegnila tudi hotelske goste, Iti so vsi po vrsti zatrjevali, da se tako prijetno že dolgo niso zabavali in ne nazadnje, da je bila to za njih zelo prijetna sprememba. Pa se vrnimo na start. Že v avtobusu, ko so se Novaki med seboj spraševali, če je ta, ali oni morda z njim v bližnjem ali daljnjem sorodstvu, jim je Sonja razdelila liste z »Novakovo himno«, »zrimano« za to priliko. In potem so zapeli ... Oj pet Novakov šlo je Oj, en Novak pa šel je 1 na slavni Magistrat in tam se je oženil ne bo več ledik fant. Če. tak bo, kot zamorček, ki šel je v beli svet, tudi naš Novak tamladi bo imel Novakov pet! Tako so se veselili Novaki, pa hotelski gostje. Sonja je bila neutrudna. Zdaj je plesala z naj starejšim Novakom, ki je imel kar osem križev, zdaj pogovarjala z najstarejšo Novakovo mamo. Ker pa so se potrudili tudi kuharji in spekli res imeniten »Novakov zrezek« ter skuhali in' napekli še kup drugih dobrih jedi, je srečanje Novakov tudi po tej plati kar se da uspelo. In prav vsi so zatrjevali, da bodo z Glob-tourom še šli na izlet. Naše prvo srečanje je torej uspelo. Naj povem, da smo program pripravili sami, od ugank, veznih tekstov, do veselih igric; celotno srečanje, pa je, kot sem že povedala, povezovala naša Sonja. In lahko mi verjmete, da smo prihranili kar dober star milijonček, zato je bil izlet lahko tudi cenejši, kot bi sicer bil. Poiskali smo notranje rezerve, kot se temu reče. V tednu pred izletom, pa se je po Glasu Ljubljana, Glob-tour velikokrat slišalo, saj smo npr. v tekst - vabilo na izlet - vpletli tudi nekaj ugank. In potem je staro in mlado vrtelo telefone in preko radia reševalo uganke. Seveda pa za reklamo nismo plačali nič več, kot bi v primeru, da bi nam objavili le goli tekst. No, pa to le takole mimogrede. Zdaj pripravljamo že novo akcijo. To pot vabimo vse, ki imajo »plemenitaške« priimke, kot npr.: Kralj, Vitez, Ban, Herzog, Župan, Škof, Plemenitaš. Srečanje bo 18. decembra v Mokricah. Z nami bo tvfdi »kralj nedeljskih večerov«, Marjan Kralj. Ali se nam boste pridružili? Da bi ponudbo še bolj popestrili. In ne nazadnje, zdaj bodo vse agencije organizirale samo izlete po domovini, smo pripravili vrsto izletov, pod geslom »prijetno s koristnim«. To bo vrsta enodnevnih izletov, kjer si bomo, mimo zanimivosti krajev, ogledali tudi tovarniške trgovinice in v njih tudi kupovali, seveda po malo nižjih cenah. Tako bomo šli v Tržič, Radovljico, Metliko, Sevnico. In malo za želodec in v skrinjo, še na koline in po koline v Škocjan. Če vas morda zanimajo podrobnosti, vam jih bomo prav radi natresli, če se boste le oglasili v naši poslovalnici na Gosposvetski 4, v Maximarketu ali na Šmartinski. Se vam je utrnilo, kam bi bilo vredno še organizirati izlet za »prijetno in koristno«? Imate morda kak drug predlog za izlet v manj poznan, zato pa zelo zanimiv kraj? Vas lahko prosimo, da nam sporočite. Morda kar po telefonu na številko 311-164 in 313-230. Še bolj pa bomo veseli, če boste prišli kar v našo poslovalnico. Spoznali se bomo, se pogovorili, pa tudi skodelica čaja se bo našla. Do prihodnjega utrinka iz naše poslovalnice po vsem lep pozdrav Milka Kovačič-Miša Se dva Novaka šla bi z Globtourom na izlet, pa eden je zamudil, ne more z nami pet... Kot po naključju, pa so res imeli zamudnika, ki je za njimi, v »lastni režiji«, prišel v Čateške Toplice. Ko so mu zapeli, je kar hitro pozabil na jezo in se pridružil razigranim soimenjakom. Z zadnjima kiticama pa so Novaki razveselili ženina in nevesto, ki sta s svati prišla na poročno kosilo. ■ VEST IZ PTUJA Preurejena prodajalna Emone na Ptuju DO Emona Merkur Ptuj je 11. oktobra ponovno odprla preurejeno prodajalno tekstila »ZVEZDA«. S preureditvijo se je poleg spremenjenega izgleda prodajalne, ki sedaj spada med lepše v ptujski občini tudi nekoliko povečala prodajna površina, ki znaša 92 m2. Celotna preureditev je veljala 2 milijona dinarjev, trajala pa je mesec dni. Prodajalna, v kateri je šest zaposlenih je sedaj delno specializirana za žensko konfekcijo, opuščena pa je prodaja moške in otroške težke konfekcije. Rezultati prenovitve prodajalne so že vidni, saj se je prodaja precej povečala, kar kaže, da so kupci z novo ponudbo zadovoljni. Preureditev prodajalne Zvezda sodi v srednjeročni program razvoja Emone Merkur Ptuj in v letni program dela. Peter Gaspari Ob 15. letnici folklorne skupine Emona Na ozemlju Jugoslavije, križišču vseh zgodovinskih vetrov in buri j, je tekom stoletij rastla neizčrpna zakladnica bogatega duhovnega življenja, ki se odraža tudi skozi ljudsko pesem in ples. Zasluga, da to bogatstvo ne tone v pozabo pripada mladim, ki so zbrani v mnogih kultumoumetniških društvih in skupinah. Z gojenjem in obnavljanjem starega ljudskega izročila bogatijo sebe, svojo mladost in bodoče rodove. Med take spadajo tudi mladi zbrani v amaterski folklorni skupini »Emona« iz Ljubljane. Folklorna skupina »Emona« je pričela z delom v jese- ni 1967 in že decembra istega leta imela prvi javni nastop. Tako sedaj skupina praznuje 15. letnico svojega delovanja. V svojih vrstah združuje dijaško, študentsko in delovno mladino, ki se je na temelju ljubezni do ljudskega plesa in pesmi posvetila obnavljanju ter ohranjevanju našega ljudskega izročila. Danes skupina šteje okoli 100 članov. Program, ki ga izvaja, obsega pesmi in plese predvsem. iz Slovenije, pa tudi iz drugih republik, tako da lahko občinstvu predstavi dve obliki celovečernega nastopa: slovenski ali jugoslovanski program. Pri tem želi ohranjati čim večjo izvirnost Na jubilejni prireditvi v Ljubljani je folklorna skupina Emona v Domu Ivana Cankarja zaplesala tudi goriško šagro v izvedbi in se izogiba raznim koreografskim efektom. To načelo se zasleduje tudi pri narodnih nošah, saj so originalne ali pa delane po originalih. V svoji kratki a bogati zgodovini je folklorna skupina »Emona« sodelovala na številnih večjih in manjših prireditvah, na proslavah, nastopala je v delovnih organizacijah, folklornih festivalih doma in v tujini itd. Bogato izročilo naših narodov in narodnosti je ponesla tudi daleč preko meja. 10-krat je nastopala v Italiji 5-krat v Avstriji, 4-krat v Nemčiji, po 2-krat v Švici in Franciji ter po 1-krat v Alžiriji, Finski, Madžarski, Poljski, Portugalski, Veliki Britaniji in Španiji. V maju 1979 je folklorna skupina »Emona« sodelovala na veliki prireditvi ob Dnevu mladosti na stadionu JLA v Beogradu pred tovarišem Titom, na kar je še posebno ponosna. Za umetniško vrednost, izvirnost in izvedbo je skupina prejela več različnih priznanj. Članstvo folklorne skupine »Emona« se nenehno ob-navija z novimi generacijami mladine. To zagotavlja, da bo skupina delovala tudi v prihodnje in ob nesebičnem ter požrtvovalnem delu dosegla nove uspehe. Fabo Praznik republika naša slavi.. uspel recital. ........ Hi! ^ . mladinke in mladinci Emoninega Merkurja so pripravili Kako daleč le stanovanjska zadrega Emona Bill smo v Brežicah pri upokojencih Poverjeništvo Kluba upokojencev Emona v Brežicah nas je povabilo na sestanek dne 20. oktobra 1982 v svoje lepo obnovljene prostore. Pisarno imajo sredi Brežic ob glavni prometnici tako, da so res »sredi« dogodkov v domačem kraju. Zbirajo se tedensko in zato verjamemo, da se med seboj bolje poznajo kot mi v Ljubljani. Tam je skoraj »poverjeništvo« in »seja« neprimerna, ker se ne vedejo uradno in sestankov ne vodijo po črkah dnevnega reda, ki ga skoraj ni, nego se spontano in neprisiljeno pogovarjajo. Njihova pisarna jim je drugi dom, ki nima togosti pisarne, službenih prostorov. Lahko jim samo zavidamo, ker se imajo bolje kot mi v Ljubljani. Ob obisku smo se pogovarjali o njihovem delu, vlogi in namenu poverjeništva. Rešitev je neskončno preprosta: med njimi je nekaj upokojencev, ki z ljubeznijo in brez dinarja zavzeto in organizirano delajo. Saj vemo iz izkušenj: vsaka organizacija mora imeti enega, dva zavzeta delavca, pa stvar teče... Brežičani pa niso ostali samo pri sestankih v pisarni. Redno in mesečno se zbirajo, pa tudi v zidanicah posede in zapojo. Okolica Brežic je kot nalašč za jesenske izlete. Sončni dnevi narede iz Praznik republika naša slavi... tako poje znana pesem, ki smo jo v prazničnih dneh velikokrat slišali. V naših srcih se je prižgala drobna lučka za vse ljudi, kajti 29. november je praznik nas vseh, praznik naših polj in gozdov, molja in gora, praznik otrok, mladine in delovnih ljudi. Tudi v DO Emona Merkur smo rojstni dan naše republike svečano proslavili. Letos smo v počastitev praznika pripravili kulturno prireditev, v kateri so sodelovali nastopajoči iz vseh delovnih sredin. Irena, Dragana, Erika, Polona, Bojan in Andrej iz DO Emona Merkur, Ivanka in Breda iz TOZD Mak-simarket in Milka, Zdenka, Franci Pusto vrh in Franci Meserko iz TOZD Supermarket so pod režijskim vodstovom tov. Cite Trampuš pripravili kvaliteten in pester program. S programom so prikazali nastanek in razvoj naše socialistične samoupravne domovine, naših bratskih narodov in narodnosti in našo pripravljenost in odločnost, da bomo nadaljevali Titovo-našo pot. Prijetno dekorirana sejna soba v Supermarketu je bila skoraj premajhna za vse, ki so hoteli prisostvovati prireditvi. Na koncu smo se vsi za nekaj časa zadržali v prijateljskem srečanju. Program je skupina ponovila še v Maksimarketu, Emonki in na povabilo tov. Žuglove na Koleziji na prireditvi za starejše občane in borce. Mirjana Kum starega mladega - pri vinu pa je narobe - iz bolnega pa zdravega. Tamošnji upokojenci so bolj bogati kot mi in prosti čas znajo bolje izkoristiti. Medsebojno se obiskujejo in lepo jim je... Prav bi bilo, če bi se tudi naša ostala poverjeništva organizirala po zgledu brežiča-nov. Prepričani smo, da bi se povsod našel prostor za Poverjeništvo seveda, če bi to želeli upokojenci in bi DO in TOZD v njihovem kraju to podprla. Vodstva KU Emona pa bi tudi našlo sredstva. za nabavo opreme. Izmed sebe bi morali zbrati dva, tri člane in začeti včeraj, ne jutri. Verjetno spočetka ne bi vsi sodelovali, toda zgled vleče in prvi obiskovalci bi kmalu dobili posnemalce. Nekaterim je dano da zapojo. Brežičani imajo mešani pevski zbor, brez pevovodje, in še v teh letih kristalno čiste glasove. Pa tudi pesnike in pisatelje imajo med seboj in na sestankih bero njihove umotvore in se vesele. Seveda je vsebina spisa ali pesmice vedno »domorodna« in aktualna. , Novomeško poverjeništvo za njimi nič ne zaostaja po organiziranosti. Manjka pa jim družabno življenje in večkratno sestajanje. Toda krajevna razsežnost poverjeništva - raztresenost po vsej Dolenjski in Beli Krajini jim onemogoča tedenske sestanke in klepete... Radi bi, da bi padla pobuda o enaki organiziranosti kot opisano, tudi v Kopru, Ilirski Bistrici, zlasti pa v Ptuju. Skupaj bi se pogovorili in naprosili DO ali TOZD za- pomoč in sodelovanje. Brežičani so nam ostali v lepem spominu in vemo, da imajo vse pogoje za samostojno življenje, KU Emona Ljubljana pa bo vedno stal na njihovi strani in jih po svojih močeh moralno in materialno podprl. Edo Uratnik Zadruga je bila registrirana in vpisana v sodni register 10. maja 1982' in trenutno šteje 175 članov. Takoj po registraciji smo imeli razgovore pri Samoupravni stanovanjski skupnosti Bežigrad, za pridobitev lokacije Šentjakob. Dobili smo odgovor, da je ta lokacija predvidena za obdobje 1985-1990. Drugih lokacij in prostih mest ta skupnost nima. V začetku junija meseca smo imeli razgovore na ZIL (zavod za izgradnjo Ljubljana). Napoteni smo bili na SS skupnost Moste-Polje, ki ima eno lokacijo za izgradnjo 90 stanovanjskih hiš v Sne-berjih. Tu so nas napotili do načelnika oddelka za gradnje občine Moste-Polje (tov. Dežman). Na sestanku: Dež- man-Pust-Križanič-Kodele smo izvedeli, da je možnost gradnje s pričetkom leta 1990, ko bo urejena kanalizacija, katere sedanje kapacitete so premajhne. Hkrati obstaja za to območje odlok Mestnega sveta Ljubljana o varstvu zelenih površin in podtalnic. 14. maja 1982 je bil v časopisu Dnevnik objavljen razpis za Vključevanje soinvestitorjev v družbeno usmer- jeno stanovanjsko gradnjo v Ljubljani. Po tem razpisu so vsi stanovanjski objekti v vseh Ljubljanskih občinah bili že oddani (že sklenjene pogodbe, investitorji in interesenti že znani). Prosto po razpisu je bilo znano 70 velikih stanovanj v občini Šiška in sicer ŠS 4/1 Stara c. Na ZIL so nam povedali, da so tudi ta stanovanja že oddana. Glede na to, da je ostala edina možna lokacija Šentjakob, smo se koncem novembra pozanimali na SS skupnosti Bežigrad v kakšni fazi je priprava načrtov za to območje, sem bil napoten na LUZ (Ljubljanski urbanistični zavod) kjer smo dobili odgovor, da mora biti ta dokumentacija pripravljena do konca leta 1984 in da se z gradnjo prične v letu 1985. V 7. točki vpisa v sodni register je zadruga registrirana tudi za: opravljanje investcij-skih poslov in nadzorstva pri gradnji hiš za svoje člane, rekonstrukcij in popravil stanovanjskih enot članov zadruge, v 8. pa organizacija nakupa gradbenega in drugega materiala ter stavbnih elementov, ki so potrebni za gradnjo (rekonstrukcijo, popravilo in vzdrževanje stano- vanj) stanovanjskih hiš in skupnih objektov ter najemanje kreditov v ta namen. Da bi omogočili delavcem, ki že gradijo in pa tistim, ki rekonstruirajo stanovanja ali stanovanjske hiše, nabavo materiala z oprostitvijo prometnega davka, je svet zadruge 9. 11. 1982 sprejel sklep, da se take delavce vključi v zadrugo. Članom zadruge, ki so interesenti za gradnjo v Šentjakobu in še nimajo sklenjenih varčevalnih pogodb z ljubljansko banko-stanovanjsko banko v Ljubljani priporočamo, da se čimpreje vključijo v stanovanjsko varčevanje. Širša pojasnila o delovanju zadruge bodo člani zadruge, skupaj z novimi vprašalniki prejeli na domu. Franc Kodele DRUGI O NAS Še zadovoljivi rezultati Kljub oteženim pogojem gospodarjenja, je trgovska delovna organizacija Emo-na-Merkur v devetih mesecih letos zadovoljivo poslovala. Indeks celotnega prihodka je dosegel 140, dohodka 127, primerjalnega dohodka 129. Povprečni osebni dohodek na zaposlenega pa je bil v tem obdobju 11540- 00 dinarjev. Dohodek in čisti' dohodek sta dosegla nižjo rast predvsem zaradi visokih stroškov, višje amortizacije (indeks 182) in razlike v ceni, ki je zamrznjena. Delovna organizacija se je s posebnim dopisom obrnila na bodoče stanovalce stanovanjskega bloka A-l v stanovanjski soseski Rabeljčja vas - zahod. To je že nekajletna praksa te trgovske organizacije, obenem pa oblika približevanja trgovine s kupci. Bodočim stanovalcem je. namreč poslala prospekte za opremo novih stanovanjskih prostorov. To je tudi cenejša oblika informiranja občanov o založenosti, prejšnja leta so organizirali razstave pohištva. Vsak novi stanovalec pa je dobil tudi obesek za ključe. Pri obravnavi periodičnega rezultata so ugotovili, da je prodaja na kredit zelo upadla, predvsem zaradi višjih pologov. Precej težav pa je tudi z založenostjo, primanjkuje zlasti tehničnega blaga. Določeno pomanjkanje je tudi v tekstilni stroki. V tekstilni hiši so pred dnevi tudi na novo opremili prvo in drugo nadstropje, trudijo pa se da je hiša vedno dobro založena. V zadnjem času so dobili precej opreme za smučarje, članom smučarske zveze Slovenije pa ob nakupu nudijo 10-odstotni popust. Ptujski tednik 18. 11. 198" VEST S PTUJA Za ljubiteljske kletarje Prav v času trgatve oziroma priprav na glavno trgatev je izšla pri mariborski založbi Obzorja knjiga ptujskega enologa Toneta Skaze - diplomiranega inženirja agronomije iz Emoninega Kmetijskega kombinata. 2e naslov »Ljubiteljsko kletarstvo« pove, komu je knjiga namenjena.' Tistim torej, ki sami negujejo manjše količine vina, pa pri tem opravilu nimajo posebno bogatih izkušenj in znanja. Avtor pravi, da je nega vina v bistvu zelo enostavno opravilo, ki pa ne dovoli nedoslednosti. Kar 70 odstotkov vina v zasebnih kleteh nima ustrezne kvalitete. Nanj so se v dolgih letih njegove prakse obračali prijatelji in znanci ter ga prosili za nasvete. Odločil se je in s svojo knjigo zapolnil vrzel na tem pomembnem področju. V njej je napisano vse, kar je potrebno vedeti o trgatvi, pripravi posode, žvepljanju, pretakanju vina in tako dalje. Knjiga je opremljena z barvnimi in čr-nobelimi ilustracijami. Knjigo lahko kupite tudi v prodajalnah Mladinske knjige. I ŠPORT IN REKREACIJA - VI. PETEROBOJ 1982 Športniki Emone najboljši Rezultati: ŠAH H alfsi Emonke in emonci na VI. peteroboju v borbi za točke LJUBLJANA, 24. novembra - Na tradicionalnem peteroboju, ki je bil od 16. do 19. novembra 1982 so med športniki ljubljanskega Blagovno transportnega centra, Carinarnico, Gradisa, Intereuropem Emone s prednostjo devetih točk zmagali športniki SOZD Emona. Organizator letošnjega športnega srečanja in pokrovitelj je bil kokektiv Intereurope, ki praznuje letos 35-let-nico obstoja in dela. Delavci - športniki Emone se peteroboja udeležujejo od leta 1980, ko so se v novo poslovno stavbo - Emonko -vselile številne delovne organizacije Emone. Lani so bili športniki Emone drugi. Točke tekmovanja Točke za skupno uvrstitev 1. Mesto EMONA 11 10 2. Mesto CARINARNICA 9 7 3. Mesto BTC 8 5 4. Mesto INTEREUROPA 6 3 5. Mesto GRADIS ' 6 1 Najboljša posameznica: MEJAK NATAŠA - Carinarnica Najboljši posameznik: KOVŠE EMIL - Emona VLEČENJE VRVI Nagradna križanka 430 let hotela Slon jc J*1 4 2 I 3 4 5 I 6 7 8 9 40 gjf I 44 - 42 44 45 J6 47 48 19 20 24 22 23 24 25 26 27 28_ 29 30 34 }2 33 34 35 36 6ESTAV1U 38 39 40 44 ■ 42 43 iH gg jgg 44 45 46 47^ 48 g|j F M 49 5o 54 52 H m 53 54 55 56 57 ► 58 59 60 64 Točke tekmova- nja Točke za skupno uvrstitev 1. Mesto EMONA 8 10 2. Mesto BTC 6 7 3. Mesto GRADIS 4 5 4. Mesto INTEREUROPA 2 3 5. Mesto CARINARNICA 0 1 KEGLJANJE Podrti Točke za keglji skupno uvrstitev 1. Mesto GRADIS 2412 10 2. Mesto CARINARNICA 2373 7 3. Mesto EMONA 2284 5 4. Mesto BTC 2192 3 5. Mesto INTEREUROPA 2073 1 Najboljša posameznica: BURNIK MOJCA, 384 podrtih kegljev - INTEREUROPA Najboljši posameznik: MERTELJ, 457 podrtih kegljev -GRADIS STRELJANJE Krogi Točke za skupno uvrstitev 1. Mesto CARINARNICA 629 10 2. Mesto EMONA 608 7 3. Mesto BTC 599 5 4. Mesto GRADIS 552 3 5. Mesto INTEREUROPA 406 1 Najboljša posameznica: JEREB JASNA - CARINARNICA Najboljši posameznik: BAZNIK BORUT - BTC NAMIZNI TENIS Točke Točke za tekmova- skupno nja uvrstitev 1. Mesto GRADIS 8 10 2. Mesto EMONA 6 7 3. Mesto CARINARNICA * 4 5 4. Mesto BTC 2 3 5. Mesto INTEREUROPA 0 1 Najboljša posameznica: TORKAR BREDA - GRADIS Najboljši posameznik: KRNC MATIJA - GRADIS RAZVRSTITEV EKIP SKUPNO IN ZA PREHODNI POKAL 1. Mesto EMONA 39 TOČK 2. Mesto CARINARNICA 30 točk 3. Mesto GRADIS 29 točk 4. Mesto BTC 23 točk 5. Mesto INTEREUROPA 9 točk Mira Težak Vodoravno in navpično: ^pjmi so oštevilčeni in na-Pisani za vodoravno in nav-Pičho. Prvi pojem je vedno vodoravno, drugi za navpično. V kolikor je samo ^en, velja za vodoravno ali ^vpično, pač glede na °kenca v križanki. vojak, lahki konjenik, 2. lTleter, minuta, 3. zdravnik, sPecialist za bolezni in okva-J® lokomotornega aparata, 4. “gura pri šahu, 5 melodija, ^Pev (fr.), 6. nova vrsta ali odstavek, 7. liter, 8. vodilo,. ®eslo, 9. mesto v Sremu, 10. Prostor v cerkvi, tudi zbor, okončina - beseda, 12. Pripadnik zahodnomongol-s*ega živinorejskega ljud-?tVa ob spodnji Volgi, 13. sli-j ’ 14. sedmi mesec koledar-■a 2a časa francoske revoluci-®• 15. bivša kratica upravne-organa - neokusni likov-,1’ literarni, industrijski iz-eu^i, jg solmizacijski zlog, '• spojina, ki nastane pri jOskciji alkohola s kislino ob s,st°Pu vode, tudi tuje žen-ime, 18. ime sedanjega rektorja hotela Slon, 19. ~°rrnek, 20. cent - kratici j1 cna in priimka sovjetskc-g® maršala, med i-evolucijo državljansko vojno uspeš- nega konjeniškega poveljnika, 21. tropska ameriška mlečnica - para, 22. »smrdljivi bezeg«, 23. sever, 24. padanje vode, 25. obalno mestece v Istri - ime črke, 26. oseba bolezensko nagnjena k tatvinam, 27. gorovje v Bolgariji, 28. rimska petdeset, 29. trg ob Soči - kratica za našo pred in medvojno mladinsko organizacijo, 30. žensko ime - temnopolti prebivalci Afri-ke 31. ožina na Malaki - gora v Švici, 32. kratici priimka in imena slov. pesnika in pripovednika, avtorja povesti »Je-prški učitelj«, 33. egipčanski bog mrtvih s pasjo glavo, 34. nebesni obok, 35. Avstrija -pagina, stran, 36 otok v Jadranu - Švedska, 37. goljufija, prevara 38. recipe, recept, 39. prostostoječ slopu podoben mejni kamen ali nagrobnik, tudi tuje ž. ime, 40. budi-, stični duhovnik, menih, 41. Buonaparte Napoleon - prvi višji oficirski čin, 42. položaj pri šahu, 43. moški, ki ljubi, 44. tona, 45. država v Južni Ameriki, 46. stoletje, 47. kem. simobol za jod, 48. ruski plemiči v fevdalni dobi -cima, 49. žena Saturna, boginja setve in žetve, 50. gorski reševalni čoln, 51. v grški mi- tologiji sončna dežela, domovina Kirke in Medeje - vrhunski športnik, tudi igralna • karta, 52. arabski žrebec, 53. lučaj - simbol za barij, 54. kratica ameriške nacionalne uprave za aeronavtiko in vesolje, 55. ded - Italija, 56. Reaumur, 57. Avstrija, 58. sever, 59. aluminij, 60. mlečni izdelek, 61. rimski cesar (98-117) za časa največjega rimskega imperija. Pravilna rešitev nagradne križanke »30 let E-llolenlke« Vodoravno: n, d, č, š, oltar, Vrsno, repa, virus, INA, Leonid, oko, korona, satan, er, JMesdag, Marat, j, e, miner, e, Lee, ar, lesk, oves, interludij, ris, Narta, Indija, ena, algol, stan, md, Nemo, d, a, IK, liv, in, KJ, m, občina, roj, sraka, SA, la, Senta, eden. r, str, ekstaza, o, odaliske, Nara, ara-bica, I, Vika, JRT, ksilit, nravi, H, KA, or, Mosel, Anaba-za, ataman, atmosfera, Ot. Nagrade za E-tatžanke »430 let hotela Slon Temeljna organizacija hotela Slon je ob 430-letnici pripravila za reševalce E-kri-žanke praktične nagrade: 1. nagrada - kosilo v hotelu Slon za dve osebi v vrednosti 500 dinarjev; 2. nagrada - večerja v hotelu slon, v narodni restavraciji za dve osebi, v vrednosti 500 dinarjev; 3. nagrada - prost vstop na kulturni večer v hotelu Slon za dve osebi (vključena je večerja v vrednosti 500 dinarjev); 4. nagrada - prosta vstop- « niča v nočni bar hotela Slon za dve osebi v vrednosti 480 dinarjev; 5. nagrada - dve prosti vstopnici za obisk video-dis-co bara v vrednosti 240 di-' narjev; Rešitve nagradne E-kri-žanke »430 let hotela Slon« pošljite na naslov uredništva do 15. januarja 1983 v zaprti kuverti z oznako nagradna »E-križanka«. Pri reševanju nagradne križanke vam želimo obilo ugankarskega užitka. Uredništvo Žreb je bil naklonjen naslednjim reševalcem, ki prejmejo: 1. nagrado - električni mlinček za kavo: Silva God-njavec E-Dolenjka, Blagovnica, 68210 Trebnje, 2. nagrado - gospodinjsko tehtnico: Branislava Klemenčič, tozd Terme Čatež, 68250 Brežice, 3. nagrado - osebno tehtnico: Cvetka Bajc, Supermarket, interna banka, Ljubljana, 4. nagrado - mlinček za orehe: Franc Majcen, E-Kmetijski kombinat Ptuj, Muzejski trg 2, Ptuj, 5. nagrado - pet steklenic cvička: Tanja Horžen, E-Po-savje, tozd Trgovina na drobno, 68250 Brežice, 6. nagrado - vrednostni bon za 300 din: Francka Barle, upokojenka, 61351 Brezovica 159 pri Ljubljani, 7. nagrado - vrednostni .bon za 200 din: Hermina Šebenik, SOZD Emona- - DS, Šmartinska 130, Ljubljana, 8. nagrado - vrednostni bon za 100, din: Silva Gutnik, E-Poslovna stavba, vložišče, Šmartinska 130. Čestitamo! ZAHVALA Ob boleči izgubi moje drage mame MARIJE OBOLNAR se iskreno zahvaljujem sodelavcem in sodelavkam v Emona DO Blagovnem centru - TOZD Prehrana, regalno skladišče za izrečena sožalja, darovano cvetje in vso pomoč, ki so mi jo nudili v teh težkih dneh. Zahvaljujem pa se tudi vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Jožica Obolnar ZAHVALA Ob mnogo prerani in boleči izgubi moje mami ANICE KREVSO-VE, se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem Emona Commerce, tozd Globus, Globus - široka potrošnja, kakor tudi osnovni organizaciji sindikata za izražena sožalja, darovano cvetje ter za številno spremstvo na njeni poslednji poti. Anica Slabič ZAHVALA Ob prerani izgubi dragega brata se zahvaljujem vsem sodelavcem tozd Maloprodaja za tolažilne besede, darovano cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Marjan Žitnik ZAHVALA Ob izgubi mojega dragega očeta JOŽETA ŠOBA se zahvaljujem vsem sodelavcem sektorja široka -potrošnja Emona Commerce tozd Globus in sindikatu za spoštljivo izrečeno sožalje in cvetje, ki ste ga položili na njegov prerani grob. Meta Hočevar ZAHVALA Ob izgubi moje drage mame se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam do Emona Ma-ximarket za darovani venec, posebno pa tovarišici Dori Rozman in vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Nataša Hribar ZAHVALA Ob bridki izgubi najinega brata oziroma očeta ANTONA POD-PACA, se zahvaljujeva vsem sodelavcem Emona BC TOZD Prehrana, za izraze sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Sestra Marica Vovk in sin Primož ZAHVALA Kolegicam in kolegom se iskreno zahvaljujem za izrečene- so-žalne besede in za darovano cvetje. Hvala vsem, ki ste pospremili mojega očeta ALOJZA SMOLETA na njegovi zadnji poti. Metka Smole Emona " tozs; Centro-raerkur w*33y ZAHVALA Ob bok izgubi dragega očr:ta JOŽETA KOVIČA, se iialprisrčne je / vi. ‘tim vsem sodelavcem ir» sindikalni organizaciji delovne , vi izuči je Emona . iindustri- ja Zait»-r darovano cvetje, ustno in pisno izražena • : t ter za spre nisi n na njegovi posledzj. - •; Kovič tS<4n?r;ri. 7 ■ NA OBISKU NA PTUJSKEM TEHNOSERVISU PTUJ, 10. decembra - Temeljno organizacijo Tehno-servis Emoninega Kmetijskega kombinata na Ptuju bralci E-Informatorja bolj slabo poznajo, saj dosedaj še nismo utegnili, da bi ga podrobneje predstavili. Tehnoservis je bil ustanovljen leta 1961, predvsem ža potrebo Kmetijskega kombinata in jo v razmeroma kratkem času imel dokaj pestro dejavnost. Od servisiranja kmetijskih strojev, birotehnike leta 1969 do izdelave TV aparatov za Gorenje iz Velenja za katere so izdelali 50.000 televizijskih sprejemnikov. Leta 1978 so si v Tehnoser-visu začrtali le eno smer -popravila kmetijskih strojev. Imajo tudi prodajalno kmetijskih strojev in rezervnih delov. V garancijskem roku opravljajo redne servise za kombajne Zmaj iz Zemuna, za IMT in industrijo motorjev Rakovica iz Beograda, za reški Torpedo, Tomo Vinko-vič iz Bjelovara ter šempetr-ski SIP. Popravljajo tudi traktorje Steyr, Ursus, italijanske Fiate in Fiate iz Štor. Za osebna vozila imajo servis za Renault, za IMV pa opravijo celoten remont. Razvojni oddelek Tehno-servisa se lahko pohvali z dvemi novostmi: Prikolico za razvoz suhih krmil za živinorejske farme, ki je že v prodaji, v preizkušnji pa je stroj za okopavanje vinogradov, na voljo pa bo vinogradnikom prihodnje leto. »Vse naredimo doma« pravi Franc Kolarič, visokokvalificirani strugar, ki smo ga zmotili pri brušenju ^velike motorne gredi na enem od novih strojev, ki so jih letos kupili tako, da lahko opravijo kompletno industrijsko obnovo motorjev, dizelskih in bencinskih. Med drugimi so nabavili tudi stroj za obnovo šob za motorje. Če povemo, da velja ena nova šoba 2.500 dinarjev, obnova stare šobe v Tehnoser-visu pa 500 dinarjev (v enem motorju so štiri šobe) je prihranek več kot očiten. Za obnovljeno šobo jamčijo in je njena življenjska doba enaka novi. Ta naložba je veljala kolektiv Tehnoservisa 10 milijonov din. Le tretjina je uvožena, saj so na domačem trgu kupili vse, kar je bilo moč dobiti, da so privarčevali devize. »S to naložbo skušamo ublažiti skoraj kritično po- manjkanje rezervnih delov -razne zobnike in gredi ter pesta za kolesa za kombajne iz Sovjetske zveze že izdelujemo, slednjih smo naredili že 150 komadov, veljal bi pa eden 25.000,00 dinarjev če bi ga uvozili. Ker naš tozd nič ne izvaža, je to naš delež v stabilizacijskih prizadevanjih,« je dejal Franc Kolarič. E-Informator ■ OBISKI Kenijci v Emoni LJUBLJANA, 18. novembra - Kenijska državna delegacija, v kateri so bili predstavniki vladnih in gospodarskih ustanov, vodil pa jo je minister za trgovino I. H. Okwanyo je na svojem dvodnevnem obisku v Sloveniji obiskala tudi sozd Emono, predhodno pa so si gostje ogledali farmo bekonov v Ihanu. S predstavniki sozd Emona in delovne organizacije Emona Commerce so se pogovarjali o dosedanjih in novih možnostih gospodarskega in tehničnega sodelovanja. ■ ZADNJA VEST IZ LJUTOMERA Konzerve iz ljutomerskega Agroploda V obrat za konzerviranje sadja in zelenjave je Emona vložila 35 miljonov dinarjev Ljutomer decembra - V Emoninem tozdu Agropolod so danes pričeli konzervirati sadje in povrtnine na najsodobnejšem proizvodnem traku, kjer lahko končne izdelke tudi sterilizirajo in pasterizirajo. Z novim proizvodnim trakom za konzerviranje, ki je z drugimi stroji in opremo stal Emono 35 miljonov dinarjev, je 53-članski kolektiv dobil možnost za boljšo izrabo proizvodnih zmogljivosti in za boljše gospodarjenje. Še ob tričetrtletju je imel tozd Agroplod 19 miljonov dinarjev izgube. Cimprej bodo morali v Ljutomeru morali navezati tesnejše kooperacijske vezi s kmetijskimi zadrugami pri proizvodnji surovin, kar je poudaril tudi član predsedstva SR Slovenije France Popit, ki se je udeležil slovesnosti. Doslej si je Agroplod na svojem področju zagotovil blizu polovico surovin, drugo polovico pa kupuje v drugih republikah, predvsem papriko. Delo Z novimi stroji, na sliki je specialni stroj za brušenje motornih gredi, opravijo v ptujskem Tehnoservisu kompletno obnovo motorjev Ivan Lah iz Tehnoservisa pravi, da brez sodobnih strojev ni možno nastavljati tlačilk pri dizlovih motorjih Šobe za motorje, ki jih Viktor Sampa obnovi, so petkrat cenejše a popolnoma take kot nove Dubrovniški dnevi v Ljubljani LJUBLJANA, 13. decembra - V hotelu Slon so se pričeli Dnevi Dubrovnika v Ljubljani z otvoritvijo razstave, Likovni trenutek Dubrovnika in so trajali do 18. decembra, ko so prizadevni gostinski in turistični delavci organizirali za zaključek »Dubrovniško noč«. Vsak večer so mojstri kulinarike pripravljali v narodni restavraciji dalmatinske specialitete s poudarkom na dubrovniških posebnostih. Na jedilnem listu ni manjkalo rib, školjk in rakov pa blitve in za poobedek smokev in rožičev. To so že drugi Dubrovniški dnevi v Ljubljani odkar so gostinci dubrovniškega hotela Plakir, ki sodi v okvar hotelov Babin kuk in ljubljanskega hotela Slon podpisali listino o pobratenju. » Gostinski delavci hotela Slon bodo pa prihodnje leto organizirali dneve, slovenske kuhinje v Dubrovniku. • E. I. ■ MOLZNICE DAJEJO PO 5.000 LITROV MLEKA Leta 19831.750 pitancev več PTUJ, 10. decembra - Iz niče (čmo-bele) so leto v pogovora z Milanom Star- povprečju dale po 5.000 li-klom, vodjo agroživilstva pri trov mleka, kar je tudi vsega KK Ptuj povzemamo, da je upoštevanja vreden podata naš kombinat letos vzredil tek, ki ima svojo težo. 2.500 pitancev, prihodnje le- Medtem ko je bil letošnji to pa jih bo kar 1.700 več-ali dnevni prirastek pitdnpev skupaj 4.200 kar je v današ- 1.08 kilograma na dan, pre-njih stabilizacijskih prizade- dvidevajo, da bo prihodnje vanjih in posebej pri pridela- leto vsaj takšen, če ne celo še vi hrane in izvoznih usmeri- boljši. Kar zadeva naložbe v tvah zavidanja vreden nove hleve za govejo živino uspeh. na Dravskem in Ptujskem To povečanje bo KK Ptuj polju (7,6 S milijarde dinar-dosegel v drugi polovici pri- jev) sta svoj delež prispevala hodnjega leta, zakaj gradnja tako MIP (mesha industrija novih hlevov tako na Drav- Primorske) kot MIZ (Mesna skem kot na Ptujskem polju industrija Zalog, medtem ko so v polnem teku. je nosilec investicije Ptujsko Kombinatove krave molž- polje. N. L Pripravniki Emone pripravljeni na Izpite LJUBLJANA, 8. decem- obvezni strokovni izpit, ki ga jih ima visoko izobrazbo 4, bra - Enaintrideset priprav- kot pripravniki morajo opra- devet jih je z višjo, 18 pa ima nikov Emone iz 17 temeljnih viti predno prično s samo- srednjo izobrazbo, in delovnih organizacij se je stojnim delom. Po končanem seminarju na trodnevnem strokovnem Seminarja se je udeležilo so se v zelo sproščenem raz-seminarju usposabljalo za 31 pripravnikov od katerih govoru pogovarjali z Miranom Blaho, podpredsednikom poslovodnega odbora SOZD Emona in organizatorji seminarja o možnostih osebnega in strokovnega razvoja v Emoni. »Menim, da je zelo pomembno, da se človek sam zanima za delo in ga skuša poiskati. Ne more biti vse opravljeno, če je človeku pomembno le to, da je na delovnem mestu prisoten zgolj toliko, kolikor pač znaša delovni čas,« je povedala Lidija Drvarič, pripravnica iz delovne organizacije Agroe-mona, ki začasno nadomešča delavko, katera je na porodniškem dopustu. Dragana Božinovič, pripravnica iz DO Emona Merkur je povedala, da so jo sodelavci prijazno sprejeli medse ter da se je v dveh mesecih že veliko naučila saj je teorija dejansko zgolj podlaga za praktično delo. Miran Horvat, pripravnik iz Kmetijskega kombinata v Ptuju, ki dela v računalništvu je povedal, da so ga sodelavci-lepo sprejeli in mu pri delu nudijo vso pomoč. Marjan Košak, se je po končanem študiju agronomije zaposlil v tozdu Poljedelstvo govedoreja na farmi na Pšati. Povedal je, da ga »vleče« v proizvodnjo in da je z delom zelo zadovoljen. Marjan se je s kmetovanjem seznanil že doma, v Višnji gori ima oče vzorno urejeno kmetijo in da jabolko ne pade daleč od drevesa je stara resnica. E. I. Izločitev tozd Pekarna Center Ljubljana, 18. decembra - Delavci TOZD Pekarna Center so se na referendumu odločili, da se s 1.1. 1983 izločijo iz sestava delovne organizacije EMONA MERKUR Ljubljana, zaradi združitve s temeljnima organizacijama Pekama Ljubljana in Pekama Bežigrad v novo temeljno organizacijo Pekarstvo in testeninarstvo v sestavi delovne organizacije ŽITO. Pobudo za povezovanje pekarskih TOZD v Ljubljani sta v letu 1981 dala Komite mestne konference ZKS in zbor združenega dela Skupščine mesta Ljubljane. Družbenoekonomska utemeljitev združevanja pekarstva v Ljubljani je predvsem v delitvi proizvodnega programa, smotrnejši izrabi proizvodnih zmogljivosti, zmanjšanju predvidenih investicij, racionalizaciji zaposlenih, racionalizaciji dostave, skupen razvoj pekarstva itd. Poleg navedenega pa naj bi združeni ljubljanski peki uspešneje zagotavljali prebivalcem Ljubljane ustrezne količine vseh vrst in kvalitet kruha. Pavel Groznik Breg greje kmečka peč PTUJ, 10. decembra - Stara dobra" furmanska gostilna Breg, temeljne organizacije »Haloški biser« je bogatejša še za eno pravo domačnost. Obnovili so dobro staro kmečko peč, ki sedaj prijetno .ogreva točilnico in restavracijo. »V peči tudi trikrat tedensko spečemo domači kruh, ki h kuhani svinjski krači tudi sodi,« je povedal vodja gostišča Janez Čuš in dodal, da jih je veljala le 20 tisočakov. ZAHVALA Ob boleči izgubi moje drage mame MARIJE KELNARIČ se iskreno zahvaljujem sindikatu pri DO MIZ ter sodelavcem iz čre-varae za darovano cvetje in vence, izrečeno sožalje in tolažbo med njeno boleznijo. Vsem najlepša hvala! Marija Rumič ZAHVALA Ob bočeli izgubi moje drage mame MARIJE ZUPANČIČ se iskreno zahvaljujem sodelavcem in sindikatu v DO MIZ za darovana venca, izrečeno sožalje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Zupančič Francka informator glasilo delavcev sozoemona ljubliana Izhaja enkrat mesečno -Glavni In odgovorni urednik Miran Blaha. Uredniški odbor: Dušan Bračun, Ferdo Cigale, Franc Dolinar, Pavle Groznik, Jure Križnar, Ivanka Rižnar, Miša Plšek, Tatjana Slabenja In Irena Rome. Uredništvo: 61000 Ljubljana, šmartlnska c. 130, tel. 41-944. Tisk ČGP »Delo«, Ljubljana - naklada: 15.000 Izvodov. Oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov.