-	©s a.© JOFPICIALi ORGAN[ D
OF TOE GRAND CARNIOI.IAN SLO VENI AN CATHOUC UNION
ed a« Setond-CU— M«tt» December 9, 19Z0 at the Poet Offiaa at Joliet, lllinoi«, Under the Act of Augu.t 24, 1912
ACCEPTANCE FOR MAILI ING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917. AUTHOR IZED ON MAY 22, 1918.
Štev. 42.—No. 42,
JOLIET, ILL., 17. OKTOBRA (OCTOBER 1923.
Leto IX.—Volume IX.
SMRTNA KOSA. Alojz Virant, pijonir naselbine . Lorain, Ohio, umrl.
Včeraj '-dopoldne je prejelo uredništvo "Glasila" iz Gle-velanda, O. sledečo brzojavko: "Mr. Alojz Virant v Lorain u je umrl danes, dne 15. oktobra v starosti 64 let. Pogreb se vrši v četrtek dopoldne.—Anton Grdina."
S pokojnim Alojz Virantom jo izgubila znana slovenska naselbina v Lorainu svojega neumornega voditelja tekom zadnjih 30 let. Ni ga ondi Slovenca ali Slovenke, ki bi ga ne bil poznal, čislal in spoštoval, saj je bil vendar vedno z vsemi tako prijazen, uljuden in dober že toliko let; saj je bil mož povsem kreinenitega značaja, v-Siet narodnjak in tudi vrl A merikanec, ki je .vedno tleli va: za povzdigo in ugled svoje naselbine, v ponos slovenskemu življa in za napredek na društvenem polju. Poleg tega je bil tudi skrben oče svoje ljub ljene družine in podjeten voditelj pri svoji obrti. Osobito se je zanimal za tamošnje društvo sv. Alojzija J. S. K. J. ko je je on ustanovil. Pred leti jf bil tudi v glavnem uradu »J. S K. Jednote kot nadzornik, kas neje pa kot podpredsednik.
Zapušča soprogo Jero Vi rant, več sinov ter hčera Eden izmed sinov, Lndovik je kaplan pri cerkvi sv. Vida v Clevelandu, ena izmed hčera je pa poročena z znanim roja kom Josip Svete-tom. Vsa njegova družina spada k naši K. S. K. Jednoti.
Pokojnik je bil rojen pred 64 leti na Igu pri Ljubljani,po domače iz ugledne Versčajeve hiše. V Ameriki je živel nad 30 let.
Iskreno sožalje hudo prizadeti družini. Pokojniku naj bo ohranjen najblažji spomin v zgodovini ameriških Sloveiv cev. Naj v miru počiva!
Upniki bankrotne banke Zott!
& Co. bodo dobili neka i odškodnine.
V št. 81. 'Hrvatskega Lista' v New Yorku je bilo na prvi strani priobčeno poročilo koliko denarja se še nahaja v ban krotu Zotti & Co. Iz istega posnemamo, da znaša, celokupna tozadevna svota $80,000(osem deset tisoč dol.)
Pred 14. leti ko je Zott i jeva banka "počila" je znašal skupni deficit okrog $700,000; gotovine je pa ostalo le $44,912,36 Od te gotovine je "reeeiver" potrošil ozir. zase računal $15,364.40. K ostanku gotovine $29,547.96 je prišteti še razne vloge na bankah, varščino, obresti in neko zemljišče, tako da znaša skupna svota za razdelitev $80,000.00.
Do sedaj se je prijavilo žc 3366 upnikov z zahtevano svoto $420,000 tako, tla bo dobil vsak izmed teh upnikov $20.00 odškodnine za $100. ali 5%.
Tirjatve je po odvetnikih prijaviti na naslov: Seaftian Miller^Esn. 2 Rector St. New York, N. Y.
URADNO POROČILO O NESREČAH V RUDNIKIH.
Washington, D. C. — Dasiravno je zadnja rudniška katastrofa v Kemmer, Wyo. zahtevala več človeških žrtev, se je v obče število takih nesreč zelo zmanjšalo odkar je vlada ustanovila svoj posebni rudarski urad in preizkušališča. Tekoče leto prištevajo razstrelbo r Kemmer rudniku po številu žrtev še le drugemu takemu s-i*čaju, med tem ko so bile leta nazaj nesreče v rudnikih bolj pogoste, tedaj namreč zvezni rudarski urad še ni posloval. Statistika nam n. pr. kaže, tla je bilo meseca decembra 1907 v dveh razstrelbah ubitih 590 rudarjev in sicer 6. dec. 1907 v Monongah, W. Va. 360, dne 19. decembva 1907 v .Jacobs Creek, Pa. pa 230.
Nami n zveznega rudarskega urada, ustanovi j. je 1. 1910. po raznih rudnikih izboljševati varnostne naredbe na povsem moderni način. V to svrho se vsako leto izvežba na desetih Iržavnih preizkušališeih in na desetih rešilnih postajah o-krog 12,000 premogarjev; tu se vežbajo v rešilnHi akcijah povodom kake rudniške katastrofe, varnostnih priprav itd. Kjerkoli se pripeti kaka večja rudniška nesreča, se poda takoj na lice mesta rešilni oddelek s svojimi posebnimi železniškimi vagoni, avtomobili ali vozovi.
Največ nesreč v rudnikih se pripeti vsled neprevidnega ravnanja z dinamitom in >mo-Jnikom. Lansko leto se je porabilo v vseh rudnikih Združenih držav 220,450,000 funtov raznovrstnega eksplozivnega materijala in vendar se je pri tem ponesrečilo samo 4.19 rudarjev na 1000 rudarjev v rovih, 1. 1907 pa 6.24.
Inženirji državnega preizkušališča so dognali, tla nastane mnogo razstreli) v rovih samo od sebe vsled prevelike množine finega premogovnega prahu. Da se takih nevarnih suhih rovih prepreči razstrelbo, je treba iste večkrat z vodo poškropiti, ali pa premogovnemu prahu primešati neke posebne vrste kamna. Po nekaterih rudnikih je navada, da na umeten način spustijo cel o-blak tega kamen i tega prahu predno pričnejo premog razst-reljevati.
Prevozil atlantsko morje v •čolnu.
Znani francoski tenuis igralec je prevozil letos s svojim čolnom "Firecrest" atlantski ocean (5600 milj), v 142 dneh. Iz Oannes na Francoskem se je podaj dne 5. aprila, v Fort To-ten, New York je pa dospel dne 25. avgusta. Njegov i&oln je dolg 29 čevljev in 11 palcev.
Med potjo ga: je zalotil tri krat orkan, da se je komaj rešil med razburkanim valov-jem; najbolj hudo mu je bilo, ker mu je pošla pitna voda, da je moral tešiti žejo z morsko. Ko je dospel do cilja je bil tako zmučen in zdelan, da je spal neprestano dva dni.
NAJMLAJŠI DELEGAT ftrfl-
NULE'KONVENCIJE K. SyK. JEDNOTE.
Ali se cenj. delegatje in de e-gatinje še spominjate prizora s XV. minule konvencije, ko je nam br. gl. tajnik na 9. seji dne 24. avgusta na predsednikovi mizi. predstavil najmlajšega delegata, o kojem morda še sanjali niste?
Opremljen z znakom delegata je nekaj časa stal na oni mizi, kot bi nam hotel povedati, da pozdravlja zbornico v imenu vsega Mladinskega oddelka K. S. K. J., dasiravno še ni njegov član, pač pa bo čez 4. mesece.
Ta mladi delegat je dospel v Cleveland v naročju svoje ljubljene in požrtvovalne matere sosestre Mrs. Ivane Ferlic, delegatinje društva Sv. Srca Marijinega št. 86 iz daljnega Kock Springs, Wvo,. kakih 1800 milj oddaljeno od Cleve-landa. Star je bil istočasno ravno šest mesecev.. Ni čuda torej, tla fcakega njegovega predloga zaman iščete v kon-venčnem zapisniku, ker revček še govoriti ne zna.
8 mesečni James Ferlic, sin druž. Matt in Ivane Ferlic v Ročk Springs, Wyo.
Sosestra Ferlic nam je že na konvenciji obljubila poslati sliko tega delegata, katero smo dobili še le predvčerajšnjim. V priznanje za veliko požrtvovalnost ter trud sosestre Ferlic,da je v največji poletni vročini na težavnem potovanju po železnici 1800 milj daleč prinpsla svojega sinčka na minulo konvencijo, samo radi tega, da se je kot vneta a-gitatorica K. S. K. J. vdeležila minulega našega gl. zborovanja, prinašamo danes na prvi strani "Glasila" to sliko.
Kakor razvidno, ima mladi Jakob Ferlic na desni strani znak kot delegat; v rokah pa drži en iztis "Glasila." Ce bi zamogel ta malček govoriti, Ibi svojim tovarišem tamkaj na zapadu in drugod mnogo, mnogo povedal, kako jih je prvič zastopal na kakem gl. zborovanju K. S. K. J. — Upamo, da postane mladi James Ferlic, čez leta še gl. predsednik K. S. K. Jednote!
Policaj tržil žganje.
Chicago, 10. okt. — Danes je salunar Stanley Stack Jia sodišču pričal proti nekemu policaju, ki mu je prodajal žganje že več mfesecev. Policijski načelnik je ukazal strogo preiskavo.
JUGOSLAVIJA BO DOBILA IDRIJO IN POSTOJNO?
N'ew York, N. Y. 13. oktobra. —Preti tremi dnevi je objavil nevvvorški "World" brzojavki) iz Londona, v kateri se je glasilo, da je reško vprašanje na pragu rešitve in tla je Italija pripravljena dati Jugoslaviji v zameno za Ileko Idrijo, Postojno* ter razne druge koncesije.
V brozjavki je citiran ljubljanski dnevnik ..Slovenski Narod", ki je pisal 27. septembra naslednje: —Po informacijah iz Beograda se zdi, da se nahaja reško vj rašanje neposredno preti končno rešitvijo.
Po teh informacijah sta se naša in italijanska vlada sporazumih na tej le podlagi:
1.	Jugoslovanska vlada pri-vcljujt v to, tla ostane Reka pod italijansko okupacijo. Na Reki se ima uvesti sličen režim, kakor je bil v Bosni in Hercegovini leta 1878., ko je Avstro-Ogrska okupirala ti. pokrajino. Ta režim bi naj organiziral general Giardino, kateremu bi bil na pomoč viš-jji orožniški častnik kot šef reške policije.
2.	Italija pri volu je v to, da preide pristanišče Baroš z Delto takoj v suverno last in posest kraljevine SHS.
3.	Italija daje svoj pristanek, tla se meja jn i Idriji in Postojni popravi za koriat Jugoslavije, s čemur bi kraljevina SHS. na novo debila teritorij, kjer je 15 do 20 tisoč prebivalcev.
4.	Italija izreka svojo popolno neinteresirauost v odnoša-jih kraljevini SHS. napram Bolgariji in Albaniji.
Te informacije se v bistvu krijejo z onimi, ki jh je priobčil "Zagrebcr Tagblatt".
Ta list izjavlja:
"Na podlagi doseženega sporazuma priznava Jugoslaviji aneksi jo Reke po Italiji, za* kar dobi kraljevina SHS. teritorijalne koncesije v Istri, Sloveniji in pri Zadru. Idrija in Postojna pripadeta Jugosla viji in meja na Triglavu se pomakne bolj proti jugozapa-du.
Dotični načrti se baje že nahajajo v rokah polkovnika Kalafatoviča, jugoslovanskega člana razmejit vene. komisije. ^
Italijanska vlada je prevzela nase obveznost, da v javni seji parlamenta izjavi, da je zanjo lei nogorsko vprašanje rešeno.
Nadalje ima Mussolinijeva vlada kategorično proglasiti svojo neinteresiranost v naših odnošajih napram Madžarski, Bolgariji in Albaniji. Zanelli-na stranka, ki se nahaja na jugoslovanskem ozemlju, mora likvidirati in Zanela sam še izseli v Ameriko. Jugoslovanska valda bo izgradila pristanišče v Martinščici in v Bakru in jih zvezala z železnico."
Ako sodimo po teh informacijah, moramo domnevati, da stojimo v istini neposredno na pragu končne rešitve reškega vprašanja.
Ker govore vse te vesti v
8
BILIJONOV MARK ZA STRESEMANN OSTANE 1 DOLAR.	DIKTATOR NEMČIJE.
Berlin, 13. okt. — Od včeraj Berlin, 13. okt. — Med tem, do danes je na tukajšnji borzi ko se lla Nemškem pojavljajo cena nemških mark padla za izgredi vsled draginje življen-celih 800 odstotkov. Za en f.kih potrebščin,— ko na mili-ameriški dolar se ponuja 8 bi- jone brezposelnih vprizarja lijonov (ali osem tisoč milijo- ( protc*tne demonstracije, ko nov) nemških papirnatih ( komuni8ti groze z generalno mark!	1 s*avko delavcev,— se je danes
Vsled skoro brez vsake vre-'nemški kancler v parlamentu dnosti nemške marke so tukaj- j jz javil in obljubil,da hoče sam,; Šnji trgovci silno prizadeti; ( na svoje roke vse te težkoee mnogo trgovin je zaprlo svoja res;ti t'er spraviti vladni voz vrata, ostali trgovci pa sploh j polagoma zopct na pravi tir. več ne sprejemajo papirnatih ( Pri tozadevnem glasovanju v mark pri nakupu blaga, am-jsvrho zaiipnice kanclerju, je pak samo drugo blago v zame-, bil(> v liemškem parlamentu
no'	! oddanih 316 glasov napram24;
Državna banka tiska na 136; sedem državnih poslancev* ni
strojih noč in dan nove bankovce (brez vrednosti.) Zdaj so jih pričeli tiskati že tudi po
hotelo glasovati.
Kancler Stresenimi se je pri tej priliki nahajal v najbolj
I (Hmilijonov in 1 miljardo; kri ličnem položaju. V prvi vr-bankovec za 100 mark nima (gt. je ^^ gvwjo k aci.
sploh nobene veljave vec. Liu- .	, ,	,
' . , _ i	■ jo znanemu velekapitalistu
dstvo je vsled padca nemške	, .. .
, . j , ,	Stinnesu, drugič ie pa napove-
valute docela obupno. Plina , , , . » • / rr • • . . ...	;	i dal boj komunistom. K sreei i-
in elektrike se sploh ne more I streseman na svoji roki še vec rabiti, ker sta predraga, I „ v v. . * ...
, ..... r ® pretežno veeino vojaštva, ki je ampak rabijo loieve sveče. 1 . , ,, .
fazolina velja 70c; v da? viath nakl,mjon^ Na .	. ,	. , ... I dan današnje seje narodne z-
1 samem tednu se je podražil L . . , , ,	„„
za 173%. Kdor se hoče pelja- hor,uco dal. kanckr 81 e"
pocestno železnico, mora maa zastra'/rtl	P/f.^0
parlamentne palaoe; dalje se
je obrnil z uljudnim apelom na vse zborovalce, da naj mu stojijo na strani, če jim je sploh še blagor njih domovirte(Nemčije) pri srcu.
Vendar je apel nemškega kanclerja med ljud-tvom nale-Lepa plača.	tel na slaba tla. fz raznih kra-
Larchmont, N. Y. 10. okt' — je v in mest prihajajo semkaj Pred tukajšnjim policijskim ' nepovoljna poročila. Vsled ne-sodiščem je bilo včeraj obsoje- ( znosne draginje in vednega nih četvero zidarjev, ker so mi- padanja nemške valute se v nulo nedeljo delali. Vsakdo raznih mestih pojavljajo pono-je moral plačati vsled kršitve vni igredi. To se bčividno ka-netleljske postave po $5.— ! že v zasedenem ruhrskt m o-Ko so označeni zidarji od-1 zemlju, Dusseldorfu, Elber-šteli sodniku zahtevano globo feklu, Solingnu, Oberhausnu je eden izmed<i>jih rekel: "Vse-' t0r Wiesbatknu; velike protes-eno mi je ostalo še 31.— ker tne demonstracije se vrši tudi
1 galuna gazolina velja 70c; v
►dražil
za	Jvcior se noče pelja-
ti s
za 1 vožnjo plakati 10 milijonov mark! En. telefonski klic velja 5 milijonov mark, 1 smodka pa 50,000,000. Kar je hilo pred vojno 1 pfenig, (vinar) velja danes 1 milijon.
sem zadnjo nedeljo zaslužil še enkrat toliko kot čez teden, celih — $36.00"
v Berlinu.
Zadnji teden je vlada izdala za devetnajst trilijonov papirnatega denarja (1 trilijon je «Lincolnova univerza. tisoč bilijonov, 1 bilijon je 1 Springfield, 111., 10. okt. — tisoč milijonov). Vsa ta veli-Prijatelji in častilci nesmrtne-1 kanska množina izdaje novega ga predsednika Abraham Lin-' denarja še ne zadostuje obč-colna nameravajo v tem mestu nim potrebam, ker je sedanja zgraditi posebno univerzo, ki nemška valuta skoro brez vsa-bo noč in dan odprta za bogati- ke vrednosti v inozemstvu, ne in za reveže. Nova uni-| Na podlagi danes izražene verza bo nosila ime pok. pred- zaupnice sedanjemu kanclerju, sodnika A. Lincolna ter bo ver bo Mr. Streseman v prvi vrsti Ijala okrog 1 milijona dolar- okušal uvesti novo, zlato, ali jev.	*	j standard" valuto. Ta točka
_ je bila sprejeta kot dodatek k
„i:/	^ n^ • m - ustavi na podlagi standard va-
boti ali manj odločni obliki , ,	... , , •
•	.	i • • lute ameriškega dolarja.
„i meje pri Postojni Tr u i 4
• T^-- i -	i i • i V svrho dosege te torke se
in Idriji, končno vendarle ni'	u • • ^ in
' A ,•	,	i bo uvedlo posebni importni in
----^—o, da bi se na temenu ! , , . 1 . ,
, '	, r., tksportni davek na razno
reškega sporazuma ne zdruzil . , 1
lep del naše kršne Notranjske 11ag:o
s svojo materjo zemljo.
Kakor se bomo v tem slučaju veselili, da zašije tisočerim na-
Izum novega električnega
motorja. Omaha, Neb. 12. okt. — Na
šili zasužnjenih bratov in ses- fu se vr£egi konferenci elektri-ter po več letnem robo vanju k ar je v je inženir Timbermao žarko solnce svobode, tako se lz gt. Louisa poročal, tla je nehamo topili v tugi in žalosti k(j0 izumil nove vrste elektri-nad nenadomestno izgubo Re- niotor, ki bo Amerikaucem ke.	na leto prihranil do $100,000.-
Uteho najdemo pri tem v 000 pri vporabi električnega nadi, da se tudi nam zjasne še toka. Ta motor je sestavljen vremena in da tudi Reki en- povsem praktično za vsake krat zašije—veliki dan! G. N. lektri-no obrt.
tf mJeBvered retvn to. 1
"GLASILOK. S. K. JEDNOTE""
1004 N. Chicago Street; JOLIET, ILL.
Rttan Postat« Cn*rul«wj.
Th« W«Mt SloTenian We«kly ia the UnHed State« of Amorica.
Iiaued ererjr Wedne*day «
Sobacription rate;
For moinkori revir....$1.20
Fo« aea mombor«.......$2.00
Feroiea Coantrio«_____$3 00
Telaphoaa 1048
Največji sIoTeaald tednik r Združenih državah.
Izhaja vsako sreda.
Naročnina:
Zo iloae, aa loto....... »1.20
Ze no£Uao.............%2J00
Za iMUMtrcb........13.00
NASLOV
vtdaBm ia iprtT*BlTi jet
1004 N. Chicago Streat, Joliet, III,
Telefon; 1048
^^^^^m^tammmmmmmmmmmmmmmmm^^^^
Društvena naznanila in dopisi
J
VAŽNO NAZNANILO, članom dr. sv. Alojzija št. 52 Indianapolis, Ind.
Tem potom se naznanja članom našega društva, da naj se vsi korporativno vdeležijo sv. maše tretjo nedeljo, dne 21. oktobra t. L Zberemo se v šolski dvorani ob pol desetih dopoldne (9:30( odkoder skupaj odkorakamo v cerkev k sv. maši ob deseti uri.
Pozdravljam vse članstvo našega 1 ruštva in KSK Jednote.
Joseph Urajnar, tajnik.
Iz urada društva sv. Janeza
Evang. št. 65. Milwaukee, Wis.
Na mesečni seji dne 7. oktobra se je sklenilo, da se korporativno vdeležimo zabave društva sv. Ane št. 173 v nedeljo dne 28. okt. pop. ob 2. uri. Člani se zbiramo na I. Ave. in Mineral St. pred Harmonie dvorano, kjer se bo vršila zabava. Torej prosim, da bi cenj. članstvo to vpoštevalo in se v-deležilo te prireditve kolikor mogoče dosti, ker to društvo je še mlado ter potrebuje pomoči.
Pozabiti pa ne smemo tudi naših sosester dr. M. Pom. Kristj. št. 165 na West Allis, Wis., katero priredi svojo zabavo v soboto zvečer dne 27. okt. v Kraljevi dvorani na vogalu 51. Ave. in Sherman St.
Sklenilo se je tudi, da se v-deležimo te zabave po zmožnosti. Kar se tiče vdeležbe naših članov iz Mihvaukee ne moremo dosti od njih pričakovati; vendar apeliram pa na člane, živeče na West Allis, saj nas je venadr lepo število, da bi se vsaj ti udeležili te zabave.
S sobratskim pozdravom John Baboshek, tajnik.
VABILO
na
Maškaradno veselico.
katero priredi Žensko društvo "Marije Sedem Žalosti" št. 81 KSKJ. v Pittsburgh, Pa. dne 31. oktobra 1923 v K. S. Domu na 5t. St.
Tem potom uljudno vabimo - vse cenj. Slovence in Slovenke, kakor tudi brate Hrvate iz Pittsburga in okolice, da se mnogoštevilno vdeležijo te naše prireditve; ker društvo bo dalo dve lepe nagrade.
Najlepša maškara dobi prvo nagrado, najgrša pa drugo.
Začetek veselice ob 7. uri z-veoer. Svirala bo najboljša godba, kar jih je v Pittsburghu, občeznani Walter Golobičev orkester.
Za mnogobrojno vdeležbo se toplo priporoča društveni odbor, ter kliče vsem cenj. gostom Na veselo svidenje!
Odbor.
majhen si bomo znali potem drugega iskati. , . S sobratskim,pozdravom Martin Horvath, preds. " Vencel Kaciper, tajnik. Louis Ritlop. zastopnik.
NAZNANILO Ii/ VABILO.
Kakor sam več enkrat javil v br. 40 "Glasila", da poziova-mo vse cijenj. slovansko občinstvo našog mjesta in okolice, sve bračo i sestre, sve rojake i rojakinje da nas posjetijo u največem broju ove prve jesenske zabave ili veselice, koju priredjuje Društvo sv. Mihalja br. 163 KSKJ. Pbgh, Pa. dne 20. oktobra (u subuto večer) u 7. sati u Hrvatskom Domu 110 Bridge St. Etna, Pa.
Usljed tega Vas opetovano uljudno vabimo dodjite, pak se čemo svi skupa lijepo razveseliti in porazgovoriti. Pri plesu še svirati poznata izborna Golubičeva orkestra. Vnaprej vam se lijepo zahvalimo te kličemo: Svi dobro došli!
Ulaznice so za gospodu 35c, za gospodje 25c. Isto bračo i sestre imenovanog društva, pazite, da si i vi odazovete ove naše zabave, jerbo ako nečemo mi sami biti u pomoč, neče nam niti drugi.	•
S tem pozdravljam sve člane i članice našeg društva i K. S. K. J.
Matt Brozenič, tajnik.
VABILO NA VINSKO TRGATEV.
Iz urada društva "Marija Pomoč Kristjanov" št. 165 West Allis, Wis.
S tem se članicam našega društva uljudno naznanja, da priredimo Vinsko trgatev v soboto zvečer, dne 27, oktobra t. 1. v Frank Kralovi dvorani, vogal 51. Ave. in Sherman St. Vse članice so prošene, da bi se vdeležile te veselice. Zaeno uljudno vabimo tudi vse cenj. slovensko občinstvo iz West Allisa in Milwaukee. Na veselo svidenje 27. oktobra. S sosestrskim pozdravom Frances Janezich, tajnica.
148
Iz urada dr. sv. Jožefa št Bridgeport, Conn.
Članom in članicam omenje-negadruštva se naznanja, da bo prihodnja seja due 21. okt. t. 1. točno'Ob 1:30 popoldne v dvorani Pevskega društva na 465 Spruce St. in ne več v cerkvenem pritličju (bezmen-tu).
Toliko v blagohotno naznanilo, da boste vedeli kje se vrši prihodnja seja da ne bo potem kakih nepotrebnih izgovorov.
Zato vas pa opominjamo, da se vdeležite prihodnje seje kolikor mogoče polnoštevilno,ker to bo četrletna seja, da se vam bo prečitalo finančno poročilo društva. Na tej seji se bomo tudi dogovorili, ee bo to zadosti velik prostor za nas za prihodnje seje; če bo morda pre-
VABILO NA VINSKO TRGA TEV.
Cenjenemu slovenskemu občinstvu v Milvvaukee in West Allis s tem uljudno naznanjam, da priredi naše društvo sv. Ane št. 173 KSKJ. v nedeljo, dne 28. oktobra t. 1. popoldne ob dveh, .veliko vinsko trgatev s plesom v Harmonie dvorani na 1. Ave. in Mineral St. Igrala bo znana Teršinerje-va godba.
Ker bo ta veselica nekaj posebno zanimivega in redkega, zato uljudno vabimo vsa cenj. slovenska društ/a in cenj. občinstvo, da. na* blagovoli po j setiti v obilnem številu, zakar | Vam bo društvo zelc hvale/, u o.
Za odbor dru';tva št. 173.
C. ReberuvijL-, tajnica.
Poroka.
Minuli četrtek, dne 11. t. m. sta bila v cerkvi sv. Štefana v Chicagu poročena gdč. Ana Celar in g. Jakob Korenčan. Gdč. Celar jo že več let II. tajnica društva Marije Pomagaj št. 78 K. S. K. J. Tako se je tu-, di kot delegatinja označenega ! društva vdeležila naše minule (XV.) konvencije v Clevelandu, Ohio.
Iskrene čestitke novemu paru. Mnogo sreče, zdravja in božjega blagoslova v novem stanu!
. Lokalne vesti.
Cerkveni "fair".
Vse kaže na to, da takega drenja okrog stojnic (štantov) toliko gledalcev iji prijateljev naše slovenske cerkve že dolgo ni bilo skupaj zbranih, kakor se bodo zbirali dne 10. 11. 13. 15..17. in 18. novembra t. 1. v 'Slovenia* dvorani na našem velikem cerkvenem "fair-u", ali bazarju. Marljive žene in dekleta pridno prodajajo sroč-ke za raznovrstne krasne dobitke. Vsakdo je radoveden,če mu bo zadnji dan bazarja sreča mila ali ne t Za one, ki pravijo, da nikdar nič ne zadenejo, dajemo sledeče enostavno navodilo: Kupite VSe številke, ali celo "chance" knjižico, pa boste gotovo dotieni dobitek zadeli.
Godba za bazar se baje že pridno vadi lepih koračnic in poskočnic da mladini v dvorani ne bo dolgčas, pa tudi nam, — že bolj starim ne!
Kontestanta, Mr. Fr. Trlep in Mr. John Petric sta te dni tako "busyJ' in vedno na nogah, da je baje vsak že dva pa ra podplatov raztrgal. — No, saj slovenskih čevljarjev ima mo dosti v naselbini! Res, ra dovedni smo, če bo zmagal Frank, ali John? Koliko jc izmed teh vsak že dosedaj nako-lektal, je stroga tajnost; vemo le to, da je eden izmed njiju že nekaj kontestnega denarja pri Mr. Dundi v banki začasno sh ranil, ker ga noče s sabo nositi. Kdor bo nabral $1000. (tisoč) za kontest, bomo njegovo sliko v "Glasilu" brezplačno priobčili; če bosta pa oba prekosila ta znesek, priobčimo pa slike obeh. Torej korajžo in na noge! Cenjenim faranom ter dobrotnikom naše cerkve pa toplo priporočamo, da bi se v-sakdo prošnji kontestahtov velikodušno odzval.
Na obisku.
Te dni se mudi na obisku v naši naselbini gospa Pavla Snedec, soproga znanega zdravnika Dr. Jos. F. Snedeea iz Pueblo, Colo; spremlja jo njena triletna hčerka. Mrs. Snedec se mudi pri svoji sestri Mrs. Jos. Sitarjevi,soprogi predsednika K. S. lv. J. Pri tej priliki je že tudi obis kala svojo sestro, omoženo Ke-kič v Whiting, Ind.— Navedena gospa ostane v Jolietu še do konca tega tedna, nakar se zopet vrne domov proti solne ni Coloradi. Zanimanje za večerno šolo.
Kakor poroča ravnatelj J. T. H. šole, bo kmalu znašalo skupno število dnevnih in ve ernih učencev. štiritisoclDjiev
ter na ta način rešil smrti svojega predstojnika sarženta Maxwella, kojega je hotel Ritter ustreliti. Rojak Judnič bo gotovo zato prejel od policijskega komisarja primerno priznanje in pohvalo; morda celo povišanje v činovnem redu?— Ritter ju so pa še oni zvečer v zaporih odvzeli polic, zvezdo ter ga suspendirali iz službe. •
E. Wunderlich umrl. Dne 11. obtobra je umrl na svojefm domu 74 letni Ernst Wunderlich, ustanovnik znanega kamnoseškega podjetja na N. Hickoiy St. Pokojnik je )il rodom iz Niemeije; semkaj v Joliet je prišel 1. 1869 nakar je s svojim bratom# ustanovil svojo cvetočo kamnoseško o-brt. Tukaj zapušča 11 že doraslih otrok, štiri hčere in sedem sinov. Krst 011 osilci pri pogrebu so bili vsi njegovi sinovi.
Popravek.
Z zadnji številki objavljeni zalivali Mrs. Margarete Zabukovec v So. Chicagu, 111. se nam je pri imenu njenega pokojnega moža urini la neljuba pomota. Ime pokojnika naj se pravilno glasi Josip Zalmko-vec in no Jakob.
Uredništvo.
Slepi in gluhi otroci ne sanjajo toliko o hrani, kakor pa normalno zraščeni otroci.
no jo obiskuje 1684, zvečer pa 2300. Kdor ima priliko v večernih urah svoje znanje izpopolniti, ali se zastonj priučiti raznih strok, ima sedaj najboljšo priliko. Med učenci je tudi dosti že odraslih oseb. Osobito veliko jih ' pohaja v večerno šolo za amerikanizacijo. Kdor dovrši ta tečaj, nima nobenih sitnosti pri dobavi državljanskega papirja. iPouk je brezplačen.
Nekaj nenavadnega.
Da bi se dva policaja v službi skregala in celo do krvave ga stepla, je to nekaj nenavadnega v našem mestu. Tak zanimiv slučaj se je odigral minulo soboto zvečer v neki hrvaški gostilni na Scott St.
Že baje nekoliko vinjen?! motorcikliški policaj Wra. Ritter je ondi napadel svojega tovarša, sarženta J. Maxwella, ker ga je do gostilne zasledoval. Prišlo je celo do streljanja, ker že pijanemu policaju natakar ni hotel dati pijače, je za spomin na ta večer Ritter natakarju polovico prsta odstrelil. Prišlo bi še do hujšega, da ni razjarjenega Ritterja razorožil ter premagal stražnik Jakob Judnič (naš rojak)
ZAHVALA
Tem potom se še vedno polni žalosti iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki so nam pomagali v bolezni in ob času pogreba našega ljubljenega sinčka, in bratcu William J. Sterniša, ki se je fine 5. okt. t. 1. po 8 tedenski bolezni za vedno preselil med krilatce v rajske višave.
Osobito lepa hvala vsem darovalcem rož in vdeiežencem pogreba.
Dragi nam Viljem! Trosi za nas Boga, da se zopet vsi enkrat snidemo tamkaj—nad z-vezdami!
Žalujoči ostali
Frank in Helena Sterniša, starši.
Raymond, Frank, Helena,
bratca in sestrica. Joliet, 111. 10. oktobra 1923.
KOLEDAR "AVE MARIA" ZA L. 1924.
Te dni smo prejeli na ogled XI. letnik koledarja "AVE MARIA" za prestopno 1. 1924.
Pisati obširno oceno q tem krasnem književnem delu bi bilo odveč^ ker se ta koledar glede lepe oblike, Jičnega tiska, bogate in izbrane vsebine (berila) in številnih ilustracij sam ob sebi hvali; pravo oceno o njem izreče lahko samo oni, ki ima ta koledar v rokah in ga čita. Za čitanje je pa treba tudi dosti časa, ker koledar v-sebuje 290 strani, tehta pa nekaj na en funt! Vsi spisi s<> o-riginalni izpod peres najboljših slovenskih pisateljev. P<% sebno zanimive so slike slovenskih cerkva, šol društev itd. v Ameriki.
Ker je to edini koledar spisan za naše ameriške katoliške Slovence, ga cenj. članstvu naše Jednote toplo priporočamo. Cena iztisu je 50c s poštnino v-red; za v stari kraj 75c. Naroča se pri "AVE MARIA", 1852 W. 22nd Plače, Chicago,
m.
Francozi ^o sestavili neke vrste "tank", ki prodira čez zakope, ki plava na površju vode, ki se lahko potaplja in leze na vznožju vode.
Za večjo vdeležbo na društvenih sejah.
Ena izmed najbolj važnih točk pri vsakem podpornem društvu je zanimanje od strani članstva za dotičtao društvo. To zanimanje se kaže na razne načine kakor: izpolnjevanje pravil, agitacija za društvo (pridobivanje novih članov), točno plačevanje asesmentov, redno obiskovanje bolnikov in redna vdeležba društvenih sej. Po naši sodbi se v prvi vrsti baš oni člani najbolj za društvo zanimajo, ki prihajajo redno k mlečnim sejam. Na seji ima priliko predlagati nove člane, plaoarti asesment, poročati o stanju bolnih sobratov, svetovati »kaj dobrega v korist društva itd.
•' I>odti je članov in članic tudi naše Jednote, ki se ravnajo po teh lepih navodilih zanimanja. Od Novega leta do Božiča ne zamudijo mi ene redne mesečne seje in tako delajo že leta in leta. Čast in priznanje takim 100% vnetim članom!
So pa tiidi člani, ki ne zaslužijo niti 25, ali 50% vsled tega, ker ne kažejo svojega zanimanja za društvo z redno vdeležbo na društvenih sejah. Vidite ga morda vsake tri mesece v zborovalni dvorani; pa še takrat se mu zelo domov mudi; (nekaterih pa sloh ni blizu tekom celega leta; takim bi prisodil človek 100% nezanimanja za društvo!
Kaj je pravzaprav vsemu temu vzrok? Tega vprašanja ni težko rešiti. Po naši sodbi so vzroki sledeči:-
Morda se seje ne vrše tako, kakor bi se morale po pravilih vršiti, da se na istih vmešava osebnosti, kreg in spor, kar ne spada v društveno dvorano? K temu bi lahko še prištevali zavist in ičastihlepnost. Če morda kdo ni pri volitvi ponovno izvoljen, se nad društvom maščuje s tem, da noče več obiskati sej. In ne samo te! Še drugim sobratom prigovarja, da naj doma ostanejo. Čuden vzrok! Vsi ne morejo biti društveni predsedniki, tajniki in blagajniki.
Vseh teh posledic slabe vdeležbe na društvenih sejah je največ kriv predsednik dotjčnega društva, ker sploh trpi in pripušča stvar na sejo, ki ne spadajo. Kjer imajo energičnega voditelja društva, se bodo vse seje vršile lepim in mirnim potom ter hitro. Uvesti lepo slogo in red na sejah je sicer nekaj težavnega; toda z energičnim »nastopom in možatostjo se vse doseže. Če je predsednik preveč mehak in dober, da ž njim lahko vsakdo pometa, tam bodo vedno burne seje. Revež je tak predsednik in omilovanja vreden! Seje ne vodi on, ampak njegovi pristaši, ali pa nasprotniki, ki se vedno o-glašajo k besedi. Ti "prijatelji" društva ne hodijo redno k sejam vsled pravega zanimanja, ampak samo zato, da delajo zdražbo med članstvom.
Se en vzrok pičle vdeležbe na sejah bi lahko navedli in to je ta, ker se iste vrše vedno po enakem kopitu; ni «na njih nič zanimivega, privlačnega, zabavnega, družabnega, ali veselega. Baš v tem oziru nas prekašajo Amerikanci, ker razumejo tozadevni "biznes".
Dobro se še spominjamo ko je svoječasno br. Anton Grdina v tem oziru 'napisal v "Glasilu" obširen članek, v katerem je pripomčal več družabnosti in privlačnosti na društvenih sejah. O tem hočemo zopet danes na tem mestu malo vei izpregovoriti.	^____
Znano nam je več ameriških podpornih društev, kjer članstvo že težko pričakuje mesečne seje. Dvorana je vedno polna. Seja se vrši v najlepšem redu v doglednem času, zatem pa sledi razvedrilo in zabava. Za vsako sejo imajo kaj novega in kaj bolj privlačnega. Lep običaj je pri teh organizacijah ta, da društvo povabi na sejo kakega gl. odbornika, kakega predsednika drugega sobratskega društva, ali kako ugledno osebo, ki drži zbranim članom primeren govor ali kako predavanje. Ker bi vsak klan rad videl dotičnega povabljenca, ozir. slišal mjegov govor, se jih vdeleži seje veliko število. Taka prireditev po seji je v čast društvu in v pohvalo, ker povabljenemu gostu ni treba gevoriti samim praznim stolom. Kaj takega pospešuje tudi večje prijateljstvo med posameznimi krajevnimi društvi, večje spoštovanje do gl. uradnikov in več zanimanja za Jednoto.
Pri nekaterih amerikanskili društvih je navada, da se po seji razdeli članom smodke, katere ima društvo v zalogi; člani ali iste plačajo, ali jih dobe zastonj na račun društva. Zatem sledi prosta domača in neprisiljena družabna zabava. Eden izmed članov se vsede h klavirju in zaigra par uličnih komadov, zapoje kako veselo pesem, kuplet, ali se izbere izmed članov sposobne pevce, ki zabavajo druge s svojim petjem, ali koziičnim prizorom. Ta ali eni pove kako smešno v zabavo, nastane pogovor o tem, ali onem, o važnih dogodkih, o delu, politiki; eni igrajo na karte, drugi biljardirajo, ali keglajo. Če je prilika, prinese vratar članom tudi malo prigrizka ali kako steklenico okrepčevalne kapljice za želodec. Seveda se ne sme tukaj misliti, da članstvo popiva.' Na ta način se spravi vse navzoče člane do skrajne zadovoljnosti osobito mladino. Ali boste zamerili,če v tem slučaju kak mladi par članov tudi kako poskočno zapleše. Ne; saj je vse to le nedolžna zabava v veselem društvenem krogu.
Ponekod imajo pri takih društvih navado, da se vrši po seji srečkanje za kak dobitek; čisti prebitek gre v društveno blagajno, ali se vporabi za pokritje stroškov te zabave.
Iz vseh £eh razlogov in slučajev lahko razvidite, čemu niso seje pri naših slovenskih društvih tako privlačne, kakor so pri amerikanskili. Manjka nam družabnosti, razvedrila in zabave. Vtfled tega svetujemo vsakemu krajevnemu društvu naše Jednote, da naj poskusijo s. tem privlačnim načinom. Videli boste, kako rado se bo članstvo mesečnih sej vdeleževalo; poskusiti je treba. ;
Ttakor vetja za moška društva, naj bi isto veljalo tudi za ženska. Seveda takim društvom ne moremo svetovati, da naj bi posnemala razne zaba\*ne točke moških društev; saj je dosti drugega razvedrila na razpolago. Glede igranja na klavirju celo dekleta fante prekašajo, tako tudi v petju. Lahko se po dovršeni seji priredi takozvami "Card ali Euchre party" (igra s kartami ali kockami), tombola, domina, ali srečolov; za okrepčilo naj se rabi kavo ali ičaj in sladko pecivo, kar bi nekatere članice rade zastonj pripravile.
Tako prireditve po dovršenih društvenih sejah bi bilo priporočati osobito sčdaj na jesen, in po zimi, ker si človek ne more več iskati razvedrila v zeleni naravi. K takim sestankom, naj bi se povabilo tudi sorodnike ter prijatelje in znance navzočih olanov, da se prepričajo kako veselje vlada pri društvu. Na ta način se bodo medsebojno bolj spoznali in jih morda eelo pridobite za društva,?
J. M. Trunk:
"V delavnico sem Tvojo zrl..."
(Nadaljevanje.) S pomočjo daljnogleda pa o-pazujemo na Jupitru še druge zanimivosti in prikazni.
Ob gotovih dobah, so baje v zvezi s tvoritvijo solčnih peg, začne velikan nekako no reti, kakor bi se ga btl nasr kal! Lahko si mislimo, kako mora biti, če divja tak orjak Ozračje je v divjem vrven iu, oblaki vsi razdrapani in raz-cefrani. Na površju se prika-kažejo deloma bele, deloma rdeče pege. Navidezno divjajo po ozračju strahoviti viharji. Pogostoma se pojavljajo taki orkani kar hipoma, bliskoma. V teku dobre ure se površje popolnoma izpremeni. Velikan je ves drugi, kakor človek, če ga "zgrabi."
Tako je opazoval dne 10. vinotoka 1. 1856 slavni o. Sec chi v Rimu veliko črno pego v Jupitrovem ozračju. Učenjak je mnenja, da je naredil to od prtino velikanski vihar. Poseb no viharno je bilo za Jupitra 1. 1876. Ni dneva ni bilo, kjer b: ne bilo opažati na površju ve likih izprememb. Dne 25. maja istega leta je bil astronom Trouvelot (Trublo) priča si lovitega viharja. Razsajal jt orkan na južni polobli; vse se je gibalo, majalo, vrtelo. Po vršje je bilo podobno ogromne mu tolmunu.
Svetli trak ob ravniku se j< razširil proti jugu. Pego ii megleni koluti, ki so se tvorili ob Jupitrovi plošči, so drvel od vzhoda proti zapadu. Z ne znansko hitrostjo 178.000 kilo metrov na uro ali 49 kilomet rov v sekundi. Kakšne igračt so naši cikloni, blizardi ali tor nadi proti Jupitrovim! Sevt palčki .smo, Jupiter pa velikan
Prav zanimiva prikazen si je pojavila na Jupitru 1. 1878 Skrbno so jo opazovali celil 20 let. Južno pod ravnikom ol 25 stopinj so zapazili obsežin pego, ki je bila povprečno 46, 000 kilometrov dolga in 14,00( kilometrov široka. Ves čas j( bila temno-rdeče barve. Po 2( letih je znantno obledela, r njen sled so mogli opazovati št nekaj let. Vrtela se je s plošč( vred od zahoda proti vzhodu, in prav lahko so na ta način o pazovali v katerem času se Ju piter zavrti okoli svoje osi. Poleg tega pa so se prikazale š< druge manjše in svetlejše lise podobne pegam na solncu. T( lise so se vrtele hitreje ko gla vna pega. Brezdvomno tora, te lise niso bile deli površja temveč soparno in meglene mase, drugače bi razlika riiee vrtenjem ne bila mogoča.
Kako so skušali to čudovit« prikazen tolmačiti? Razlage s« nikakor niso vjemale. Tolmači li so prikazen jako različno.
Iz različnih mnenj o tej pegi je jasno le toliko da je morala ta prikazen biti učinek velikanskih prevratov na Ju pitrovem površju. To dokazuje okolnost, da je ostala.vedno na istem mestu in izžarevala luč in toploto. Zadnje je trdil astronom Draper, dasi So drugi učenjaki ugovarjali ter menili, da se Draper vara. Učeni jezuit o". Brawn piše: "Gotovo se je morala na tem mestu še precej tanka planetova skorja razpočiti. Iz te razpokline se je dvignilo dolgo žareče gorovje. Posledica je morala biti, da je v ozračju nastal hud ' vrtinec. S soparom napojene i« zato lažje zračne plasti, katerim se je primešalo še nekaj dima, je vrtinec pognal daleč nad prostor, kjer so navadno ležale. Padajoč so se razlile na vse kraje v bližini. Pega je že močno obledela, ker očitno priča da je vročina na površju že precej pojenjala/' ____
Na sličen način pojasnjuje to čudovito prikazen tudi Leo Brenner. Piše: 'Ker se vidi pe ga že 19 let, ni dvoma, da bi ne bila tvorba na površju, in ne samole v ozračju. Morebiti se je d,el površja vsled velikan skega izbruha dvignil in otrp nel." Kakor sem omenil, ta mož ni posebno zanesljiv.
Najbolj tolmači prikazen u čenjak Young, ko piše: "Rdeča pega, ki je ravnokar izginila, nam ostane skrivnost. Skozi leta smo se trudili, da jo čim najbolje raztolmačimo, a vsi poizkusi so .se več ali manj izjalovili. Skrivnostna, kakor do zdaj, ostane nam, mislim, za vedno. Ta skrivnost pa hrani v sebi glavni ključ, dasi tolma čimo naravo veliko krogle, kakšen mora biti velikan Jupiter od znotraj."
Naj bo že tako, ali tako Vsekako gotovo je, da ta or jaška premičnica še ni ohlajena. Na njem površju se širijo velikanski prevrati kakršni po sili tudie nekoč na naši zemlji. Lahko trdimo, da Jupiter ni kak star korenjak, temveč vsaj glede na razvitek še prav mlad fant, dasi je oba. Morebi ti so njegova topla morja že polna morskih velikanov in rib. Vsekako se pripravlja, da v bodočnosti postane pripra-praven tudi za višje organizirana bitja.
(Dalje sledi.)
___-
Z VSAKDANJEGA ŽIVLJE NJA PREDSEDNIKA v COOLIDGA.
Poroča G. J. Karger. Kdor misli, da je življenje v Beli hiši, kjer prebiva pred sednik Združenih držav kaka posebnost in zanimivost, —ta ?e moti. Baš seklanji predsed-lik Coolidge ne trati dragocenega časa za zabavo, ampak večinoma za delo.
Predsednik Coolidge vstane )bičajno že ob 6. uri zjutraj, večkrat pa še preje, ker je tega :e od svoje mladosti na farmi navajen; pri tem ga ne zbudi jra budilka, ampak se zbudi
Ob pol 7. uri, ko je oblečen *re za pol ure na izprehd na /rt okrog Bele hiše, da si s tem itrjuje svoje zdravje; pri tem coraka precej naglo, da preho-li v 15 minutah pol milje daljave. — Predsednik Coolidge ii tako izbirčen v obleki kakor e bil pok. predsednik Harding. Dosedaj se ga je videlo samo / treh oblekah: v sivkasti, /išnjevi in lahki poletni; brije e najrajši sam.
Ako se predsednik pri tem jutranjem šetanju morda pre /eč ugreje in celo spoti vsled sagle hoje, se pred zajtrkom ;c enkrat ves preobleče. Njegov zajtrk je povsem priprost n navaden: malo sočivja, ce-.•ealij*, praženega kruha in mleta mu zadostuje. Takoj po zajtrku pride na vrsto čitan je ju-ranjih častnikov. Navada je '.e ta, da noben zvezni uradnik ie gre na svoje delo, preelno ni )rečital važnih novic in listov. Predsednik ima že prakso, da ia mah najde posebno zanimive novice; če je kaj izvanred-iega, si stvar podčrta ter naro-;i svojemu tajniku, naj ga kasneje na to in to opomne.
Zatem se poda iz Bele hiše 5ez krasen vrt v vladno poslopje v svojo pisarno kamor ima ,amo dobrih 100 jaj-dov hoda. Glede tločnosti ali marljivega lela v pisarni prekaša predsednik vse druge kabinetne u-radnike, ker je običajno že ob 3. ali pol 9. uri pri svojem de-sku (pisalni mizi); ostalo pisarniško osobje. pride še le ob 9ilb
Mr. Coolidge je v svojem u-radovanju jako točen, vesten in hiter; v tem prekaša skoro vse svoje prednike. Njegova navada je, da reši vse stvari, ki mu pridejo čez dan v roke;
zvečer je njegova pisalna miza običajno prazna,ali brez aktov. Od pot 9. do 10. ure rešuje predsednik važne uradne stvari ko se mudijo pri njem razni tajniki kabineta z akti in drugim važnim gradivomo, kar predsednik vse natančno pregleda in daje svoje opombe glede rešitve. Nosnega akta se ne položi na stran, ampak mora biti vse sproti rešeno. Ako predsedniku kaka stvar ni dovolj jasna, zahteva od tajnikov in drugih uradnikov potrebnega pojasnila.
Od 10. do ure sprejema predsednik že naznanjene o-biske v avdijenci. Članom kabineta je vedno na prosto voljo dano, da se zglasijo v privatni pisarni predsednika, tudi tekom avdijence če je zadeva zelo nujna. Vsaka avdijenca je običajno Idoločena samo na 15 minut časa. Kabinetne seje se vršijo po navadi enkrat v tednu, časnikarski poročevalci pa obiskujejo predsednika po 2 krat na teden.
Ko je kak obiskovalec svojo stvar predsedniku že pojasnil, se zatem predsednik ž njim še par minut privatno pogovarja, a takoj Zatem svojega tajnika opozori, da naj pokliče novega, ali drugega obiskovalca, dokler ne pridejo vsi na vrsto.
Temu sledi povsem nova točita predsednikovega »dnevnega dela; sprejem obiskovalcev, ki pridejo predsednika samo poadravit <bi jim seže v roko. Pokojni »predsednik Harding je za to delo vporabljal običajno pol ure na dan, zdaj se pa ta, dasiravno že zelo stari o-biičaj vedno bolj in bolj opušča, ker je ljudstvu znano, da je predsednik vedno zaposlen in da je škoda s tem tratiti dragoceni čas. Celo organizacije in konvencije, mudeče se v Washingtonu polagoma opuščajo ta običaj; k temu je dosti pripomogla nedavna smrt biv šega predsednika Hardinga, ki je dal svoje življenje na uradnem obisku v Alasko; z) laj vse predsednika pomiluje, da j t preveč obložen s svojim delom.
Predalnik se vrne v Belo hišo h kosilu (obedu) ob 1. uri pop. Tudi kosilo je bolj priprosto, toda tečno; jedi določa predsednikova žena, ki je izborila kuharica, dasiravno ljiidska učiteljica po poklicu. Predsedniku .najbolj ugajajo jedila, kakoršna je užival, ko je živel še na kmetih.
Za opoldanski odmor rabi predsednik 2. uri; ko je z obedom gotov se razgovarja s svo jo družino, včasih s*e tudi malo uleže na naslonjač, da zadrem lje.
Točno ob 3. uri je Mr. Coolidge zopet v svoji pisarni v vladni palači, okrepčan in spočit, kjer nadaljuje z nedovrše-nem delom do 6. ali pol 7. ure zvečer nakar se vrne domov.
Pred večerjo se poda pred-ednik z avtomobilom na iz-prehod v okolico mesta; včasih tudi jaha svojega določenega mu čilega konja "Generala".
Še kot podpredsednik je Mr. Coolidge kaj rad obiskaval gledališča; vsled uradnega ža-ovanja za pok. predsednikom lardingom pa doslej še ni videl nobene predstave v Wash-ingtonu; tudi privatni obiski v 3eli hiši so pri njem bolj redki.
Po večerji čita običajno pred sednik še nekaj časa v svoji tnjižnici knjige in časopise;-točno ob 10. uri se pa poda k počitku.
REGULARNA ARMADA ZDRUŽENIH DRŽAV.
Regularna armada Združenih držav je bila ustanovljena sklepom postave na kontinentalnem kongresu dne 10. maja . 1775. baš na dan zavfcet ja trdnjave Ticonderoga po ameiiš-iemu majorju Ethan Allen-u. Tekom znamenite vojne za a-
meriško neodvisnost (1.1776) je štela naša regularna armada 47,901 mož s častniki vred. Kmalu po proglašenjn neodvi-snoti se je pa število te armade polagoma večalo tako, da so i-mele Združene države 1. 1783. že 231,971 mož močnd armado; k temu je treba prišteti še milico, leta 1776—26,000 mož; leta 1779 pa 2500. Vojni depart-ment je bil ustanovljen 7. avg. 1. 1789.
Od ustanovitve do minule svetovne vojne je bila armada Združenih držav večkrat zapletena v hude boje pod vodstvom spretnih poveljnikov in generalov, n. pr. nesmrtni Geo. \Vashington, Ijafayette, baron Steuben. De Kalb, Kosciusko, Pulaski, Knox, Gates, Green, Montgomcry, Sullivan, Put-nam, Lincoln, Wayne, Herki-mer,Clinton itd. Vsi ti so bo rili si svojimi hrabrimi vojaki za ameriško svobodo.
Koncem dolgotrajne revolucionarne vojne z Angleži je štela ameriški armada 16 bataljonov pehote, 3 bat al. kava-lerije. Osobitj) dosti posla je imela artilerija. Tamošnjo baterijo F. so pretvorili iz stare 4. katero je ustanovil znani polkovnik Alexander Hamil-ton. Ameriška armada jo morala svoj posel večkrat tudi v mirnem času izvrševati, n. pr. tekom sporov z Indijanci; dalje je vzdrževala red pri veliki stavki železničarjev 1.1893 in v znani stavki premogarjev v W. Va. Največ preglavice je imelo ameriško vojaštvo z upornimi in neolikanimi Indijanci; ta spor je trajal okrog sto let; v naštetih krvavih spopadih je padlo pod indijansko sekiro na tisoče in tisoče ameriških vojakov. Tako se je vršila 1. 1872 vojna z Modoc Indijanci v Ore-gonu pod vodstvom ameriškega generala Edmund Canb-ya; v tem spopadu so že po sklenjenem premirju Indijanci njega, indijanskega agenta in vse ameriške vojake ^a grozovit način pomorili. Oblasti so kasneje ujele indijanske poglavarje Jack-a, Charleva in Shacknastya, ki so bili vsled tega krvavega zločina obešeni. Leta 1876 so se uprli Siox Indijanci v državi Dakota pod vodstvom Sitting Bull-a (Sedečega bika) ameriško vojaštvo je pa vodil general Geo. A. Custer. V tej bitki ob reki Little Big Kom je 3000 Indijancev do cela pobilo 277 Cus-terjevih vojakov in tudi njega samega.
Ameriško ljudstvo je bilo vedno nasprotno proti vzdrža-vanju velike regularne armade, vsled tega je skupno število iste znašalo samo 5000 mož. Ob izbruhu državljanske vojne 1861 je štela ta armada * samo 25,000 mož sčasoma (med vojno) se je pa število iste povedalo na 67,000 mož.
Nemogoče je natanko opisati vsa slavna in junaška dela naše ameriške'armade v proslavo in čast domovine. Važno je pri tem zgodovinsko dejstvo, da se je ameriška armada vedno hrabro držala, oziroma da ni nikdar svoje zastave onečastila. Amerikanci se tako radi ne bojujejo, ker ljubijo mir; kadar pa pride do resnega spopada, tedaj se pa,bori jo kot levi.
Za časa štirih inozemskih vojn še pred svetovno vojno, so bile ameriške regularne čete vedno ,v prvih bojnih vrstah; baš one so dostfc pripomoglo do zmage v odločilnih bitkah. Tem četam so se pridružili še miličarji in prostovoljci.
V vojni 1. 1812—14 so bili regularci nahujskani proti veteranom svetovnih vojn; baš pri tej priliki so pokazali svojo hrabrost n. pr. v bitki pri undy's Lane, Platsburgh in ' ialtimore. Hrabri general Harrison jih je uspešno vodil
v boju pri Chatham, kjer je bil znani idijanski poglavar Je-cumseh ubit. To jo oslabilo moč Angležev ki so s pomočjo Indijancev hoteli poraziti A-merikance.
V bitki pri New Orleansu je general Jackson s svojimi regularci porazil nasprotnika, da tega celo francoski cesar Napoleon ni mogel verjeti. V tej bitki 8. jan, 1815 je biLo ubitih 2000 Angležev vpoštevši generala Pakenhaina iu 87 častnikov; Amerikancev je padlo samo šest, ranjencev je bilo pa sedem.
Tudi v mehiških vojskah so Amerikanci vedno zmagali; istočasno je štela ameriška regularna armada 59,000 mož.
Tekom špansko-ameriškega konflikta in nemirov na Filipinih so istotako regularci pokazali svojo spretnost, hrabrost in moč, da so vedno zmagali, Če tudi v manjših skupinah. Istotako se je vršilo v znani bokserski ekspediciji na Kitajskem.	«
Kaj na j pa rečemo o junaške nitk nastopu ameriške armade v minuli svetovni vojni. O tem bodo pisali zgodovinarji na dolgo in široko ko bodo omenjali krvave boje in zmage pri Chateau Thierrv, Beleau, St. Mihiel in v Argonah. Marsikdo bo priznal, da je baš naša ameriška armada največ pripomogla do občutnega poraza Nemcev, ter s tem pospešila čim-prejšni konec svetovne vojne. Slava in čast naši ameriški armadi; saj se je v nji borilo tudi dosti naših slovenskih fantov!
GUV. PINCHOT PREDSED NIŠKI KANDIDAT?
Kdor izmed ameriških politikov ali državnikov že enkrat dospe do guvernerskega stolčka, ima — rekli bi— najlepšo priložnost dospeti še do pred sednika Združenih držav; to izredno čast je doseglo že lepo število bivših guvernerjev.
Nedavno je naenkrat zaslovel najvišji uradnik države Pennsy]vania, guverner Piuch-ot vsled tega, ker se mu je posrečilo preprečiti veliko premo garsko stavko. Stavko so sicer dobili antracitni premogarji, ker imajo 10 odst. povišanje plače; toda pri tem bodo imeli največ profita premogovni baroni, ker prodajejo premog za $1 dražje pri toni v škodo kon-zumentov.
Prav in umestno je, da so v tej stavki zmagali premogarji; neprav in grdo pa je, da tako priliko izrabljajo premogovne družbe v svojo lastno korist s povišanjem cene premoga. Mr. Pinchot bo po zatrdilu senatorjev Pcpper in Reeda pri prihodnjih volitvah pred sedniški kandidat republikanske stranke. Svojih političnih (kampanjskih) načel ozir.plat-forme še« ni obelodanil. Iz vašega tega so lahko sklepa, da bo njegova platforma povsem osebnega značaja, s tem da je poravnal ono stavko. Nekateri politiki že zatrjujejo, da bo na prihodnji republikanski narodni konvenciji za Pinchota glasovalo vseh 78 delegatov iz Pennsylvanije; toda to število še nikakor ne bo zadostovalo za zmago; treba se bo obrniti še na delegate ostalih držav; predsedniško grozdje za Pinchota je še precej kislo. Kar je pennsylvanski guverner z dobljeno stavko premogarjev dosegel, bo pokvaril s svojim sovražnim nastopom napram mokračem. Črtali smo, da je zadnje dni Pinchot napovedal neizprosen boj vsem go-' stilničarjem širom države Penna. Postal je celo tako predrzen, da osebno stika po raznih salonih; v Philadelphiji je vsled tega moralo zapreti že nad 1000 gostiln svoja vrata. Ker živi v Penna. mnogo volil-cev, ki ne odobravajo prestro-
ge Volsteadove postave, ti vo-rlilci gotovo ne bodo glasovali za guv. Pinchota. Marsikak razsoden politik se je že izja-vel, da 18. amendment naravnost krši osebno svobodo A-meri kancev. Vsaka politična stranka, ki bi slučajno pri prihodnjih predsedniških volitvah silila kandidata Pinchota v ospredje, — bo poražena.
PRED 150 LETI.
Preti 150 Jeti sje bila glavna kupčija v New Vorku, kupčija s kožuhovino.
Dolžnike se je za kazen zapiralo v ječe.
Predilnega stroja še niso rabili.
Vsak eleganten moški je nosil baroko s cofom.
Tedaj še ni bilo v Združenih državah nobene ljudske knjižnice.
Vse pohištvo je bilo impor-tirano iz Anglijo.
V šolah še niso rabili zemljevidov in globusov.
Če je kdo hitro jahal po cesti kakega mesta, je moral plačati 4 šilinge globe.
Porcelanastih krožnikov niso ljudje radi rabili, ker so se na takih krožnikih noži prera-di krhali; rabili so lesene krožnike.
Navadni delavec (težak) je bil zadovoljen, če je zaslužil 2 šilinga (25o) na dan.
Čez nobeno veliko reko v Združenih državah še-ju i bil z-grajen kak most.
Za potovanje iz Ne\v Vorka do Bostona se je rabilo šest dni.
Kdor je kritiziral pridigo kakega duhovnika, je bil zato kaznovan.
i
Peči so bile še nepoznane ;vse kuhanje se je vršilo pri odprtem ognju.
Pred poroko.
Mati, zaročencema: "Pomnita, da vama ne bo solnce mladosti in sreče vedno sijalo; zato hranita in varčujta denar tudi za deževne dneve!"
Zaročenec: "Jaz imam že svoj dežnik."
Zaročenka: "Jaz pa deževni plašč."
Srečni dom!
Želja moja je, da kjer stoji moj dom, naj bi bil tudi tvoj dom in srečen dom vseh naših dobrih prijateljev.	t
Dom, kjer je 300 solnčnih dni v le-> tu; kjer ti cveto rože skozi celo leto; dom, kjer te budijo ptički vsako jutro s svojim milim petjem; dom, o katerem si nfti in nikdar sanjal nisi; — kjer raste vse sadje, najboljše grozdje, fige, oranie, vsaka zelenjava in kjer je le edino največja kraljica oliv-ka (oliva, oljka). Tak krasen dom je tu pri nas v naši solnčnati Kaliforniji!
Cene zemlji se dvigajo. Pišite po Pojasnila še danes na:
FRANK BUDNER
care Western Colonization Co.
COHN ING :: CA LI FORNIA
'jaz SEM ŽE PRIČEL POSI-j LJATI DAROVE ZA
BOŽIČ
v stari kraj. Ako želite svoj-, cem za ta veliki praznik kaj denarja poslati, jaz hočem za vasi vse urediti, samo pošljite mi svoto, katero nameravate na-1 kazati za božično darilo.
Pišite po informacije:
EMILKISS,bankir
133 Second Ave., New York, N. Y.
Izdelujem "afidavite" ali ir-l jave za dopr<fmo rojakov it kraja. Prodajam šifkarte. Pre-i jemam denar na ulogo.
Izhaja vsako sredo.
Lastnina Kranjsko-Slovenske Jednote v Združ. drž. ameriških.
Uredništvo in upravništvo: 1004 N. Chicago St. Joliet, IIL
Telefon 1048.
Naročnina:
Za člane, na leto..........$1.20
Za nečlane____t........... 2.00
Za inozemstvo............. 3.00
OFFICIAL ORGAN of the
GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the
UNITED STATES OF AMERICA Maintained by and in the interest of the order.
Issued every Wednesday.
OFFICE • 1004 N. Chicago St. Joliet, HI.
Phone: 1048;
ŠTEVILNE RAZPOROKE IN LOČITVE ZAKONOV V ZDRUŽ. DRŽAVAH.
Washington, D. C — Baš te
dni je urad za ljudsko štetje dovršil svojo poročilo o razpo-rokah in ločitvah zakonov v naši deželi za leto 1922; pri tem je bil jako presenečen, ker se število istih vedno bolj in bolj množi. Vlado je x>ričelo vsled tega resno skrbeti, ker se ta rak—rana med ameriškim narodom vedno volu.
Državniki in izkušeni možje sedaj razmišljajo kako *bi se dalo to perečo rano zaceliti. Prišli so do spoznanja, da tako številne razporoke naravnost uničujejo moralne principe človeške družbe in razdirajo družabno življenje, ki je glavni steber organizirane družbe in dežele. Dalje razmišljajo, na kak način bi zamogel to vprašanje prihodnji kongres izboljšati.
Zadnja statistika kaže, da iprido n. pr. v državi Texas na vsakih 5 porok 1 ločitev zakona; tudi v drugih državah to število vedno narašča. Leta 1916 se je računalo 1 razporoko na vsakih deset porok. Lansko leto je bilo v Združenih državah sklenjenih 1.126,418 po- j brezuspešno, rok, leta 1916 pa 1,040,684; torej za 85,734 več kot pred 6 leti. Ker znaša število celokupnega prebivalstva več kot pred 6 leti, se more na tej podlagi vpoštevati, da je bilo "1. 1922
več razporok in ločitev zakonom kot leta 1916 na vsakih . 100,000 prebivalcev.
Največ porok je bilo L 1922 sklenjenih v državi Maryland, 1539 na 100,000 prebivalstva; I temu sledi država Arkansas— 1437; Florida —1463; Missi-! ssippi—1454. Severna Dakota so ponaša z najnižjim številom 575.
Zdaj pa poglejmo še strašne številke razporok in r ločitev zakonov! Lani se je širom Združenih držav istih izvršilo 148,554;leta 1916 pa samo 112,-036; torej lani za 36,518 več. Na vsakih 100,000 prebivalcev se lahko računa 186 razporok; leta 1916 jih je bilo samo 112; to število se je torej pomnožilo za celih 21.4%.
V	državi Texas je bilo lani 12,899 razporok, ali ena na v-sakih 5 porok. Tej državi sledi Ilinois z 10,995 razporokami, Ohio 10,132, California 9,227.
V	južni Karolini niso našteli nobene razporoke, ker glasom tamošnje državne postave iste niso dovoljene. Najmanj razporok (lBl) je bilo v distriktu Columbia, ozir. 87 slučajev na 100,000 prebivalcev. V tem pogledu je bila država New York na drugi nizki stopinji— 40 na 100,000 prebivalstva; Severna Karolina je tretja — 50, in Severna Dakota četrta z 51 na 100,000.
Glede razporok in loti te v zakonov prekaša vse ostale države država Nevada. Na 100,000 prebivalcev znaša ondi število razporok 1325; število porok pa samo 1208. V Oregon u se je na vsakih 100,000 oseb raz-poročilo 999 zakonskih parov, v Oklahomi 262, v Texasu pa 259. Po eno ločitev zakofla se računa v distriktu Columbia na 35.8 porok, v New Yorku na 171, v Georgia na 19.4 v Severni Karolini pa na 16.8 porok.
Ameriška kongresna zbornica dela že več let na tem, da bi si sprejelo ustavni ameiulment glede uveljave enotne postave za ločitev zakonov, ki .naj bi bila v vseh državah enaka. Vse to delo je ostalo do danes žal
Sklep konvencije se je« vpošteval in po dogovoru z brat-tom glavnim predsednikom in bratom predsednikom porotnega odbora (člana nadzornega odbora "Glasila"), razpisal sem ponudbe dne 12. sept. 1.1. na sledečie tiskovne družbe:
"Amerikanski (Slovenec", "Ameriška (Domovina" "Edinost", "Glas Naroda".
Razpisana ponudba se je glasila:
Joliet, 111., 12. sept. 1923. Gospodje:—	»
K. S. K. Jednota izdaja svoj lasten list "Glasilo". Ker pa Jednota nima svoje lastne tiskarne, se mora vsled tega za tiskanje Glasila pogoditi z eno ali drugo ugledno slovensko u-nijsko tiskarno. Sedanja pogodba poteče meseca nov. t. L, zato se tem potom razpisuje ponudbo za tiskanje "Glasila" K •S. K. Jednote za prihodnja tri leta.
Blagovolite nam torej naznaniti ceno, za koliko bi tiskali Glasilo K. S. K. Jednote tedensko 13,500 iztisov, z osmimi stra-nmi, 7 kolon vsaka stran.
Koliko bi računali za vsakih 100 iztisov tedensko, za slučaj ako bi se število naročnikov zvišalo nad 13,500
'Koliko bi kreditirali Jednoti za vsakih 100 iztisov tedensko, ako bi število naročnikov padlo pod 13,500.
Blagovolite nam naznaniti, za koliko bi tiskali list z 10 pt. črkami in ravno tako zopet z 12 pt. črkami.
. Vse ponudbe morajo biti poslane zapečatene na glavni u-rad Jednote najkasneje do 5. okt. 1923 do 12. ure opoldan.
Ponudbe, ki ne bodo dospele v glavni urad do določenega časa, se »e bodo vpoštevale.
S spoštovanjem,
za tiskovni odbor K. S. K. Jenote: Josip Zalar, gl. tajnik.
Kakor razvidno se je določilo, da morajo biti vse ponudbe poslane na glavni urad Jednote najkasneje do 5. okt. 1923 do 12. ure opoldan. Pravočasno sem prejel ponudbe od "Ame-rikanskega Slovenca", "Ameriške Domovine" in "Glas Naroda". Od tiskovne družbe "Edinost" sem prejel ponudbo še le dne 6. okt. 1.1. ob osmi uri dopoldne.
Da se ne bo moglo očitati odbornikom, da se pri pregledovanju ponudb ni pravično ali nepristranski ravnalo, zato so vse ponudbe kakor prejete ostale zapečatene. Tukaj Vam predložim pisana kakor sem jih prejel, da se vsak odbornik sam lahko prepriča, da so pisma tukaj pred Vami zaprta, kakor so bila prejeta.
Prej pa ko se pisma odpro in ponudbe pregledajo, si štejem v dolžnost omeniti naslednje:
"Glasilo" kakor se tiska danes-je tiskano na osmih straneh iu sicer vsaka stran ima šest kolon. Pri minuli konvenciji se je sklenilo, da se sedanje Glasilo Mladinskega oddelka "Angelček" opusti in se v bodoče določi v "Glasilu" mesečna priloga na dve strani za priobčevanje gradiva za članstvo Mladinskega oddelka. Ker sem pa uvidel, da taka priloga bi bila veliko breme za Jednoto, to pa ne samo v finančnem oziru, temveč tudi pri razpečavanju lista, bi delala priloga veliko zapreko, ker bi se morala priloga posebej tiskati in zopet prilagati vsakemu iztisu. Čeravno nisem veščak v tiskovnem oziru, vendar po smelo trdim, da 13,500 prilog, ki bi se jih moralo posebej tiskati in vsako prilogo posebej pride.jati "Glasilu", bi zakasnelo odpošiljatev lista najmanj par dni. Da se pa temu opomore, prišel sem do zaključka, da bi bilo veliko bolj umestno, ako se prilogo opusti, toda velikost lista iz š<»3t kolon premeni na sedem kolon. Sedanje "Glasilo", kakor sem omenil se tiska na osmih straneh v šestih kolonah. Ako
New York, N. Y. 3. oktobra 1923.
Mr. Joseph Zalar, gl. tajnik, Kranjsko-Slovenske Katoliške Jednote 1004 North dhicago St., Joliet, DI.
Cenjeni g. Zalar:—
Naša ponudba je za tisk in razšiljanje "Glasila" na osmih straneh, 7 kolon vsaka stran (13 ems pica), enkrat tedensko, stavek 10 in 12 pt obraz črk, za skozi tri leta po $252.00 za vsako izdajo odl3 do 14 tisoč iztisov in za vsakih sto več od 14 tisoč pa posebej $1.50 Pri tej svoti je tudi zaračunjeno vse delo za poprave imenika in potrebni odtisi za ekspedicijo.
Rokopis za "Glasilo" moramo imeti sorazmerno vsak dan nekaj in poprave za imenik pa 24 ur predno list izide. O tem sicer ni potrebno pojasnjevati, ker urednik, ki je obenem tudi upravnik ^e ve za ves red v naši hiši, ki ni nič! drugači, kot pa drugje.
V slučaju, da bo naša ponudba sprejeta, potem prosimo, da nas takoj obvestite, da naročimo papir in vso pripravimo, da bo že tako prva številka "Glasila" napravljena v zadovoljnost vseh.
Z odličnim spoštovanjem
za Slovenic Publishing Co.
L. BENEDIK.
Slavni tiskovni odbor K. S. K Joliet, Illinois.
Joliet, IIL, dne 4. okt. 1923. J.,
V kolikor ae za- se v bodoče tiska list na osmeh Straneh s sedmimi kolonami, bo
more soditi, bodo v d oglednem času tudi nastopile vse velike organizirane cerkvene občine širom držav. Obrnile se bodo na postavni odsek senatske z-bornice, da naj se pri prihod-
iia vsakih 100,000 oseb sklen-! njem kongresnem zasedanju
jenih 1032 zakonov, leta 1916 pa 1055; torej je to število padlo za 2.08 odst. In vendar je bi-
postavo o ločitvah zakonov strogo poostri in vpelje za vse države po enem in istem nači-
lo leta 1922 za eno celo petino nu.
ZAPISNIK
SEJE NADZORNEGA ODBORA "GLASILA K. S. K. JED NOTE' ', DNE 10. OKT. 1923.
Predsednik br. Jos. Sitar, otvori sejo ob 10:15 uri dopoldne.
Duh. vodja Rev. Ažbe moli.
Brat gl. tajnik Zalar čita imena prisotnih odbornikov. Navzoči uradniki: Predsednik Jos. Sitar, gl. tajnik Josip Zalar, duh. vodja Rev. Ažbe, predsednik porotnega odbora Martin Težak in predsednik pravnega odbora Jos. Russ.
Predsednik Sitar prečita točko 174 Jednotinih pravil, ki se glasi: "V verskih zadevah je vrhovni nadzornik "Glasila" duhovni vodja. V vseh drugih točkah glede; urejevanja "Glasila" ima razsojevati in odločiti nadzorni odbor "Glasila" sestoječ poleg duh. vodje tudi iz glavnega predsednika, glavnega tajnika, predsednika porotnega odbora in predsednika pravnega odbora.
V smislu omenjene točke, sem obvestil brata glavnega tajnika, da skliče za današnji dan sejo, ker se bo pregledalo ponudbe za tiskanje "Glasila'' za prihodnja'tri leta."
Nato brat predsednik vpraša glavnega tajnika, če je prejel ponudbe od tiskarn in ga pozove, da poroča odboru o razpisu in prejemu ponudb.
Brat Zalar nato poroča kakor sledi: Brat predsednik in odborniki:—	tm
Tukaj Vam predložim pogo<lbo za 'tiskanje "Glasila", ki je bila sklenjena dne 17. nov, 1920 med tiskovno družbo Ame-rikanski Slovenec" in K. S. K. Jednoto. Iz te pogodbe razvidno, da ista poteče dne 17. novembra t. L, zaradi tega je bilo treba razpisati novo ponudbo za tiskanje "Glasila" za prihodnja tri leta.
Pri minuli konvenciji j$bil<*«Menjeno, da,naborni odboj-"Glasila?' *azptše ponudbe na' fe&fcfe ugledne^renske unifc ske tiskarne. Tiskarna, ki je najcenejša, dobi tiskanje "Glasila" v oskrb.	'
Chicago, 111., October 5th 1923.
Jednota imela tako vsaki teden 8 kolon več: prostora v "Glasilu", ali skozi eno leto 416 kolon. Z drugo besedo rečeno, a-! ko se "Glasilo" poveča in v bodoče tiska na sedmih kolonah, se bo lahko porabilo vsako leto za gradivo Mladinskega oddelka 144 kolon, kakor bi se jih dobilo s prilogo, poleg te*ga pa bo J idnota imela na razpolago še 272 /kolon za razno čtivo ali reklame. Vsled tega sem se o tem pogovarjal z bratom glavnim predsednikom in bratom predsednikom porotnega odbora, i ki sta se z mojim priporočilom docela strinjala, zato sem tudi v ponudbah označil, da naj se računa za tiskanje Glasila na sodmih kolonah.
S tem sen4 orisal glavne točke o razpisu ponudb; ako ima kateri izmed bratov odbornikov kaj k temu pripomniti, sc prosi da to stori prej ko se ponudbe odpro.
Brat Russ predlaga in brat Rev. Ažbe podpira, da se poročilo gl. tajnika in odbornika Glasila odobri in sprejme.
I3rat preds. Sitar odpre nato ponudbe in jih odboru predloži v pregled.
Brat Zalar prečita ponudbe, nakar stavi predlog, da se iste priobči v Glasilu. Predlog podpiran po br. Težaku, soglasno sprejet.
Ponudbe se glasijo:
Mr. Joseph Zalar, gl. tajnik K. S. K. J., Joliet, IIL
Cenjeni gospod:—
Vaše pismo z dne 12. septembra smo prejeli glecle ponudbe za tiskahje Glasila KSKJ. Z ozirom na fvaše pismo odgovarjamo, da smo s tiskamo silno zaposljeni. Tiskamo angleški mesečnik poleg dveh slov. kat. nabožnih listov. Zraven svoj list "Edinost" in to je več, kar moremo skoro za enkrat zmagovati s sedanjimi tiskarji in s sedanjo opremo. Če pomislimo, da moramo tiskati mesečnika celih 22,000. na 32. straneh potem še razna druga dela, bi prav težko izdelovali, ako bi sprejeli še Vaše "Glasilo".
Vsled tega me moremo za enkrat sprejeti, kar blagovolite vzeti na znanje. Radi bi sprejeli, ko bi bili v stanu, ako ne bi bili tako silno obloženi z delom. Prihodnje leto bomo tiskarno razširili in dobili tudi dva nova stroja. Potem pač za prihodnjo dobo bomo radi Vam podali svoje cene, ker bomo opremljeni z vsem potrebnim.
Se Vam najlepše zahvaljujemo za prijaznost in naklonjenost, ki ste jo nam izkazali z Vašo ponudbo, ter se Vam za na-Idonjenost zlasti pri tiskarskih delih vedno priporočamo.
S spoštovanjem in pozdravom za
EDINOST PUBL. CO. per: JOHN JERICH.
Gospodje!
V	odgovor ina Vaše cenj. pismo z dne 12. sept. 1.1. Vam tem potom poda jemo za tedensko tiskanje "Glasila K. S. K. J." skozi bodoča tri leta ponudbo:
13,500 izvodov, osem strani po sedem kolon sedanje dolžine, 12 point črke ali pa 11 point črke kot sedaj v rabi, papir iste vrste kotdosedaj,imenik društev in njih odborov se priobči enkrat mesečno in v vsaki številki najmanj sedem kolon stalnih oglasov brez prememb. Naša cena za tako vsako tedensko izdajo je $248.00 (dvesto oseminštirideset dolarjev).
Ako bi se zahtevalo 10 point čfrke, bi računali za vsako tako izdajo, kot prej omenjeno, po $252.00 (dvesto dvainpetde-set" dolarjev).
Če bi se zahtevalo več kot 13,500 izvodov, bi računali za vsakih nadaljnih sto izvodov po $1.87, ako pa bi se število iztisov znižalo pod 13,500, bi odračunali za vsakih 100 manj po $1.25.
Ako bi si. odbor želel, da se "Glasilo" tudi v-bodoče tiska v dosedanji obliki in velikosti: 8 strani po 6 kolon, ga smo pripravljeni tiskati tedensko za $229.00 (dvesto devetindvajset dolarjev) 13, 500 izvodov. Če se bi število iztisov zvišalo nad 13,500, bi računali za vsakih sto po $1.69, ako pa bi se število izvodov znižalo pod 13,500, bi odračunali za vsakih 100 izvodov manj po $1.20.	^
Če bi se slučajno zahtevalo rabiti manjše črke, se bi za dotični del rač-unalo posebej za zamudo. Tudi bi se računalo za premembe originala ko je besedilo že nastavljeno. Vse kopijo za list morajo biti strojepisne ali pa ponatisek. Polovico copv za strani 2, 3, 4, 5, 6, 7 in 8 mora biti vročeno za izdajo bodočega tedna že v petek ali soboto jutro ob 8. uri prejš-nega tedna, a ostalo copy za omenjene strani pa mora biti vročeno upravi tiskarne najzadnje v pondeljek ob 8. uri zj. pred izdajo za isti teden, a copy za prvo stran, kakor tudi vsi odtis-ki ali proofs do pondeljka večera nastavljenih kolon se mora vročiti v tiskarno urejeno najkasneje do 8. ure v torek pred istotedensko izdajo lista. Ko je že nastavljeno dovolj gradiva za izdajo lista dotičnega tedna, se ne vročuje novo copy za izdajo istega tedna, razun v slučaju potrebe priob itve kakega posebnega in nujnega uradnega naananila, katero se sprejme, toda isto ne sme obsegati v isti izdaji lista več kot 20 palcev prostora in se priobči na prvi strani, da ni zamud. Vročeno pa mora biti pred 11. uro zj. v torek pred izdajo istega tedna, ako se zahteva, da mora biti vsaj polovica istotedensko izdaje lista zapeljanega <na pošto do večera istega dne.
Poleg tega hočemo izvrševati tudi vse potrebne premembe naslovov naročnikov na imeniku brez posebnega plačila.
Za morebitne zamude v slučaju stavke, izpora, požara ali kakega drugega nepreprečljivega zadržka ali vzroka nam je nemogoče biti odgovornim.
V	slučaju, da se cene papirja in tiskarskih ter drugih tozadevnih potrebščin kakor tudi plače vposlenfcev tiskarne zvišajo tekom obstoja pogodbe, se mora zgoraj omenjene cene primeroma zvišati od ičasa do časa. Ako se pa cene papirja, tiskarskih in drugih tozadevnih potrebščin ter plače vposlen-cev tiskarne znižajo tekom obstoja pogodbe znižajo, se znižajo tudi zgoraj navedene cene od časa do časa.
Poštnino za "Glasilo" plača K. S. K. Jednota.
Račun za tiskanje se poravna tekom treh dni po dostavi lista na pošto vsak teden.
Za morebitjna nadaljna pojasnila smo Vam na razpolago vsak čas. Zahvaljujoči se Vam za dosedanjo naklonjenost in priporočujoči se tudi za bodočo, ostajamo Z odličnim spoštovanjem
Tiskarna "Amer. Slovenca"
ANTON NEMANICH, President.
Cleveland, Ohio, 1. oktobra 1923.
Mr. Joseph Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, Illinois.
Spoštovani gl. tajnik:— v
Z ozirom <na vaš dopiv. z dne 12. sept 1923 glede tiskanja "Glasila K. S. K. J." si usoja tiskarna "Ameriške Domovine" staviti sledeče cene in pogoje za tiskanje "Glasila":
13,500 izvodov "Glasila" tedensko, osem strani ena številka, sedem kolon na eno stran, cena za 13,500 izvodov $224.88 V slučaju, da se število naročnikov zviša, bi raičunala na ša tiskarna za vsakih sto izvodov tedensko več $1.67. Za vsakih 50 izvodov tedensko več $.84 Za vsakih 25 iztisov tedensko več $.42 Nasprotno pa bi tiskarna kreditirala za vsakih 100 izvodov tedensko manj $1.50
Za vsakih 50 izvodov tedensko manj $.75

-----------
Brat Težak povdarja, da naj se sklep konvencije vpošte
va.
Ustanovljena v Jolietu, IIL, dne 2. aprila 1894. Inkorporira»» t Jolitt«,-« rT i \rmt	drzavi IUinoi«. 12. januarja. 18»
GLAVNI URAD: 1004 N. CHICAGO ST. JOLIET, ILL Telefon 1048. SOLVENTNOST K. S. K. J. ZNAŠA 100.36%.
Od ustanovitve do 1. oktobra 1. 1923 znaša skupna izplanana podpora $2,243.451.00 GLAVNI URADNIKI: Glavui predsednik: Joseph Sitar. <507 N. Hickory St. Joliet, IU. I podpredsednik: Matt Jerman, 332 Michigan Ave., Pueblo, Colo. IL podpredsednik: John Mravintz, 1022 Ea«t Ohio St, N. S. PitUborglL Pa. Glavni tajnik: Josip Zalar. 1004 N. Chicago St., Joliet, ID. Zapisnikar: John Lekan, 406 Marble St, Joliet, IIL Blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet, IIL Duhovni vodja: Rev. Francis J. Ažbe, 620— lOth St., Waukegan, 511 Vrhovni zdravnik: Dr. Jos. V. Grahek, 303 American State Bank Bldg., 60> Grant St. at Sixth Ave., Pittsburgh, Pa.
NADZORNI ODBOR: Fraik Opeka, st. 26 Tenth St., North Chicago, UL Martin Shukle, 811 Ave. "A", Eveleth, Minn. John Zulich, 6426 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. John Germ, 817 East "C" St, Pueblo, Colo.	»
Anton Nemanich, st 1000 N. Chicago St, Joliet. UL
POROTNI ODBOR:	g ' .
Martin Težak, 1201 Hickory St, Joliet, UL	> !
Frank -Tjrempush, 42—48th St, Pittsburgh, Pa.	■	: 1 |1j
John Wukshinich, 5031 W. 23. Plače Cicero, 111.
PRAVNI ODBOR: Joseph Russ, 6519 Bonna Ave., Cleveland, Ohio. R. F. Kompare, 9206 Commercial Ave, So. Chicago, IIL John Dečman, Box 529, Forest City, Pa.
UREDNiK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1004 N. Chicago St, Joliet, UL Telefon 104«.
JEDNOTIN ODVETNIK: Ralph Kompare, 9206 Commercial Ave, So. Chicago, Ul.
Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj sc pošiljata ca glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St, Joliet IU, aopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa ua S. K. JEDNOTE, 1004 N. Chicago St, Joliet IlL
'GLASILO" K.
Za vsakih 25 izvodov tedensko manj $.36
Za diferenco manj kot 25 izvodov na teden n'. pr. ako je štoilo naročenih izvodov, recimo, 13,476 ali pa 13,524, se ra-čuii\ ista kot za tedenskih 13,500 izvodov, ali z drugimi besedam^ cena izdaji se zviša ali zniža le, ako presega znižanje ali zvišane 25 izvodov na teden ali več od originalne številke 13,506
Zg»raj omenjene cene se nanašajo na stavek v listu z K) pt črkami ali pa 12 pt črkami, po želji urednika ali glavnega odbora ^edtnote.
V zgoi\j navedenih cenah je zapopadeno sledeče: ves stavek na lin>type z oglasi vred, pol-letni in letni računi, p#pir, j)opravljanfe mail liste, mailer, ovijalni papir, papir za mail listo, špaga. lepilo, ekspedicija ter oprema in konečno dostavljanje na glrviuo pošto potem, ko je list v tiskarni končan. Ni pa vključena v tem poštnina za časopis, znamke ali morebitni klišeji, kar m>ra plačati uprava Glasila KSKJ. ali pa glavni urad Jednote.
Razume se, da v gorenji ceni je zapopadena oblika lista na osmih stranek, sedem standard kolon na eno stran, to je, ena kolona na stran več kot je sedanja oblika Glasila.
Papir, ki se rabi za list je Standard News-print, Canadian Make, znan kot dober časopisni papir, Sheet size 34" v robih.
Tiskarna i ' Ameriške Domovine'' garantira, da bo časopis tok no vsak teden pripravljen za tisk in odpremljen na pošto, kakor bo želela uprava Glasila.
V	ceni, kakor je zgoraj označeno, je vključen tudi urad za urednika Glasila. Uprava "American Home Publ. Co." preskrbi za dovolj velik urad, oziroma uradni prostor urednika, kjer ima lahko svoje mize in potrebščine. Urad, kakor luč in kurjava, črnilo za pisavo ter papir za manuskript je brezplačno na razpolago uredniku Glasila do konca tega kontrakta.
V	slučaju, da se zvišajo plače tiskarjev za več kot $2.00 na tiskarja na teden, si pridrži tiskarna "Ameriške Domovine" pravico temu primerno zvišati cene za tiskanje "Glasila", in sicer $1.50 od številke na teden za vsak dolar zvišanja nad $2.00 na teden, pri treh stavcih. Ali z drugimi besedami: Trije stavci, ki imajo opraviti pri stavljenju Glasila, bi dobili $6.00 na teden zvišanje plače, vsak $2.00. V tem slučaju bi "Ameriška Domovina" zvišala $3.00 na teden ceno tiskanju Glasila. Ako pa cene, oziroma, plače tiskarjev padejo, je pripravljena tiskarna ravno tako znižati ceno Glasilu v razmerju kakor je zgorej omenjeno. Istinita plača unijskih tiskarjev se lahko vsak čas dožene pri lokalni tiskarski uniji, v Clevelandu.
Ker so cene papirju nestalne, je treba tudi omeniti, da v slučaju, da se dvigne cena papirju, se temu primerno dvigne tudi cena Glasilu. V istem slučaju, ako se cene papirju znižajo. je pripravljena tiskarna zrnižati cene Glasilu. Na zahtevo gl. odbora K. S. K. Jednote je tiskarna pripravljena predložiti račune papirja gl. odboru Jednote, da se gl. odbor prepriča, da je zvišanje ali znižanje cen Glasilu upravičeno.
Da je,tiskarna "Ameriške Domovine" računala in gledala na korist K. 8. K. J. je razvidno iz dejstva, da plačuje K. S. K. J.sedaj veliko večjo ceno za tiskanje Glasila, dasi je po novem proračunu list v bodoče veliko večji kot dosedaj.
Pričakujoč cenjenega odgovora takoj po odločitvi,^se Vam iskreno zahvaljujemo za skazano naklonjenost ter Vas pozdravljamo,
z odločnim spoštoVanjcm
AMERICAN HOME PUBL. COMPANY,
Louis J. Pire.
Po prečitanju ponudb se vzame debata, kateri tiskarni naj ,bi se tiskanje "Glasila" poverilo.
Po daljšem razmotri vanju stavi br. Zalar predlog, da se sklep petnajste konvencije v tem oziru vpošteva in izroči tiskanje Glasila tiskovni družbi "Ameriška Domovina", ki je ponudila »najnižjo ceno. Predlog podpiran po bratu Težak-u.
Brat predsednik Sitar vpraša nato brata Zalar-ja, če bo za gl. tajnika Jednote ravno tako prilično kar se uradnih naznanil tiče, ako se bo "Glasilo" tiskalo v Clevelandu, kakor je sedaj, ko se tiska v Jolietu. Brat Zalar omenja, da ne bo tako prilično.
Rev. Ažbe priporoča, da se vpoštevajo stroški, ki bodo med glavnim uradom in upravništvom ter uredništvom,ako se tiska Glasilo v Clevelandu.
Brat predsednik Sitar naznani, da bo dal predlog brata Zalar-ja na glasovanje in vsak odbornik, ki je za predlog na;i
glasuje z " ja " proti " ne ".
Vrši se glasovanje: Sitar "ae"; Rev. Ažbe "ne"; Težak "ja"; Russ "ja"„ Zalar "ja".
Ponudba tiskovne družbe "Ameriška Domovina" sprejeta.
Brat Zalar predlaga, da odbor pooblasti dva člana nadzor nega odbora "Glasila", da pripravita in podpišeta' pogodbo med K. S. K. Jednoto in tiskovno družbo "Ameriška Domovi na." Predlog podpiran po Rev. Ažbetu, soglasno sprejet.
Rev. Ažbe predlaga in brat Težak podpira, da se v ta na men pooblasti glavinega predsednika in glavnega tajnika Jednote. — Sprejeto.
Predsednik Sitar vpraša kako bo z urednikom, bo li mo^ goete urejevati Glasilo, ako živi v Jolietu, ali se bo moral preseliti v Cleveland.
Brat Zalar omenja, da bo težavno list urejevati, razum da se urednik nahaja tam, kjer se list tiska. Priporoča pa, da naj bi se zadeva natančno preiskala in če mogoče, da bi brat urednik ostal v Jolietu.
Rev. Ažbe predlaga, za slučaj, ako bi se na vsak način moralo uredništvo in upravništvo premestiti v Cleveland, da se bratu upravniku in uredniku plača vožnje stroške iz sklada Glasila. Predlog podpiran po br. Russ, soglasno sprejet.
Brat predsednik vpraša ako ima še kateri izmed odbornikov kaj za omeniti. K besedi se oglasi brat Zalar.
Cenjeni odborniki:—
Kot član nadzornega odbora "Glasila" Jednote in glavni tajnik, ki opravljam finanone posle, v zvezi z Glasilom, Vam tukaj podam gotove točke v razmotrivanje. Prej pa ko nadaljujem, hočem omeniti, da s točkami, ki Vam jih tukaj predložim, ne mislim kratiti pravic ne enemu in ne drugemu uradniku Jednote, -še manj pa zvratuti kako sumnjo na tega ali o-nega odbornika. Kar Vam bom tukaj predložil, storil bom to z najboljšim namenom, brez kake osebne mržnje ali sumnje. Govoriti hočem nepristranski s trgovskega in ekonomskega stališča.
Dokler sem v smislu pravil odgovoren za gotovo poslova nje pri Glasilu in nočem, da bi se mi pri prihodnji konvenciji predbacivalo, da se pri gospodarstvu Glasila ni pravilno ravnalo, ter da se bo natančno znalo koliko dobička ali izgube je pri Glasilu od časa do ičasa, zato priporočam odobritev naslednjih točk:
1.)	Upravnik Glasila, mora koncem vsakega meseca iz staviti in predložiti gl. tajniku Jednote natančen seznam vseh v Glasilu priobčemih oglasov, zahval, objav oziroma plačanih priobčil s popolnim imenom ogiaševalcev.
2.)	Poleg vsakega plačanega priobčila mora biti označe na pallčna velikost istega.
3.	Natančna označba so fi priobčila plačana ali ne.
4.)	Označena mora biti cena, koliko se je za oglas, zahvalo, objavo ali priobčilo računalo.
5.)	Nadzorni odbor Glasila naj določi ceno., po kateri se bo priobčilo oglase in druga priobčila v Glasilu.
Iz preje označenih podatkov se bo zamoglo sestaviti natančno poročilo, koliko prostora se je v Glasilu porabilo z^ razne oglase in priobčila; koliko se je za iste prejelo; ter kdo je plačal, in kedo ni plačal. Iz tega se bo lahko sklepal račun, ki bo kazal tudi dobiček ali izgubo pri Glasilu.
Brat Russ predlaga i?n. Rev. Ažbe podpira, da se po br. Za-lar-ju predložene točke sprejmejo.—Soglasno sprejeto.
Rev. Ažbe predlaga in br. Težak podpira, da naj se računa za nestalne oglase in priobčila po 60c od palete velikosti, za stalne oglase in priobčila naj se računa 45c ocilpalčne velikosti. Predlog soglasno sprejet.	\
S tem je bil dnevini red izčrpan, nakar brat'predsednik zaključi sejo ob dvanajsti uri opoldan.
Joseph Sitar, gl. predsednik.	Josip Zalar, gl. tajnik.
FINANČNO POROČILO K. S. K. JEDNOTE ZA MESEC SEPTEMBER 1923.
Asesment št. 9—23.
1.................	353.87			
2	795.74			
3.................	239.44			i
4.................	193.31			i
	242.69		•	
7.................	795.06			i
8.................	195.86			
]0.................	32.59			
11.................	175.14			22.00
12.................	433.07			
	94.62			
14.................				112.00
15.................	494.18			
16.................	• 198.52			
17.................	53.17			35.00
20.................	186.24			
21.................	122.02			
	130.64			58.00
24.................	9.71			
25.................	716.00			?
29. ...:............	702.67			/
30.................	519.62			175.50
32.................	140.46			
	214.32			
	186.41	i		
39.................	28.34			
40..............*...	181.95			
42.................	394.19			
43.................	193.70			
44.................	317.41			
45.................	103.01			44.00
46.................	110.90			
47.............:...	166.01			
	93.60			29.00
	503.73		/	
51.................	84.60			
	261.47			66.00
	326.25			
	125.01			33.00
	195.96			31.00
	340.43			33:00
57. .................	170.38	■-'"i. '		»
58.................	158.35			28.00
	491.74		»	95.50
60. 61. 62.
63.
64.
65.
69.
70.
71.
72.
73.
74.
75.
77.
78. 80. 81.
84.
85.
86.
87.
88.
89.
90.
91.
92.
93.
94.
95.
97.
98. 101.
103.
104.
105. 108.
109.
110. 111. 113. 115. 118.
119.
120. 121. 122.
123.
124. 126.
127.
128.
130.
131.
132.
133.
134.
135.
139.
140.
143.
144.
145.
146.
147.
148. 150. 152. 154.
156.
157.
158. 160. 161. 162.
163.
164.
165.
166.
167.
168.
170.
171.
172.
173.
*t*
r
81.83 168.00
38.85 346.49 138.92 241.95
58.68 143.46 19.96 235.80
58.48
135.45 98.36
245.09 305.44 324.88 312.73
20.05 91.65
144.76 167.51 63.31 161.85
61.86 160.55 131.14
193.46 87.95
146.83 44.00
99.49 102.51 195.87
92.03
89.92 199.69
60.30 103.37 125.55 100.51 190.80
42.20 62.16 267.85 52.7 0 61.79 115.43 14.88 27.68 178.13 82.60 10.07 260.26 147.24
24.31 98.26
138.43 49.77 36.31 39.42 221.06 55.40 196.94 90.64 136.54
119.10 108.40
18.68 156.18
95.06
26.93 73.75! 35.60
505.28' 384.30 143.42 72.95 58.99 22.59 117.05| 20.46 68.76! 120.20 [ 68.52|
1,000.00
1,000.00
21,888.00|$ 2.000.00
8.00
46.50
22.00 52.00
33.00 30.00 24.00
112.00
51.00 21.00
66.00
29.00
20.00
1,276.50 1,067,650.48
Skupaj $
Preostanek 1. septembra 1923 ......................$
Prejemki tekom meseca septembra 1923.
Prejeli od društev ........................$21,888.00
Obresti ..................................$ 1,824.09 $ 23,712.09
\ \
$ 1,091,362.57
Izplačali:
Posmrtnine ..............................$ 2,000.00
Centralne bolniške podpore ................ 1,276.50
Upravni stroški ..........................$ 3,119.97 $ 6,396.47
Preostanek 30. septembra 1923............$ 1,084,966.10
Joliet, HI, 1. okt. 1923.
t Josip Zalar, gl. tajnik.
Priseljevanje v septembru.
Po uradnih številkah Generalnega priseljniškega komisarja v Washingtonu je bilo! od 1. do 13. septembra t. 1. v Zedinjene države pripušcenih 480 Jugoslovanov, oziroma o-seb, ki so bile vštete v našo kvoto.
V bolnišnici na Ellis Island je okrog 400 bolnih priseljencev raenih narodnosti. Zdravniški načelniki pravijo, da je to normalno stanje in da ni nalezljivih bolezni med izseljenci, ki sedaj prihajajo iz Evrope.
Okrog 5 odst. produciranega niklja (kovine) prihaja iz kanadskih rudnikov.
Na cesti.
Meščan policaju: "Vidite tamkaj je moj avtomobil, ka-erega mi je neki črnec ukradel.
Policaj: "Takoj ga aretiram."
Meščan: "Počakajte še to-iko tčasa, da bo gumijast obroč na kolesu z zrakom napol-1
DiL" : -»"-vi
ZAHVALA.
N Mr. Alois Skalj, \ 323 Epsilon Plače, Brooklvn, N. Y.
Cenjeni
Tem potom Vam naznanjam, da sem posfano harmoniko sprejel in sem prav zadovoljen, tako da bom vse harmonikarje kar jih poznani nagovarjal, naj si od Vas naroče novo harmoniko. Ako Vas je volja, dajte to v list.
Josip Kučič,	v
E. Pittsburgh, Pa.
Vašo harmoniko sem prejel, se mi zelo dopade, ker iina lep glašf sem zelo zadovoljen.
*John Stefe,
Export, Pa.
Poslano Harmoniko prejel in sem zelo zadovoljen; lepa hvala Vam. »	% Joe El&sek,
' Bar ton, Ohio.
VESTI IZ JUGOSLAVIJE |
Smrtna kosa.	I gla prva panika, so začeli ob-
Iz Maribora poročajo: Ko je I vezovati nesrečne otroke, od rrfz mestno hišo zaplapolala' katerih pa k sreči ni bil nobe-žalna zastava in so ljudje ugi-'den težje poškodovan. Poš-
bali, kaj to pomeni, ni nihče slutil, da visi zastava v spomin prerano umrlega občinskega svetnika, ki je še te dni preje v občinski seji stavil svoje predloge |n> ki je običajno s svojim stvarnim nastopom, ki je imponiral tudi političnim nasprotnikom, zastoppal demokratsko stranko. In ko se je doznalo, da je umrl starosta Mariborskega Sokola dr. Sernec, ljudje kar niso mogli verjeti. Kolikor se je dalo v prvem hipu ugotoviti, je pokojnik trpel na vnetju slepiča in je dne 14. septembra šel v bolnišnico, kjer je bil kmalu nato operiran. Kdor je poznal visokorastlega krepkega moža v najlepših letih, ni mogel slutiti, da nosi v sebi kal prezgodnje smrti. Odveč' bi bilo posebej omenjati, da je pokojnik čian ene najstarejših slovenskih rodbin Spodnje Štajerske.
čer je umrl v Brežicah gospod Jožef Mešiček, častni kanonik, dekan, mestni župnik, knezo-škofijski duhovni svetnik, član okrajnega šolskega sveta, ravnatelj posojilnice, načelnik kmetijske podružnice itd.. Pokojni se je rodil 18. marca 1865 v Sevnici. V mašnika je bil posvečen 18. julija 1887. Bil je daleč naokoli zelo priljub-
Urnrla je v Nemški vasi pri Ribnici po dolgem bolehanju gospa Marija Češarek, mati g. župnika Fr. Češarka na Brezo-
kodovani so bili: Valentin Klemenčič, Stanko Bobnar, jjen in visoko spoštovan. Franc šašek, Anton Čimer-	Smrtna kosa.
man, Albin Zabukovec, Ivan Oblak, Viktor Vokavšek, Jakob Anton, Franc Dov in Boštjan Žagar. .Vsi so bili prepeljani v bolnišnico. Obžgaui so večinoma po obrazu, rokah in nogah.
Železniška nesreča v Zidanem mostu.
V nedeljo 16. septembra zjutraj ob 6. uri je zapeljal tovorni vlak, ki prihaja iz Zagreba, :ia zaseden tir v Zidanem mostu. Pri tem se je zaletel v na progi stojičo garnituro železniških voz. Dva stroja sta bila pri tem precej poškodovana, razbitih pa je bilo osem vagonov. Materijatna škoda je zelo velika. Človeških žrtev ni bilo. Uvedli so preiskavo, kdo je kriv nesreče.
Štiridesetletnica mature. A
. . . , , . jbiturienti leta 1883. ljubi jan-V Ljubljani je umrl po dolgi ske višje rea]ke gQ imeU tu 9
mueni bolezni Alojzij Jesenko, \ t sVoje praznovanje. Ra.
trgovec in posestnik na Sta-, no zjutraj te a dne go ^ zbra.
• *rem trgu Pokojnik je bil iz n g cvdtjem okrašeni St Flori.
znane ljubljanske narodne J<;:jjailski cerkvi> kjer je vil
senkove rodbine. V mlajših |sy mašo kanollik dr Mi_
letih je bil dober telovadec m: hae, ()peka Jttbilanti so v
odličen clanljubljanskega so-jsladkih gpomihih zlate mlatfo.
je na- pre^iveli potem skupaj celi dan. Maturiralo jih je 13, I dva sta po končanih visoko-umrla, ostali
kolskega društva, vdušen narodnjak in napred-njak starega kova, ki je rad	.^ ^
podpiral razna narodna, kul-, ^^ š^dijaJ!
turna in politična društva Ko; go ^^. Prof AJbin fiel se je osnovalo "^ntjakobsko|(Iež šolgki nadzorllik v_ gospodarsko društvo"., je bil
dolga leta njega odbornik in do zadnjega njega član. Kot trgovec je bil izredno marljiv podjeten. Z neumornim svojim delom si je ustvaril cvetoče podjetje. . Bil je mož poštenjak, ki so ga spoštovali vsi, ki so ga poznali. Zapušča vdovo in tri otroke. Dva zidarja sta se ponesrečila.
Pri delu sta se težko poškodovala na glavi Valentin Delavec in Jernej Vipave, zidarja iz Oerkelj na Gorenjskem. Morala sta iskati pomoči v ljubljanski bolnišnici.
Velika nesreča v D. M. v Polju. Ponesrečilo se 10 otrok.
p., u-
pravitelj observatorija na Vr-šeeh, prof. ing dr. Maks Fabi-ani, arhitekt v Gorici, Jožef Kolenc, brat pri jezuitih v Kal-icsburgu, ing. Jožef Ivordin,' predsednik drž. železnic v p. na Dunaju, Janez Kovač, fin. rač. nadsvetnik v p., Pšata pri Ljubljani, Jožef Lisec, geome-ier, Lancaster Pa. U. S. A., ing. Rudolf Machnitsch, dvorni svetnik, načelnik oddelka obnovitvenih del v Tolminu, Mirko Malovrh, višji nadzornik v Ljubljani, Matevž Poga čnik, poštni uppravitelj v Ljubljani, Kari Schleclian, inšpek-(tor v Ljubljani, ing. Gustav iStedrv, višji inšpektor tele-
vici.
9 — Umrla je v pondeljek, 17. sept., v Moškanjcih gospa Li-za Vesenjak', p. d. Filpova mati narodnega poslanca prof. I-vana Vesenčaka.
Umrli so v Ljubljani. Socij Tihon, kova*«, 26 let. — [van Cunder, delavec, 33 let. — Ivanna Prošek, žel. skladi-Djttiika vdova, 55 let. — Marije Mihelčič,žena umirovljenega nadkurjača, 82 let. — Andrej Peternelj, hiralec, 84 let. — S. Marija Nikolaja Smerdelj, us-miljenka, 33 let. — Josip Žun, dninar, 52 let. — Leon Mac-coratti, žel, revident, 45 let. — j*je med svetovno vojno v ino-
Uršula KržiČ, posestnica," 64'zem«tvu z vnemo deloval za let. — Ivan Puc, slikarski moj- Jugoslavijo.
pravljen po sedanjem lastniku.
Na Vinici je tekla zibelka u-čitelja in pedagogu Ivan Tomšiču ter našemil odličnemu pesniku Otonu Zupančiču. Na Vinici je sedež župnije nem. vit. reda.
Ko si ogledaš Vinico in se poveseliš v ondotni prijetni tfružbi, imaš dvojno izbiro priti v Črnomelj. Ako greš po ravni deželni cesti, prideš v ljubki Dragatuš s krasno dvo-stolpno cerkvijo,, vidiš na za-padni strani od tam razvalino grada Turu, v Loži že blizu pa cigansko naselbino 4 hiš. Ako pa hočeš vzeti bolj hribov-, sko pot pod noge, jo mahneš ob Kolpi črez Preloko. Pot te pripelje na Hrvatsko, četudi si še vedno na Kranjskem, greš namreč skozi hrvatski Marin-dol in prideš za tem v Adlešiče, kjer pase ovce že nad 26 let dušni pastir Ivan Sašelj, ki je spisal kot najboljši poznavalec belokranjskih šeg in navad "Bisernice", zgodovino adle-šičke fare in več manjših spisov o Belokrajini. Če hočeš nameriš korak skozi Griblje, rojstni kraj dr. Nika Zupaniča, ki
ster, 50 let. žitkarjeva
Neža Drenik, u-žena, 48 let.
Kuhnela. V grajskem vrtu je lep nagrobni spomenik, pod katerim počiva grajska hči, ki jo je vrgel razjarjeni oče, ker nihotela vzeti moža po njegovem okusu, raz grajskega zi-dovja v vodo. Po drugem sporočilu je tu pokopan grajščak rs konjem-ljubljencem.
V Gradcu so bile pred 50 leti velike fužine— last grajšča-kov — v katerih so se izdela-vale med drugim tudi krogi je. Železo so kopali blizu Metlike, Premog pa so dobivali na Ka-nižarici pri Črnomlju. Pol ure od Gradaca proti severu je dobro ohranjen grad Krupa s s-lavno preteklostjo.
Ko si vse to ogledal, se odpelješ z vlakom nazaj v Metliko. Drugi dan kreneš lahko proti Gorjancem po državni cesti proti Novemu me4stu. Pot se dviga in dviga, na levi te pozdravlja s trnjem in vrtovi obdana Lokvica, kjer jo bil rojen bivši deželni glavar kranjski Fran Šuklje. Čim višje prideš, tem lepši razgled se te odpira po Belokrajini, zlasti pa s Suhorja izpred dvostolpne cerkve, kamor prideš v poldrugi uri. Ako si dober pešec in ti ni za vožnjo z vlakom, jo mahaš doyrha (do "Valite")
III. Metliški sodni okraj.
Gorjancev, od koder se zopet V pol uri te popelje vlak izjdiviš na krasnemu razgledu. Škerjanc, kurjač v pok. iin po- Črnomelja v Metliko, največji | Od tam greš dol v Novo mesto sestnik, 71 let. — Ana Jug, u-j belokrajinski kraj. Šteje 1365 j ali pa proti prijaznemu Seini-čiteljica, 46 let. _ Frančiška ljudi in se nahaja ob državni ču pod semiško goro, skozi ka-
Majnik, posestnica, 48 let. Franc Šter, kovač, 371 et. — Neža Bizjak, posestnikova žena, 46 let.
Samomor.
cesti, ki vodi iz Novega mesta v Karlovec. V Metliki je sedež okrajnega sodišča, davčnega urada in župnije (obenem de-kanija za Belokrajino) nem.
Dne 14. septembra zvečer se vit reda. Zanimivosti staro, je ustrelil v hotelu Llovd abs.! dvonadstropno župnišče s pro-tehnik Feliks Šuflaj. Krogla stornimi, lepimi sobami. Kot je,"kakor je ugotovil policijski last nem. vit reda se zove Ko-zdravnik dr. Avramovič, pro- menda, po župnem predstojni-drla srce. Samomorilca so ku proštu pa proštija. Dalje prepeljali v mrtvašnico k Sv. velika žnpna cerkev,stari grad,
tero vodi predor belokranjske železnice.
II. DEL.
Jezik in verstvo.
Prvo, kar nas zanima pri v-sakem narodu oziroma narodni veji, so razen zgodovine in kulture jezikovne in verske razmere.
Belokranjsko ljudstvo je seveda slovensko. Vendar se je
ljudska
ka Šuflaja in sorodnik minist-] Lega mesta na višinskih (»b- naseljeni ob meji proti kočev-r a n. r. Puclja, morfinist,kar je (ronkih kaže, da se ni zidalo za. bkeTllu 'ln deloma novomeške njegovo odporno silo zelo zma lepoto; ampak da so gledali pri ™umu pol. okraju in sicer ijšalo, toda najbrž si je mlad tem, da bodo njegovi stanoval-mož poiskal tak konec, ker je cj bolj na varnem pred sovraž-iskal službe in je nikjer ni do-' imi napadi. Primernejši pro-bil ter je večkrat svojim znan- gtor> ki bi midil lep razgicd in eem plakajoč zatrjeval, da se dal možnost razvoja bi bil
bo usmrtil, če ne kratkem službe.
bo dobil v
Slike iz Belokrajine
(Spisal dr. Fran jo Ogrin)
B) Vode.
II. Drugi kraji.
'Stari trg se dviga visoko nad Kolpo, na katero se ti nudi prekrasen pogled. Oblika hiš, ki stoje lepo po vrsti na o-beh straneh deželne ceste; kaže, da je starejši kraj, ki si je pridobil tudi trške pravice. V poljanski dolini je še omeniti Predgrad, od koder je enak di-ven razgled doli na Kolpo,vas
V nedeljo 16. septembra se'grafa v Trstu. — V inozemst-je dogodila v Devici Mariji, v I vu živeči kolegi niso bili pri Polju velika 'nesreča, ki* bi k-; šotni pri slavlju, pač pa so se malu zahtevala težke človeške] vsi zglasili s? pozdravi pisme-žrtve. Očividec tega dogod-jnirp potom. Od nekdanjih ka opisuje: Dne 15. sept. so i profesorjev £ivi tu še g. vladni dobili v De»vici Mariji v Polju svetnik prof. Andrej Seneko-nove zvonove. Cerkvena slav- ^ vič, kateremu se je deputacija nost je bila kot običajno spo-(jubilantov poklonila, jena s streljanjem s topiči. Ves III. ljubljanski velesejm zadan je pokalo in grmelo iz ma-| ključen. Dne 12. sept. je bil lega topiča, ki je stal tik pred ITT. ljubljanskim velesejm za-vaškim pokopališ em. Bilo j ključen z izbornim uspehom, je nekako ob 17. uri (5. popol- Sejm je obiskalo okrog 140,000
dne), ko se je pomikal neki po- (vbiskov^lcev, ali za 20,000 obi-j Dol [n prek0 na hrvatske hri-greb na pokopališče. Ljudje skovalcev več kot lanski vele- he Tam stoj. aš(,hla kneza in drugi poanti so prosili sejm. Vsehi kupčij v raznih jKarla Al	izza davnih
19-1 četnega Klemencioa, k*i je panogah in dustnje je biloj d { tz Stare^a tr^« v t>rnd opravljal streljanje, da bi pre-1 sklenjenih za K 1,364,400,000, . rad prklež v i><!l ure nehal vsaj za časa pogreba z (nad 1 milijardo kron) ali za nepotrebnim pokanjem. "Zdaj 24,400,000 K več kot leta 1922. bom pa nalašč!" je odvrnil ci- Josip Stritar obhajal zlato nično Klemenčič in je šel na	poroko. . *
pokopališče, kjer je imel V soboto, dne 15. septembra . ^ v . spravljene na nekem grobu pa- sta praznovala pesnik Josip	polit, okrajem,
trone rn smodnik ter je za el Stritar in njegova preblaga so-; stl8,nJena med ^ibovje in Kol-polniti patrone vpričo cele proga v Rogaški Slatini zlato skupine mladih radovednih o- poroko, trok, ki so se zbrali blizu gro-	Škofijska kronika.
v
IJPI od tam v Dol, kamor vodi nova h?pa pot v velikih serpentinah, pa v desetih minutah. Ta vasica leži v kotu med črnomoljskim
V dobrih dveh urah hoda v nasprotni smeri (proti jugo-
ba. Pri polnjenju patrone pa je nenadoma odletela iskra v poleg stoječo 15 kg. vsebujočo
Za župne upravitelje so bili v'zhodu) pndes iz Starega ,trga imenovani: Franc Šmit, žij- v Vrh> tufU Sinji vrh. Leži na
__________ pnik v Podlipi, v Št. Gotardu; obronkih hribov, visoko nad
vrečo smodnika. Nastala je j Franc šušteršič, beneficiat na Kolpo in ti odpira daljni raz-strahovita eksplozija in prizor, i Vačah v Podlipi; Ivan Sadar, g,ed> baje tje do bosanskih ki 'se je nudil očem gledalca, kaplan v Kranju, na Kopriv- t?t>r. Z vrha imaš še 10 km — je bil nepopisen. Ozračje so niku v Bohinju; Ivan Drešar, pot gre večinoma navzdol—do prestrelili obupni kriki po tleh župni upravitelj na Sv. Plani- prijazne Vinice. Trg je ličen in se valjajočih gorečih otrok, ni, na Sv. Gori; za ekspozita: se vidi s holmca, na katerem Nad pokopališčem se-je valil Jožef Koželj, župni upravitelj stoje lepe, bele hišice, doli na gost dim in ljudi se je polasti- na Sv. Gori, v Št. Vidu pri Br- Kolpo. Zanimivosti stara (rim-la mrzlična panika, ki je bila du; Rudolf Potočnik, kaplan v ska) grobišča v okolici, v Ogu-spremenjena od krikov nesre- Šenčurju pri Kranju, v Dav- linu in na gori žeželj, kjer je čnih in obupnih mater. Ne-;či (ž. Sorica).	slovita božja pot. Tik nad
katere ženske so kar norele v prvem hipu. Ko se je pole-;
Kanonik Jožef Mešiček umrl Kolpo je še ohranjen stari Dne 10. septembra ob 8. zve- grad grofov Frankopanov, po-
scverno od sedanje Metlike, ob pristavah proti Suhorju.
Kljub temu da je imelo mesto ugodno obrambno lego in je bilo zavarovano z obzidjem, so ga Turki večkrat zavzeli, požgali in uničili. Kronist poroča natanko o tem.
Metlika pa se je sicer, ker je bila torišče prometa med Dolenjsko in Hrvatsko (ob drž. cesti) lepo razvila in šteje več imovitih meščanov, trgovcev in obrtnikov.
Mesto je oddaljeno četrt ure od hrvatske meje.
Ko si enkrat v Metliki, si boš ogledal malo še bližnjo in daljno okolico. Najkrajši sprehod imaš za mestnim mlinom v Rozalnice, kjer je prebival bivši deželni poslanec Martin Matjašič. Tam je pri Treh fa-rah — ime je odtod, ker so tam tri cerkve druga zraven druge, v katerih se je najbrže opravljalo trojno bogoslužje rimskokatoliško, unijatsko in pravoslavno— sloveča božja pot,kjer se zbere vsako leto med 24. in 31. avgustom na tisoče slovenskega in hrvatskega naroda.
Ako hočeš iti malo dalje, jo mahneš iz -Metlike po deželni cesti proti Črnomlju. Tu prideš v Podzemelj (župnija nem. vit. reda), nad katerim je nekdaj stal,na sedaj popolnoma z gozdom zaraščenem hribčku gradiček. Pod njim je širna trata proti Lahinji, na kateri so se baje vršili v davnini hudi boji. Pravljica govori o Hunih.
Če hodiš še kakih 25 minut proti Črnomlju, prideš v Gra-dac. Tam stoji na polotoku, ki ga tvori Lahinja, vi^ok, vitek grad, sedaj last Emanuela
krajih: Verčice, Kot, Rodine, Stražni vrh, Maverln, Brezovica posamič, kompaktno in .skoro izključno pa v občini Planina. Za Srbo-IIrvate so se dali zapisati posamezni prebivalci v občinah: Radovica, Suhor, Metlika, Vinica in potem vsi prebivalci vasi Bojanci (Boja-nčani) v občini Adležiče.
Belokranjci sami se ne prištevajo k Slovencem, ampak k Hrvatom,ker pravijo prebivalcem onkraj Gorjancev 'Kranjci'; n. pr.: Kranjec, trgovec s Kranjskega je bil.
Ta, pojav je naraven, ker je imelo belokranjsko ljudstvo do otvoritve belokranjske železnice, posebno'okrog Metlike in ob Kolpi, več stikov s Hrvatsko, ko s Kranjsko in je zahajalo po razno blago in na semenj zlasti v Karlovec.—
V verskem oziru nudi Belo-krajina precej pisano podobo. Poleg katoličanov rimskega o-breda, ki tvorijo preteženo večino, živijo namreč tudi katoličani grškega obreda ali zo-dinjeni Grki( unijati) iu to po občinah: Metlika, Drašici, Radovica in Suhor. Njih število znaša 335.
Pravno vprašanje, ali spadajo unijati k dotičnim bolokra-jskim rimsko-katoliškim župnijam ali pa k grško-katoliš-kim župnijam v Dragi in Ka-štu v žužemburku, še ni rešeno.
Ponavlja se vedno, ka<Jar je treba izterjevati biro ali prispevke za popravila unijatskih cerkva in za župnišče. Ako so kranjski unijati pripadniki hrvatskih unijatskih cerkva, potem je ta dolžnost nesporna, v nasprotnem slučaju pa ta dolžnost ne obstoji.
Ko se je pred leti popravljala župna cerkev v Dragi, so sicer oblasti veliko pisarile sem in tje ter izterjavale prispev-
ke, načelno pa se pravna stran vprašanja vendar ni rešila.
Sicer pa se udeležujejo kranjski unijati čedalje bolj bogoslužja v rimskih cerkvah, v katerih okolišu stanujejo in tudi matične knjige se deloma za nje tam vodijo.
Tako bo dejansko stanje sčasoma dobilo tudi pravno upravičenost in obveljala bo tudi za državno pravo odločba rimskokatoliških cerkva, v katerih območju živijo.
Pravoslavni kristjani pa so razen 15 oseb v občini Vinica in 7 raztresenih, glasoviti prebivalci v Bojaiicih, ki »padajo neovrženo pod pravoslavno župnijo Marindol na Hrvatskem. Njih skupno število znaša 228.
Unijati in pravoslavni niso prvotno ljudstvo v Belokrajini, ampak so naseljenci iz Bosne in njenih obmejnih krajev. To so Uskoki (pribegi), ali Vlahi, o katerih se je že toliko pisalo.
I>a so se izselili iz svojih starih južnih selišč, za to se navaja več vzrokov: Vsled preganjanja po Turkih so se pomikali čedlje bolj proti severu, iskajoč varnejših krajev.. Po nekih trditvah so pa pr< / bežali Uskoki v severne krai/ raditega, ker so jim Turki šli na sled, da vohunijo za Jtr-ščanske vojske.	j
V Belokrajini so se n;»ielili najgostejše po obronkih gorjancev, ki se prav po njih imenujejo tudi Uskoki. Posamezne družine pa so zašle daWe v sredino črnomaljskega j okraja. To dokazujem n. pr. t imenom vasi Lahinja, ki se Jnahaja v občini Planina in v/>bčini Bu-toraj. Enako ime / (l^aliinja) ima tudi rečica, kyteče po sredi Belokrajine. V poljanski dolini iso nahajajo / družinska i-mena Bižal (be&l), Štrk (Štr-kati — teči, božati).
Uskoki, prisedši iz Like, so posedli posestva grofov Zrin j-skih in Frankopanov na bližnjem Hrvatskem. Da je segla njih severna veja tudi na K ran jsko, je dokaz, da so bili predvsem frankopanski grofje tudi gospodarji v krajih, ležečih na kranjski starni Kolpe. Potomci teh naseljencev— naseljevanje je posebno pospeševal Jurij Lenkovič — so današnji Bojančani v občini Adlešiče.
Po naselitvi Uskokov (c o-nih v žužemburku in na bližnjem Hrvatskem ne govorimo) se je začela asimilacija mej njimi in prvotno naseljenim ljudstvom v dvojnem pravcu,v jezikovenm in verskem.*
Ker so tvorili novi naseljenci manjšino, ni čudno, da so prevzeli sčasoma narečje starih s-tanovnikov, ti pa od njih le posamezne besedo in zlasti naglas. Ta vpliv pa se je ohranil J krepilo ga je občevanje z obmejnimi Hrvati — tudi v krajih, kjer danes ni nobenega sledu o več o Mahih,
Vendar pa je pripoznalo pri ljudskem štetju leta 1910. še 41 oseb srbsko-lirvaščino kot občevalni jerik. Menim, da je morala biti pretežna večina Vlahov unijatske veroizpovedi, ker drugače bi se bili pravoslavni tudi kje drugje ohranili kakor le v Bo-jancih. Mnogo unijatov pa se je podvrglo—zlasti oni, ki so prišli v dolino—rimskemu obredu.
Do malega pa so obvarovali svoj prvotni značaj glede jezika in popolnoma glede vere Bojančani. Zato so se smatrali od nekdaj bolj za Srbe kot za Slovence in Avstrijce. K temu pa je pripomogla tudi lega njih selišč sredi sum in daleč od drugih krajev.
Tvorili so tedaj nekak most k južnim srbskim bratom in bili simbol j ujedinjenja vseh treh jugoslovanskih plemen.
(Nadaljevanje.) Prazni strelski jarki. V Kan-timirovem. Na vlaku med
dno pozdravil, potem sem se mu predstavil kot vojno vjeti A-vstrijec, da sedaj, po končani vojni potujem nazaj v domovino. Nato mu pokažem svoje potne listine proseč ga, da mi dovoli potovanje po železnici do Rostova.
Načelnik nekaj ičasa pregleduje moje listine, potem pa "Take stvari ne spa
kozaki. Brez voznega lis- j pravi: tka. Vse dobro in posrečeno! dajo v moje področje; obrnite
Vreme je postalo mirno in solnce je prijazno zasijalo, ko sva jo z Ukrajincem krepko mahala proti mestu Kantimi-rov. Opoldne sva dospela že do pogorja v neposredni bližini mesta, vsled česar je bilo
se do mestnega načelnika."
Ko sem videl, da je- mož mojo prošnjo odklonil in da je slabe volje, sem spravil moje listine v žep, ter odšel poparjen nazaj k Ukrajincu.
"No, kaj dobrega si izve-
treba iti malo navkreber. Ko j del!" me -vpraša radovedni U-sva' privela iti v klanec, začu-1 krajinec, moj sopotnik.
jeva žvižganje lokomotive. — "Aha! Kmalu bova v Kanti-mirovem," sva vzkliknila oba hkrati, kajti žvižganja iz lokomotive sva to lahko sklepala. Tako sva bila vesela, da sva celo za trenutek pozabila, da morava še prej prekoračiti "fronto". Bele gvardje. Kako se nam tam obnese, — bog-vef
Počasi sva stopala po klancu ter gledala naokrog, če je kje kak vojak; pa ni bilo niko-
"Nič kaj veselega; do mestnega načelnika morava iti po dovoljenje. Bog ve, kje je. Morda bova imela tudi pri '4 jem tako slab uspeh T Trba bo letati od Poncija do Pilata; med tem nama pa morda vlak uide."
"Kar na vlak pojdiva", meni Ukrajinec.
"Res, najboljše bo. .Naj se z*odi kar hoče, kar pojdiva!"
Takoj sva se napotila proti vlaku, ter vstopila v vagon,
gar. Dospevša na vrh klan- kjer je bilo že dosti kozakov. ca sva jo zavila po ravni ce^ti Nihče ni naju vprašal, kdo sva
ter kmalu zatem dospela do o-nih nesrečnih strelskih jarkov
in kam greva. Kozaki so se med sabo razgovarjali samo o
(zakopov) prepreženih z bode- boju; iz njih besed sem posnel, co žico, toda vojaka pa nisva da bojna črta ni kako daleč od opazila nobenega. Menda so Kantimirova;. dalje, da so bo-skriti v jarkiht Bila sva v- ljševiki v Mitrafainovki in da sled tega v velikih skrbeh, kaj i so, je vršil hud boj med obema bo, če naju vojaki zagrabijo! I strankama. Kozaki, ki so bi-Kaj bo, če se uresničijo besede | li na vlaku v'istein.vozu, so šli onega moža, da tudi naju u- j nekateri za nekaj dni na do-strele, kot so ona dva reveža pust, drugi pa po vojaških o-(vračajof"a se ruska vojna u-pravkih. Iz njih razgovora jetnika). 8 strahom sva sto- sem dalje razvidel, da jih ne
pala naprej. Prišedši do
sem bil 4 leta v ujetništvu; zdaj se vračam domov, ker je vojna z Avstrijo in Rusijo končana."
Častnik mi veli: " Nič zato; ako ste vojni vjetnik; vendar kako izkazilo morate imeti ali kako legitimacijo."
Nato sem posegel v žep ter izročil častniku svojo potno listino v pregled. Častnik je oni listič površno pogledal, nakar mi ga je molče vrnil nazaj in nadaljeval s svojim poslom pri drugih. Kmalu zatem pa je prišel na vrsto moj tovariš Ukrajinec, ki se ni nič vnaprej izgovarjal, ampak ravnodušno (brez odloga podal častniku svojo listino. Častnik ga zatem strogo pregleduje rekoč: "Vi ste pa Ukrajinec, kot tak ne smete potovati po ozemlju Dona, ker Ukrajinci so v vojnem stanju z donski-mi kozaki. Razumete!"
Ko je Ukrajinec videl, da je res tako, in da je nevarno, da ga iztirajo iz vlaka, je pr?čel prositi častnika in mu razložil, kdo je, čemu je bil na Donu i.t.d. Ko je častnik razvidel, da ima pred sabo človeka, ko-jemu je vojna uničila vse i-metje, družino pa pognala v
Corning, Calif.
Kolikor je meni znano, še ni bilo nikdar kakega dopisa v tem listu iz našega kraja. Upam, da se bomo v prihodnje boljše spoznali.
Tukaj imamo zdaj že spomlad, malo dežja in narava je nanovo pomlajena. Oni Kali-forničaini, ki so se v vročem poletju skrivali pod figova drevesa in palme, so sedaj pričeli orati in sejati; a tukaj pri nas na Corning pa največ ravnajo zemljo za sadjerejo, ki je zadnjih 10 let izpodrinila poljedelstvo. Spoznali so, da je pod to zemljo dosti vodo; dalje so se prepričali, da tukaj dozori preje in najslajše grozdje; osobito so tu oranže prej godne kot v katerem si bodi drugem kraju Kalifornije in da le tukaj se prideluje Mavvvood olivko (olive) in nikjer drugje ne v Kaliforniji in tudi nikjer drugje na celem svetu.
Nekateri starokopitneži so se zaboli zanimati, kaj da jim bo prinesla bodočnost v olivah ; drugi pa še čakajo.
Zemlja primerna kraju in s popolno pravico do vode se še | dobi po jako nizki ceni; ali
=
poročil Trinerjevo zdravilno grenko vino. Zdravila in pre-paracije Joseph Triner Compa-ny-je, Chicago, 111. slove že nad 34 let Mr.t Frank Milkovec nam je pisal iz South Omahe, Neb., 29. avgusta: "Trinerjevo zdravilno grenko vino je v naši hiši že več let in daje najboljše rezultate. Za časa flu je isto čudovito pomagalo mojim otrokom. Tudi Trinerjev lini-ment in Trinerjeve kapljice za zobobol so vredne vse hvale." —Trinerjev Liniment daje hitro odpomoč v slučajih ^evma-tizma, nevralgije, bola v križu, oteklin in zvinjenj, in Trinerjeve Toothache Drops so izvrstne za zobobol in zobno nev-ralgijo.
(Advertisement.)
svet mu je rekel: "Lahko se pe | čas ni več daleč, ko se bo ta Ijete, dokler vam drago." - S|zemlja podražila, ako pomisli -
tem je bila ta zamotana zadeva rešena in končana. Pred odhodom iz vagona nam je »častnik še omenil, da kakor hitro bo ves pregled potnih listov gotov tudi po drugih vozovih, takoj potem odpelje vlak naprej; kake pol ure zatem so že naznanili, da v nekaj minutah odrinemo.
Živijo! Naš lukamatija je krepko zažvižgal, nato jo je pa pričel sprva bolj počasi pihati, potem pa hitreje. Hvala Bogu! Zdaj se pa v resnici
kaj potuje celo v Rostov. Hva-"zašancanih" la Bogu! Potemtakem u-zakopov sva na najuno začude- pam, da tudi jaz lahko pridem j peljemo, njo in veselje videla, da so do Rostova. —	j Kmalu zatem je postalo med
prazni? po> jarkih, je ležala sa-, Ker me ni nihče nič vprašal,i vožnjo na vlaku vse nekaj bolj ma slama in seno v dokaz, da sem mislil, da ne bo nikakih živahno in veselo; kozaki *so
so res notri taborili vojaki.
• Zakopi in strelski jarki z bodečo žico so bili izpeljani na obeh straneh cesto tja po polju; samo cesta je bila prosta
sitnosti in da se bom neovirano vozil s kozaki; saj sem bil sam podobno opravljen kot ko-£:ik; imel sem vojaški plašč in kosmato kučmo kot kozaki po
Kam so šli ti vojaki! Gotovo zimi; to mi je dajalo tolažbo, so se kje boljševiki umaknili, da me kozaki ne bodo nadle-kamor so jim " belogvardejci" j govali s kakimi neljubimi v-sledili. Pa kaj nama mar vo- prašanji kot tujca. Mirno jaštvo, če ga ni t — Zatem sva eem sedel na za silo naprav-urno stopala po poti nizdol ljeni klopi; Ukrajinec se je proti mestu odkoder se je že; stisnil bolj v kot, tudi blizu nedaleč videla železnična po-! mene; med tem so pa šex vedno staja Ka?atimirov. Hvala Bo- dohajali kozaki v voz, tako, gu! Vendar enkrat! Zdaj da niso imeli že kam sesti, am-
pa le urno, da čim preje dospeva do cilja. Prekoračila sva železniški tir ter zavila po cesti naravnost na kolodvor, kamor sva dospela ob 4. popoldne.
Kolodvor v Kantimirovera
pak so morali nekateri stati.
Z Ukrajincem sva bila jako zadovoljna, da sva dobila "primeren" sedež. Radoveden sem bil zelo, kdaj vendar c dide nas vlak; nič točnega ni-rom mogel zvedeti. K sreči je
je precej obširen in videti je pa zatem neki kozak svojemu bilo, da je ondi dosti prometa, tovarišu omenil, da se odpelje-kar so pričala velika,skladišča mo točno ob pol 10. uri zvečer in lepa kolodvorska stavba. j iz Kantimirova proti Rostovu.
Pred kolodvorom je stal vlak s tovornimi vozovi, prirejenimi za vojaštvo; nekaj vagonov je bilo ambulamčnih, kamor so dovažali ranjene vojake; v prve (tovorne) so pa dohajali kozaki, ki so gnali pred seboj ujete boljšoviške vojake. Z zanimanjem sem gledal, kako se je hitro polnil vlak s temi ljudmi. Kam neki je ta vlak namenjen? Da izvem, sem vprašal nekega železniškega uslužbenca, ki mi je pojasnil, da je to vojaški transportni vlak namenjen v Ros*tov. — Ravno prav! Zdaj se morava pa tudi midva požuriti, da prideva na ta vlak. Ukrajinec je pričel siliti, da naj greva takoj na -vlak; čim preje, tem bolje.
"Res je", tako mu odgovo-
— Potemtakem bo treba pa še malo potrpeti. No, pa nič ne de, samo da sva na vlaku in da gotovo odrinemo proti cilju.
Ko smo že precej dolgo časa čakali, vstopi v naš vagon ča-slfflik, ter ukaže vsem, da naj vsak pripravi svoj potni list v svrho pregleda še pred odhodom vlaka. — Na . tu ga i-maš; zdaj smo pa v kozjem rogu. — Že sem bil vesel, da se lahko neovirano odpeljem dalje; zdaj je pa pregled potnih •listov na vrsti. Kdo ve, če bo moj borni potni listič pristen, ali ne? Najbrž ne! kajti taki gospodje so zelo natančni in se ne zadovolijo samo s kosom čečkarij kakega selskega župana. Zopet me je skrbelo, če me ta častnik morda iz vagona iztira; bogve
nm — "toda treba je nama j kaj me še čaka? Kozaki so prej dobiti dovoljenje, da sme- drug za drugim podajali svoje va na vlak. Čakaj malo tu-j listine 'častniku v pregled; ta-
ko sem jaz
prišel na vrsto tudi
pričeli peti vesele pesmi; eni so imeli s sabo tudi kitare, da so nanje igrali in peli. — Res, ta rod je pa menda vedno ko-rajžen; naj gre iz vojske, ali na vojsko, ali naj bo doma, vedno poje in pleše. In tukaj na vlaku ni bilo kozakom prav nič mar, v kakem stanju se nahaja Rusija ter nji Don. Tako korajžnega ljudstva menda ni nikjer drugje na svetu!
Med odmorom petja je nastal živahen razgovor o vojni in domačih razmerah. Mene so pri tem vprašali, kako se mi je kaj dopadlo v Rusiji, zlasti pa na Donu. Rekel sem jim: "Kar se tiče Vašega Dona, se moram o njem povoljno izraziti; baš tukaj se mi je med vsemi ostalimi Rusije (najbolj dopadlo." Kozaki so bili vsled te pohvale vidno veseli, ker nisem njih rojstne grude kritiziral ; eden izmed njih mi je celo velel: "Veseli nas, da po-neseš samo lepe spomine na naš Don zdaj ko se vračaš v domovino. Želimo ti srečen povratek do cilja".
Med priprostimi razgovori s kozaki je nam čas hitro potekel, vlak pa je drvil v tiho nojž vedno naprej dokler se ni malo vstavil na postaji Lisjuhi in Mašov, zatom pa vozil zopet ^naprej. Okrog 3. ure zjutraj smo dospeli na postajo Črtkov, kjer so nam naznanili, da moramo vsi izstopiti; ta vojni vlak vozi samo do tukaj. Vši oni, ki mislijo nadaljevati vožnjo proti R^stovem, naj gredo na poštni vlak, ki vozi "naravnost v Rostov.
Mene ni prav nič veselilo to presedanje, kajti na tem vlaku :em se že malo privadil; glavna stvar je pa to, da bo treba na poštnem vlaku plačati vo-ni listek; tega pa jaz ne zmo-
mo, da se sadjerejci iz države Utah in vseh krajev Calif. naseljujejo na Corning v velikem številu.
Ako katerega rojaka veseli, naj mi piše in jaz mu bom dal z veseljem vse informacije. Svarim pa vsakega, da naj se ne da zapeljati od brezsrčnih zemljiških agentov. Ako prideš na Corning, dragi mi rojak, se ti bo morda ponujalo cenejšo zemljo pa če te bom jaz prepričal, se ne boš nikdar kesal. Naša družba (Western Colonization Co.) ima kos najboljše zemlje, kar si je še kedaj videl; zemljo se proda s popolno pravico vode.
Kdor lastuje 10 akrov te zemlje in jo nasadi z oljkami ali trtami, in če si ne more delati boljšega življenja kot si ga je dosedaj kje drugje,— tedaj .je nekaj napačnega pri njem. Kdor lastuje samo 10 akrov vinograda tukaj, in ako ga obdeluje tako kot je obdeloval vinograd v starem kraju, bode naravnost razočaran; tako bo tudi razočaral tukajšnje vinorejce in sadjerejce.
Kolikrat na dan si mislim, ko bi imeli tukaj vsaj 10 Slovencev, katero zanima sadjere-ja, ti bi presenetili te Kal i f orni čane. Upam pa, da se mi bo moja želja uresničila še pra$ ko bo morda prepoeno. Zdaj se zemlja še dobi po tako nizki ceni, da je skoro vsakemu kdor ima lo nekaj v gotovini če omisliti si svoj srečni dom \ sredini krasne Kalifornije, dom obdan od vedno zelenih palm, oljk, rož itd.
Pozdrav vsemu,članstvu K. S. K. J. in želim, da bi se vsi veselili svojih domov, kakor se jih veselimo, in smo ponosni nanje mi Kaliforničani.
Frank Budner
% Westem Colonization Co. (Advertis.)
Corning, Calif.
Pred vojno so bila nekatera gledališča na Ruskem še le o polnoči odprta.
F. M. O PEKA
Prodaja zemljišč. (Real
Estate.) 1711 Sheridan Rd. North Chicago, 111.
Zavarovanje (Insurance), proti ognju, streli, nevihti, ciklonu in tornadu. Jaz sem zastopnik dveh največjih zava-rovalminskih družb na svetu. Moje stalno in vedno geslo je bilo f Dobra postrežba.
Zavarovanje vseh vrst.
Tivoli Studio
Edini poljsko-slovenski fotografiičen atelje v Jolietu, IU.
JOS. SITKOSKI, lastnik 635 E. Jefferson St	Joliet, IIL
TELEFON 5617
Najbolj moderni "studio" v mestu.
Slike jemljemo vsak čas čez dan io tudi zvečer.
Izdelujemo posamezne slike družinske slike, poročne itd. Povečujemo razne slike vseh kombinacij. V zalogi imamo tudi lepf cLvirje.
Pozor! Pozor!
Samo edina ALPENTINK-TURA na svetu je za moške in ženske lase, od katere takoj prenehajo lasje odpadati in potem lepo in krasno rastejo. Velika steklenica stane $3.—, srednja steklenica $2.—, s poštnino. Za vse drugo pišite po cenik, ga pošljem zastonj.
Jacob V/ahčič
1434 E. 92. Str.
CLEVELAND, OHIO.
____fa
aHBHHHBBEBeeBSBEBBsiaaaaaa
IMAM NA ZALOGI PRAVE
LUBASOVE HARMONIKE
tri fn štiri-vrstne, dvakrat, trikrat in štirikrat uglašene, nemške ali kranjske in pa tudi ch-romatične z 12 basi ter kovče-ke za harmonike.
ALOIS SKULJ,
323 Epsilon Pl., Brooklyn, N.V.
Zastave, bandere, regalije in zlate znake za društva ter člane K. S. K. J.
izdeluje EMIL BACHMAN 2107 S. Hamlin Ave. Chicago. IIL
Anton Zbašnik
Javni notar, 206 Bakewell Bldg., Pittsburgh, Pa.
(Nasproti sodni je) S? priporoča rojakom v vseh notarskih poslih. Registriran pri jugoslovanskem generalnem konzulatu. Pišite ali pridite osebno.
kaj, da stopim k postajnemu načelniku vprašat za dovoljenje."
"Pa hitro opravi", mi veli LTkrajinec.
Vstopivši v pisarno postaj-	„ „	, . . ,
nega načelnika, sem ga ulju- domovino. Tukaj .v Rusiji^ nik spodil*z vlaka.
Pri tej priliki sem jaz rem, ker nimam zadosti dena-enega častnika prav uljudno; rja; teh par rubljev imam sa-sledeče nagovoril: "Vaše 110 '^jtfBMjijl jjli Jtfrflttl blagorodje! Jaz sem..vojno-.;In it> vjeti Avstrijec na povratku v v lakN, -77 g6t
i_____„	Tnlroi tt	; n5V enndib/
DA! MI NIMAMO BANAN!
Da! Mi nimamo banan, imamo pa sladke koreninice in druge izvrstne primesi v Tri-nerjevem zdravilno grenkem Vinu, ker to zanesljivo zdravilo je sestavljeno edino iz najboljših lak sati v znanih medicinskih vedi in rdečega vina. Pazite na svoje zdravje, ker člo-Vek pri slabem zdravju ne more veliko doseči. V slučaju želodčnih neprilik kot so na primer: slab tek, slaba prebava,
plini v črevesju, glavoboli,slab &

Važno, pametno in pravilno
ravna oni, ki svojega denarja ne drži doma brez obresti, ampak ga nalaga v varne, državne, okrajne, mestne (mu-nicipalne) ter šolske bonde in bonde oVeznauili korpora-cij, ki mu donašajo od 5% db 6% obresti na leto. Te o-bresti se lahko z odstriženimi kuponii lahko zamenja vsakih 6 mesecev. Če rabite denar, lahko boiide vsak dan, morda celo z dobičkom prodate.
Način kupovanja bondov je priporočati tudi podpornim organizacijam in društvom.
Skoro vse bonde, katere lastuje K. S. K. J. smo ji MI prodali v popolno zadovoljnost. Pišite nam za pojasnila, da vam dcpošljemo ponudbene cirkularje.
A. C. ALLYN Sc Co.
a1
71 W. MONROE ST., CHICAGO, ILL.


mm:: mmz me*
s staro domovino.
m
v vseh denarnih zadevah so neprekosljive. Vi živite lahko kjerkoli sirom Združenih držav in vendar je vam mogoče -poslati denar v stari kraj potom naše banke prav tako točno in zanesVji-vo kot da bi prišH sami osebno na banko.	,
nase Cene so po dnevnem kurzu podvržene
spremlerajbai4 toda Interne in poštene. Denar pošljemo kot lahtevate, ali v dolarjih ali pa v dinarjih, po »denarnih nakazrticah, plačljivih po sfarokraj&ki pošti ali pa v čekih (draftu); plačljivih po umošnjih bankah.
POSKUSITE NAŠO DENARNO POŠILJATEV in prepričani (bodite, da fcodete zadovoljni. Pišite nam ali pa pridite sami poizvedel dnevne cene in jih potem primerjajte z onimi, ki jih dobite drugje. Naše pošiljatve bodo dosegle vaše ljudi naj H ti žive v kaki zakotni gorski vasici ah pa v največjem mestu, v kolikor najkrajšem času mogoče.
Vsi našr bančni *pasli so podvrženi nadzorstvu zvezne vlade. Kapital in rezervni sklad naše banke presega svoto $740,000 kar je znak varnosti za vaš denar.
JOLIET NATIONAL BANK j
CHICAGO AND CLINTON 8TS. :: JOLIET, ILL. j
ond. pred«.	Chas. G. Pearce, kasir. j

■■■HjHIBBpipHp
pi&^obitiVaše zaupanje,
Joseph Dvnda, pomož. kasir.
pn-1
f ■ .
OTOK ZAKLADOV
(Nadaljevanje). Brezkončna balada je bila končana in cela družba okoli ognja v taboru je zapela v zboru pesem, ki sem jo tolikšni „> s^šal
Petnajst mož na mrtvega moža v zaboj n — Juhuhu, in steklenica ruma! Pijača, vrag stori potem o stalo—
Juhuhu, in steklenica ruma! Ravno sem premišljeval, kako marljivo sta pijača in zlo-dej v istem trenutku na delu tudi v kabini Hispaniole, ko me jq iznenadil nenaden sunek čolna. Močno se je zibal in čutil sem kako menja svojo smer. Brzina je med tem čudovito narastla.
Odprl sem oči. Okoli in oko li mene st> bili majhni valovi,ki so se premetavali med ostrim šumenjem in se nekoliko svetlikali. Hispaniolia sama, v katere sledu sem se nekoliko časa zibal, se je zdela neodločna ' glede svoje poti, in videl sem kljub veliki temi, kako so njeni drogi zibali sem in tja; in še več, ko sem gledal dalj časa tja, sem se prepričal, da se je gibala proti jugu.
Pogledal sem preko svoje rame in srce mi je začelo hitreje utripati. Tamkaj ravno za menoj se je nahajal ogenj taborišča. Tok se je bil obrnil1 pravokotno ter tiral s seboj J vitko ladjo ter mali čolnič in j med vedno glasnejšim plus- j kan jem in vedno večjim valo j vi smo drli proti odprtemu j morju skozi ožino!
Naenkrat se je ladja pred menoj močno zazibala, obrnila I morebiti za dvajset stopinj, in j skoro v istem trenutku sem za-; čul glasove s krova; slišal sem glasove korakov po stopnicah in tako sem vedel, da sta pi-1 janea prekinila svoj prepir in , spoznala nevarno-t položaja, j Vlegel sem se na dno svojega ; bornega čolniča in goreče pri- i poročal svojo dušo Stvarniku.; Vedel sem, da moramo koncem ožine dospeti v divje valove, j kjer bi bilo hitro konec vseh križev in težav, in akoravno bi morebiti znal umreti, vseeno 1 nisem mogel mimo gledati svoji bližajoči se usodi v oči.
Tako sem moral ležati dolgo med razburkanimi valovi premočen do kože in niti za trenutek nisem prenehal pričakovati pri naslednjem valu svoje smrti. Polagoma se me je loti la utrujenost, nekaka omotica se me je lotevala celo sredi teh grozot, dokler me ni premagal omotni spanec; in tam sem ležal v svojem čolniču, ki ga jo morje metlo sem in tja, in sanjal odomu in starem "Admiralu Benbow-u."
. XXIV. POGLAVJE.
Križarjenje čoiniča. Bil je že beli dan, ko sem se prebudil in spoznal da se nahajam v svojem čolniču na ju-gozapadnem koncu Otoka zakladov. Solnce je že izšlo, vendar je bilo meni še vedno skrito za Daljnogledom, ki je padal na tej strani z orjaškimi skalami naravnost doli do morja.
Meni najbližje se je nahajalo predgorje Haulbowline in Gora srednje jambore; gora gola in temna, pregorja pa obdano s štirideset do petdeset čevljev visokimi klečmi in skalami. Nahajal sem se komaj četrt milje daleč na morju in moja prva misel je bila veslati na suho.
To namero sem kmalu opustil. Med skalovjem je morje bobnelo in šumelo, peneči valovi, ki so se vzdigovali in padali, so se vrstili drug za drugim; ako bi se drznil bližati se ob-
i in ubili, ali pa bi svoje moči režju, bi me vrgli valovi na pe-zaman napenjal, da bi splezal na te strme skla.e •
In to še ni bilo vse; kajti na gladkih skalnatih pločah sem zagledal velike -opolzke zveri, ki so se planile naokoli in med glasnim pljuskanjem skakale v morje, nekakšne mehke polže neverjetne velikosti, kakih štirideset do šestdeset skupaj.
Pozneje sem zvedel, da so bili prav nič nevarni morski levi. Toda pogled na nje skupno z divjimi klečmi in razburkanim mor jem. mi je pristudil to pristanišče. Čutil sem, da bi raje stradal na morju, kakor da bi se podajal v take nevarnosti.
Imel sem več sreče, kot pa meti. Severno od predgorja Haubowline se razteza obrež je v ravni črti in pri odtoku morja se prikaže dolga proga rumenega peska in vode. Se verno od tod se nahaja Pred gorje gozdov, kakor je bilo na pisano na zemljevidu.
Spomnil sem se, kaj je po vedal Silver o toku, ki teče ol zapadni strani obali Otoka zakladov proti severu, in ko sem. spoznal, da sem se nahajal a objemu tega toka, sem raje pu stil predgorje Haulbowline za seboj in prihranil svoje moč za pozneje, ko poskusim prit na suho na prijaznejšem Pred gorju gozdov.
Na morju je bilo opaziti ve likp glaelko valovanje. Ker pa je veter vlekel trajno in rahlo od juga, ni bilo nobenega nasprotja med tekom in med va lovanjem in radi tega so s< valovi nemoteno dvigali in pa dali.
Ako bi bilo drugače, bi bi moral že davno^poginiti; tak< pa je bilo v resnici čudovito kako varno in lepo je plava moj mali in lahki čolnič. Leže na dnu in pogledavajoč samo : enim očesom preko roba čolna sem videl vzdigcvati se v bli žini veliko modro goro; pa 1< za hip, ker čolnič je poskočil zaplesal kot na peresih ter s na drugi strani lahko kako ptica pogreznil zopet v dolin* valov.
Postajal sem bolj drzen ii sem se vsedel v čoln, da posku sim, kako znam veslati. Tod? tudi majhna spremeba v ravnotežju jo povzročila velik« spremembo v vedenju čolna In komaj sem se ganil, je čolr i aenkrat opustil svoje lahk< plesa joče gibanje, planil po ta ko strmem vodnem bregu niz dol, da se mi je v glavi zavrte lo in je v svojim rilcem globo ko v steno sosednjega vala.
Bil sem ves premočen in pr< strašen in sem takoj zopet pa del v čoln nazaj, in potem se j< zazdelo, da se je čolnič zope spametoval in me nosil mec valovi tako mehko, kot poprej Oči to je bilo da se ne smem v mešavati v njegovo gibanje toda kakšno upanje sem ime; potem, da bi prišel na suho, čt nisem mogel vplivati na nje govo smer?
Velik strah se me je lotil vendar vkljub temu nisem iz gubil svoje glave. Najprvo sen s, opreznim gibanjem ,s pomoč jo svoje mornarske čepice polt goma izmetal vso vodo iz eol na, nato sem zopet ženim očesom pogledoval preko njego vega roba in začel prevdarjati kako da se je mogel čolnič ta ko mirno gibati v valovih.
Spoznal sem,' da valovi nisc velike, gladke in svitle gore kot se vidijo iz obrežja ali raj krov krov ladje, temveč popol noma podobni gorskim grebe nom, polni vrhov, ravnin in dolin. Samemu sebi prepuščen
čoln si je takorekoč delal svojo pot skozi nižave in doline in se izogibal strmim bregovom in višjim valovom, ki so se pre-kucovali.
dobro", sem si mislil, "jasno je, da moram ostati, ka kor sem in ne smem motiti ravnotežja; jasno je pa tudi, da morem zastaviti veslo in od časa do časa na mirnih mestih pekoliko zaveslati i proti su hem." Rečeno storjeno. Vlege sem se sedaj oprt na komolec in sem pri vsaki dani priložnosti enkrat ali dvakrat zaves-lal, da sem obrnil rilec proti o-brežju.
(Dalje sledi.)
KOTIČEK
^ROŠkozdRAVJ^
OSKRBA MATERINSTVA in
[OTROŠKEGA ZDRAVJA,
NltMtaMtafcMMprt-
U M velika
*ln in mater«.
OikrU in hranitev 4o> jeoči-jr J« wNi|l po-mana aa ni doan ia aa
iati poljmiaa ia podrob-aa poja«aila • te« prod«
ČLANEK 31 S.
Gorko vreme prinese resne Probleme materam.
Gorko vreme prinese seboj probleme, ki se tičejo skrbi in prehrane o-rok. Vsako leto umre na stotine ^>trok radi pomanjkanja vednosti ma-ere.' Nobenega vzroka n,i zakaj b? dete ne preživelo fvročflh, poletnih lni, a mati mora seveda razumeti ter >revesti v prakso principe skrbi in prehrane.
Skoraj vsak družinski zdravnik /aru bo povedal, da je eden glavnih )roblemov v gorkem vremenu pro->km prehrane. Skrajne važnosti j«, n vsled tega mu ni mogoče posve-riti dosti misM in skrbi.	- \
Pritnernc metode prehrane, čtsta, 'xlrava hrana, primerna obleka ter •ista, svetla okolica z obilo svežega :raka je najboljše varstvo proti pole-nim boleznim ter je obenem najbo-jše zagotovilo, da se bo ohranilo de-e v zdravem stanju.
Obleka otroka mora biti iahka in »hlapna, da ne ovira naravnega gi->anja. V gorkem vremenu je priporočljiva prosojna kotenina, ker je laj-a rn hladnejša in ker je tudi lažje zprati.
Akutne drobovne poletne bolezni, :i povzročajo veliko umrljivost med »troci nudijo eno največjih polja za kktivno kampanjo reševanja življenj. Oolžnost vsake matere je sprejeti to-iko varnostna sredstva, da bodo pre-»rečila te nevarne bolezni. Če bi saka mati proučila ta problem ter se eznanila z vsem, kar lahko izve, bi imrljivost otrok tekom poletnih me-ecev lahko izdatno padla. One matere, ki lahko nudijo osem vojim otrokom naravn hrano so res rečne, ker je ni boljše hrane kot je >rsn mleko. Na nesrečo pa je dos-i mater, ki so brezskrbne pir izberi irane. Poteledjcaj tega >e, da tje >rebava otroka motena in da se po-avijo resne zadrege v dobrovju. Vav tako važno jč, da je doječa ma-i skrajno skrbna pri zavživanju pri-nernih jedil in pri vpoštevanju vseh »ravil glede čistoti, prav kot j* važno a one matere,"ki prehranjajo otroke ; steklenico, da izberejo varno živi-o, ki bo prehranilo in ojačilo otro-;a.
Vsak napad bljuvanja ali driske ali elo neprebavljenega zelenega blata ekom dojeniške dobe pri otroku, ki ? star manj kot 18 mesecev tekom »oletnega časa, je treba smatrati za esno zadevo, ki zahteva tikojšnjo >ozornost. Ti znaki so pogosto >redho(lnikr resnih drobovnih nere-\ov in treba je takoj klicati zdravnica.
V slAičaju 'ottiok pnehranjeniih s teklenico, tiči največja nevarnost v icčisti dobavi mleka ter brezskrbni rietmli pripravljanja živila. Ni le istvene važno, da je mleko orsto, emveč tudi, da se ga-ohrani čistega. VIleko lahko pride v dom povsem či-t<\ a lahko postane okuženo zatem, '<o je dospelo takoj. Za otroka je takem, slučaju prav tako nevarno. Vso posodo, steklenice, žlice, cuze-jne in drugo, kar se uporabi pri pripravi živila, je treba razkužiti v vre-i vodi pred uporabo. Vida, katero ;e rabi pri razredoenju živila alt da o-rokti kot pijačo, mora biti prekuhala in zatem ohlajena. Najboljše je irilouhati vsak dan ter ohladiti zale-?o pitne vode. Zapomnite si, da se )trok ne more ustavljati kalem in boleznim tako kot odrasli.
Dejanski je popolno zdravlje neobhodno potrebno za dobo ; rast. To ie doba hitrega naraščanja ter doiše-slovnih izprememb. Trdno zdravje ie bistvenega pomena. Kljub temu oa rtpi večina doraščujočih deklic v-ded slabe prehrane. Neki slavni angleški zdravnik je rekel, da je pre-
težna večina teh shabo prehranjenih.
Ena tretina. naših lastnih šolskih o-trok jc v istem žalostnem položaja.
Jetika, ki se loti tako številnih mladih deklet, cvete najbolj med slabo-prehranjenimi. Isto velja glede drugih preprečljivih bolezni.
Varnost je vsledtega v pravilni prehrani. Dodatek Bordenovega Eagle Mleka k clijeti otroka bo dobiva! sleherni preliranilni faktor, ki je potreben za trudno zdravje. K temu mora seveda še priti aveži ztek, telesna vaja obilo spanja in zdrava zabava. Če pa ni hrana pravilna, ni nobena stvar pravilna.
Pošiljanje denarja v starikraj brzojavno in drugače.
SVOJI K SVOJIM!
Podpisani toplo priporočam rojakom Slovencem in .bratom Hrvatom v Pueblo, Colo. svojo trgovino z obleko za moške in otroke; v zalogi imam tudi ve liko izbero čevljev za ženske; sprejmem tudi naročila za novf moške obleke po meri JOHN GERM. Slovenski trgovec. 817 East C. St Pneblo, Colo
ANCHOR
v JUGOSLAVIJO V 9 DNEH
na morskih velikanih, ki vozijo vsak torek.
QUITANIA .......... 45,647 ton
MAURETANIA ...... 30,704 ton
BERENGARIA ....... 52,022 ton
Luksuriozne kabine tretjega razreda s 2-4-6 posteljami. Krasne jedilnice, kadilnice in počivališča. Pokrit krov. Izvrstna hrana, domača ugodnost. Nobenih skrbi. Cunard denarne nakaznice izplač-ljive v Jugoslaviji. Hitro, varno, zanesljivo. Za vozne listke in druge informacije obrnite sc do najbližnega zastopnika.
CUNARD, LINE 140 N. Dearborn Chicago, IIL
DOMAČA ZDRAVILA
V zalogi imam jedilne dišave, Knajpovo ječmenovo kavo in importirana domaČa zdravila, katera priporoča Mgr. Knajp
v knjigi
DOMAČI ZDRAVNIK
Pišite po brezplačni cenik, v katerem je nakratko popisana vsaka rastlina za kaj se rabi.
Pristni starokrajski ribežni za repo z dvema nožema____$1.10
Motike, domačega kranjskega izdelka ----------------------------$—.90
Na zalogi imam suho grozdje, fige in brinjeve jagode. Pišite za ceno.
Navedeno blago pošiljam poštnine prosto, samo pri grozdju ni Express vračunjen.	J
MATH. P E Ž D I R ;
Box 772,	City Hali, Sta. j
New York, N. Y.
PRISELJEVANJE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO je bilo 1. julija 1.1- odprto
Pišite meni da Vam naredim pravilne in dobre prošnje. Ce oseba ne pride povrnem denar.
Ne odlašajte da ne bo kvota zoPet izčrpana. ' MATIJA SKENDER javni notar ca Ameriko in stari kraj 5227 Butlcr St Pittsburgh, Pa.
!
SEVEROVA ZDRAVILA VZDRŽUJEJO
ZDRAV J L V 0RUŽINAH.
TkbcUs "BboieZinj^
revmatične hitro olajsafe, če rabile
5EVERA s
gotharOOL
Zanesljivi linimenf
Istotako vpofaben je ia izvinjenje, <Mline, za ofrpoelosf in o/iromeJosf bolnih mišic ter udov.
CENA JO //V 60 CENTOV
Vpr«3Mj'fe v lekarnah*
Najhitrejši način za pošiljanje denarja je brzojavno. Dostikrat je vsled nujnosti tak način nujno potreben. V ta namen je naša banka organizirala posebne zveze in j^ sedaj pripravljena za to-
• čno izvrševanje denarnih nakazil v Jugoslaviji, Italiji in drugod in sicer v dolarjih, dinarjih, lirah, ali kakor pač potrebe zahtevajo.
HITER NAČIN za izvrševanje denarnih nakazil za stari kraj je tudi potom kabel-pisma, to se pravi, da gre nakazilo čez morje po kabelu in potem po pošti naprej. Pristojbina za tako kateel-pismo je $1.00
DOBER IN NAVADNI NAČIN za pošiljanje denarja je potom pošte. Mi imamo svoje lastne zveze v starem kraju z zanesljivimi bankami in pošto in naše poeiljatve so dostavljene točno in brez vsakega odbitka. Prejemnik dobi denar na svoj dom, ali na svojo domačo pošto.
NAŠA POSEBNOST je pošiljanje ameriških dolarjev v Jugoslavijo bodisi po brzojavu ali po pošti. Ne pozabite tega! NAŠE CENE so vedno med najnižjimi. Prepričajte se! POTOVANJE. Vse posle za potovanje v stari kraj, kakor tudi za potovanje cd tam sem, kakor tudi vse druge posle ti-čoče se starega kraja, Vam najbolje oskrbi naša banka. Denarne pošiljatve in vsa druga pisma naslovita na
ZAKRAJŠEK & ČEŠARK
70—9th Avenue., New York City
MI POZNAMO
potrebe svojega naroda ter mu vsled tega zamoremo t najugodnejše in naj solidne jše ustreči.	«
ZA TOČNO IN REDNO IZVRŠEVANJE DENARNIH )> NAKAZIL,
ZA UGODNO IN BREZSKRBNO POTOVANJE V STARO DOMOVINO,
ZA DOPREMO OSEB IZ STARE DOMOVINE,
, kakor tudi za vsa druga brezplačna navodila glede gor-' njih zadev, se zamorete s polnim zaupanjem obrniti na
znano
L
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt St.	New York, N. T.
Glavno zastopstvo Jadranske Banke.


Vse društvene tiskovine
kakor: pismeni papir, kuverte, nakaznice, pobotnice, bol niške liste, pravila i-t.d. se izdelujejo hitro in po zmerni i ceni v naši tiskarni. Slavnim društvom preskrbimo na željo prestavo pravil iz slovenskega v angleški jezik. Kadar torej potrebuje Vaše društvo kaj tiskovin obrnite se do nas.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Prvi slov. list v Ameriki; $2 na leto
1006 N. Chicago St.	- Joliet, Illinoii.

w. f severa co.
CEDAR RAPIDS, IOWA
Established 1857
BANKA, KJER SE LJUDSTVO SMEJE.
Poslovanje s kakimi bankami je podobno slulčaju, kakor bi človek denar v kako grobnico naložil. Taka stvar je hladnokrvna in resna. Pri taki priliki bi moral človek misliti, da Vam banka dela kako uslugo, če prevzame vaš denar.
Ni pa tako s to banko. Pri nas se lahko počutite kot doma. Spoznali boste, da imate posle z ljudmi, ki so vam podobni. In čemu? — Saj se celo radi smejejo.
Ce si izbirate prijazno banko, se bo vam naša banka gotovo dopadla. Cemu torej ne otvorite pri nas še danes svojega računa, kar bo v vašo lastno korist.
. ' K	1	—3
Premoženje te banke znaša $12,000,00(1.00