06čine Juršinci Leto XV, številka 3. December/Gruden - 2011 »Iz glasbe prihaja čar, ob katerem se morajo upokojiti vse skrbi in vse bolečine srca.« (VVilliam Shakespeare) VABILO Občina Juršinci in Osnovna šola Juršinici vas prijazno vabita na praznični BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT; ki bo v nedeljo, 18, decembra 2011, ob 15. uri v Večnamenski dvorani Juršinci Vljudno vabljeni! SPOŠTOVANE OBČANKE, OBČANI! Kakor včerajšnji dan se poslavlja tudi to leto. Pravijo, da se jadikovanje za minulimi dogodki in morebitnimi priložnostmi ne splača. In prav je tako. Leto je minilo,za nas uspešno kot malo katero leto poprej. Občina Juršinci je v tem letu bila veliko gradbišče. V šali so marsikateri izvajalci in poslovni obiskovalci dejali, da se na ptujskem dela samo še v Juršincih. Takšna priznanja godijo, še bolj vesel pa bi bil, da bi se z njimi poistovetili vsi prebivalci naše občine. To ni samo delo in uspeh Občine, to so projekti vseh, ki živimo v naši lepi občini. Prav v teh dneh se odpirajuršinski Dom za upokojence, kar je resnično veliki dosežek naše Občine, za kar gre velika zahvala direktorici Doma za upokojence Ptuj, gospe Kristini Dokl, kije zaupala našim željam in verjela v kooperativnost skupnega sodelovanja pri realizaciji navedenega projekta. Ob tem pa v skladu s terminskim planom uspešno poteka tudi rekonstrukcija večnamenskega kulturnega centra. Tenninski plan dokončanja objekta, konec meseca junija 2012 Novice____________________________________________________________ IZDAJATELJ: Občinski svet občine Juršinci ODGOVORNI UREDNIK: Damjan Šimenko UREDNIŠTVO: Dragica Toš Majcen, Ksenja Žmauc, Sandra Vaupotič, Vesna Krampelj, Alojz Kaučič in Miroslav Moleh. LEKTORICA: Ksenja Žmauc OBLIKOVANJE IN TEHNIČNO UREJANJE: Miroslav Moleh NASLOV UREDNIŠTVA: NOVICE, Juršinci 3/b, 2256 Juršinci. Tel: (02)758-2141 Objavljene fotografije so last arhiva občine Juršinci in društev. Medij NOVICE OBČINE JURŠINCI je vpisan v razvid medijev pod zaporedno številko 150. Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v občini Juršinci brezplačno. Časopis NOVICE izhaja v nakladi 700 izvodov. TISK: Tiskarna Grafis, Požeg 4, Rače. je dosegljiv, tako da lahko upravičeno pričakujemo tudi slavnostno otvoritev centra, ki bo ob prihodnjem občinskem prazniku. Ob tem pa smo, kakor vsa leta do sedaj, izvedli še projekte s področja obnove cestne infrastrukture, v letošnjem letuje bila tudi otvoritev novih sodobnih prostorov Pošte Slovenije, enota Juršinci, izvedene so bile investicije v energetsko sanacijo občinske stavbe, izgradnjo otroškega igrišča za naše najmlajše in v osnovnošolsko infrastrukturo. Ker je nadaljnji ekonomski razvoj občine v veliki meri odvisen od finančnega stanja v državi in celotni EU, ne vemo, na kakšen način se bodo realizirali prihajajoči projekti. Upamo, da bo prevladala filozofija nujnosti izvajanja investicij na vseh področjih javnega življenja, saj je to edina garancija, da se razvoj države, in še posebej podeželja, ne ustavi. Upravičeno pričakujemo, da se bo že v prihajajočem letu začela izvajati triletni projekt Obnova in rekonstrukcija Gabmika, z izgradnjo fekalne kanalizacije, čistilne naprave, izgradnjo krožišča in pločnikov ter rekonstrukcija mostu in javne razsvetljave. Projekti in gradbena dovoljenja so pripravljeni, Občina Juršinci čaka samo še na 6. javni razpis Regionalnih razvojnih programov, kjer bo lahko z deležem sredstev EU lažje izvedla navedeno investicijo. Spoštovane, spoštovani! V letu 2012 vam želim sreče in osebnega zadovoljstva. Želim vam, da bi družinsko življenje teklo v harmoniji in spoštovanju, brez negotovosti in strahu. Iskreno upam in želim, da bo optimizem in vera v življenje, kakršnega koli že imamo, prevladalo, in bo človeška toplina, , iskren pogled in stisk rok tisto največ, kar imamo, kar potrebujemo in kar lahko dajemo. Sebi in drugim. Vaš župan. Aloj: Kaučič VABILO UREDNIŠTVA JURŠINSKIH NOVIC BRALKAM, IN BRALCEM! Tudi za naslednjo številko občinskega glasila, ki bo predvidoma izšla na pragu zelene in cvetoče pomladi, vas prijazno vabimo, da v njej sodelujete s svojimi prispevki. Članke skupaj s fotografijami posredujte na naslov uredništva Juršinskih novic najkasneje do četrtka, 10. februarja 2012, in sicer naCD-ju,USB-ključu ali preko elektronskepošte,obcina.jursinci@jursinci.si,damjan.simenko@ gmail.com. Uredništvo Juršinskih novic BLAGOSLOVILI OBNOVUENO KAPELO NA KUKAVI Farni župnik Anton Fras in župnik Ciril Čuš sta v soboto, 15 oktobra, opravila slovesni blagoslov kapele na Kukavi. V nagovoru je župnik pohvalil prizadevnost vaščanov. Iz arhiva škofije je zbral informacije o kapeli. Povedal je, daje na mestu današnje obnovljene kapele leta 1700 stala cerkev, kije bila posvečena svetniku Janezu Nepomuku. Kasneje so cerkev porušili in na njeno mesto postavili kapelo, posvečeno Mariji. Zob časa jo je močno načel, zato je Vaški odbor Kukava pričel s projektom obnove kapele. Člani odbora so po celotni vasi zbirali prostovoljne prispevke. Vaščani so se pozitivno odzvali. Vsako gospodinjstvo je prispevalo po svojih zmožnosti, tako so skupaj zbrali 4.492 evrov. Pri obnovi kapele so priskočili na pomoč sponzorj i obrtniki, ki so ravno tako prispevali svoj delež, tako z gradbenim materialom kot s storitvami. Prve aktivnosti so stekle 8. februarja, ko seje začela demontaža kritine, ostrešja ter zvonika. Sledila je obnova stola zvonika in ostrešja, nato so kapelo pokrili. Zamenjala seje električna inštalacija, sledila je zamenjava stavbnega pohištva, oken, vrat ter ureditev fasade. Kapelo krasijo tudi lepa močna kovaška vrata. Okrog kapele so poskrbeli za drenažo, odvodnjavanje meteornih voda. Po blagoslovu je sledilo družabno srečanje ob dobrem golažu in odlični kapljici. Vaški odbor se zahvaljuje vsakemu posamezniku posebej, ki seje na kakršen koli način odzval akciji, oziroma pomagal tako po finančni plati kot tudi z delom. Prav posebna zahvala gre vsem tistim, ki so vložili ogromno ur svojega prostega čas za dobrobit vaščanov, kajti tega ni mogoče ovrednoti in plačati. D.Š. IZ UREDNIŠTVA JURŠINSKIHNOVIC Zrnca časa v peščeni uri tega leta se počasi iztekajo. Uro bomo obrnili in začeli znova. A nič ne bo povsem tako, kot j e bilo lani, ko so se začeli kopičiti trenutki tega leta. Naš svet in mi z njim smo se postarali za eno leto. Obogatile so nas nove izkušnje, lepa, prijetna doživetja, a tudi taka, ki so mogoče poglobila gube na naših čelih, nam zarisala podočnjake in posrebrila lase. Nekatere j e staranje razveselilo. Postali so močnejši, zrasli so, trdneje so zakorakali v zrelo življenje ... Nekateri so povečali svoje znanje, mogoče tudi bogastvo, povzpeli so se po družbeni lestvici, drugi so doživljali težke trenutke. Mogoče jih je pretreslo slovo od ljube osebe, takšna ali drugačna izguba, spopasti so se morali z boleznijo ... Leto, ki se od nas poslavlja, je po svoje zaznamovalo in tudi spremenilo vsakega. Vzemimo to za dar. Tudi če e bil dar na videz tak, da ga raje ne bi sprejeli, naj nas obogati. Naj nam da moč! V leto, ki se bo rodilo v siju prasketajočih raket in penečih se mehurčkov, vstopimo močnejši, odločnejši in bolj izkušeni. Preženimo črnogledost in obup! Pokažimo življenju vesel obraz in pozitivno mišljenje! Bodimo borci in zaupajmo v svoje izkušnje in pamet! Verjemimo, da dobro lahko premaga zlo. Dajmo možnost tudi ljubezni. Če jo bomo pripravljeni dajati, bomo nagrajeni in bomo tudi mi dobivali. Ne brskajmo po slabostih, iščimo lepe stvari, pa čeprav gre za drobne pozornosti, svetleče kamenčke ob naši poti. Slabe, težke stvari naj bodo le za to, da nam dajo moč in da nas usmerjajo na pravo pot, k izpolnjevanju našega poslanstva. Za Juršince lahko rečemo, daje bilo leto dobro. Čeprav se država in tudi svet še zvijata v krčih gospodarske krize, smo letos v naši občini polni investicij in izvajanja del. Ostaja sicer še precej želja in načrtov. Ko bomo na Silvestrovo opazovali, kako se veliki kazalec ure bliža polnoči, bi bilo prav, da med svoje želje uvrstimo tudi kakšno, ki bo namenjena razvoju občine Juršinci in kakovosti življenja v njem. Božičku ali dedku Mrazu sporočimo, naj tudi za naš kraj pod jelko položi darilo, ki bo izpolnjevalo najbolj goreče želje naših občanov. Saj ne prav vseh, nekaj lepih želja pa naj le uresniči. Ko prepevajo novoletni kraguljčki in zvončki, pomislimo tudi na tiste, ki so manj srečni od nas. Tudi v Sloveniji revščina vse bolj trka na vrata navadnih ljudi - tistih, ki niso mogli »lastniniti« našega prejšnjega skupnega bogastva. Vse več otrok ima v očeh žalostne iskrice, ko opazujejo, kako se njihovim vrstnikom kar tako izpolnjujejo želje, sami pa morajo svoje potiskati v kot čakanja. Vedno več ljudi bo v samoti žalostno premišljevalo, kaj so naredili narobe, da niso deležni drobtinic sreče, ki sojo mogoče tudi sami, s svojim delom kovali za druge. Ko bomo obdani z množico svetlečih lučk ob prasketanju raket in žvenketu kozarcev, naj nas ne spravi v slabo voljo, če bo pijača za kakšno stopinjo pretopla ali če bo na programu kakšna skladba, ki nam ni ravno všeč. Takrat pomislite na tiste, ki ne bodo mogli praznovati tako, kot je dano nam. Tudi v uredništvu Juršinskih novic želimo prispevati svoj delež. Želimo, da bi vsi naši bralci, predvsem pa vsi Juršinčanarji, kar najlepše zaključili to leto in veselo začeli novo. V letu 2012 želimo vsem kar največ lepih, veselih dogodkov, uspehov in zadovoljstva, našim bralcem pa, da bi jih Juršinske novice razveseljevale. Srečno 2012! Urednik Damjan Simenko ZAHVALNA MAŠA ZAKONCEV JUBILANTOV rrv\. $ S F Fi fs s Biti! V nedeljo, 11. septembra, smo v naši župniji obhajali zahvalno mašo zakonskih jubilantov. To je že tretje zaporedno letno srečanje, ki naj bi postalo stalnica naše župnije. Letos seje na vabilo odzvalo 14 zakonskih parov, ki so praznovali 20,30,40,50 in kar tja do 55 let skupnega zakonskega življenja. Zahvalno mašo j e na povabilo domačega župnika Toneta Frasa vodil pater Vinko Škafar. V prisotnosti obeh duhovnikov so jubilanti obnovili zakonske obljube in dobili blagoslov za nadaljnjo skupno pot. Zahvala za prehojeno pot in globoke besede o Ij ubezni, potrpežlj ivosti, spoštovanju in odpuščanju, kijih je izrekel pater Vinko, se niso dotaknile le jubilantov, temveč vseh prisotnih. Po končani slovesnosti so se jubilanti zbrali v domačem gostišču na skupnem kosilu in prijetnem klepetu ob zvokih harmonike. Zahvaljujemo se domačemu župniku Tonetu Frasu za ves trud in vso skrb; hvala pa tudi jubilantom, da so zbrali pogum in se odzvali na vabilo. Marta Mikolič, Foto: Veronika Mikolič STOLETNICA KAPELE NA ALELUJI Kapela na Aleluji zaznamuje videz Dragoviča in nekajkrat na leto z raznimi družabnimi dogodki poveže celo vas. V velikem številu smo se 31.7.2011 zbrali z namenom, da slovesno obeležimo 100-letnico kapele. Slavnostna maša seje pričela ob 10. uri, daroval jo je župnik Anton Fras. Pred 100 leti j e kapelo blagoslovil župnik Sinko iz Vidma ob Ščavnici. Zanimivo je, da sedanji župnik Anton Fras prav tako izhaja iz istega kraja. Le Bog ve, od kod bo izviral župnik ob blagoslovu 200-letnice kapele... Mnogo kapel je postavljenih v zahvalo za uslišane prošnje, zaobljube ali spomine na različne dogodke. Ne vemo zagotovo, zakaj in na čigavo pobudo so zgradili kapelo na Aleluji. Zgodb, ki se prenašajo v ustnem izročilu, je veliko. Krajan Franc Belec pravi, da so bili v Dragoviču postavljeni štirje leseni križi, eden izmed njih je bil tudi na tem delu, kjer danes stoji kapela. Kamen za gradnjo kapele je bil pripravljen veliko let. Leta 1911 so pričeli z zidanjem kapele. Zidal je domači zidarski mojster Čuček na pobudo Franca Čeha iz Pesjaka in posestnika Janeza Škrleca. Deževnega 17. septembra 1911 je potekala svečanost in blagoslov postavljene kapele. V župnijskih zapisih je zavedena prenova kapele in ponovni blagoslov leta 1920. Za kapelo so skrbeli sosedje, domačini. Prvi so zvonili v kapeli člani družine Zavec, kasneje Terezija in Franc Šoštarič. Posebno skrb za kapelo je imel Tona Čuček. Ko pa so ti ljudje postali starejši, so nalogo zaupali svojim naslednikom. Tako je tudi Feliks Šuen predal to nalogo hčerki Marti, ki še danes skrbi za zgled kapele. Kapela je živela svoje polno življenje vse do druge svetovne vojne. Takrat so morali domačini skriti zvon, saj v nasprotnem primeru danes na Aleluji ne bi zvonilo. Bratečev Jurij in Kondrad Čeh iz Hvaletincev sta za čas vojne zvon pokopala v eno izmed mlak. Po vojni je kapela spet zaživela. Pred kapelo so se v mesecu maju zbirali domačini ob molitvi. Domačini so poskrbeli, daje bila kapela vedno lepo okrašena s cvetjem. Leta 1994 je iz kapele bil ukraden kip Marije in nekaj drugih dragocenih predmetov. Po zaslugi gospoda Kondrada Vršiča iz Grlincev Marija spet krasi oltar v kapeli. V naslednjih letih je bila kapela potrebna temeljite obnove. Brez finančnih prispevkov pa seveda ni šlo. Leta 1996j e bila kapela bogatej ša za elektronsko zvonjenj e. Ena večjih investicij je bila realizirana v letih 1999 in 2000. Cimermanski mojstri Janez Baum, Stanko Baum in Franc Belec so sodelovali pri obnovi ostrešja. Menjali so »rušt«, opeko, vrata, okna in opravili še nekatera manjša gradbena dela. Ivan Urbanja je poskrbel za izdelavo žlebov ter drugo »špenglarijo«. Obnova notranjosti kapele j e potekala leta 2007 in tudi takrat brez finančnih prispevkov ni šlo. Opravila so se slikopleskarska dela, najpomembnejša je bila obnova fresk. Za freske so prispevali Anton Osterc, Ivan Novak, Ivan Hrga in Marta Horvat. V marcu 2009 sta Anton Lorenčič in Ivan Novak zaključila obnovo notranjosti kapele z ureditvijo oltarja. Prispevala sta veliko svojega časa in gradbeni material. Pri obnovi kapele je sodelovalo veliko vaščanov, za kar se zahvaljujemo. Brez pomoči vaščanov, naj bo to finančna ali fizična, danes ne bi imeli možnosti na tej izjemno razgledni točki občudovati kapele, na katero smo domačini zelo ponosni. Druženje po sveti maši seje nadaljevalo. Gospod župnik in Marta Horvat sta posadila spominsko drevo. Župan Alojz Kaučič je poudaril, da gre za eno najlepših kapel v občini, ki je tudi na čudoviti lokaciji. Pogled sega čez celotno Pesniško dolino, do Lenarta, Avstrije, Jeruzalema, Hrvaške ... Zaradi lepe sprehajalne poti si prizadeva za razsvetljavo poti do kapele same. Sledila je pogostitev za vse obiskovalce, kasneje sta vrata svojih vinskih kleti odprla domačin, vinogradnik Albert Horvat iz Grlincev, in Ivanka Strojanšek roj. Žnuderl, stanujoča v Braslovčah. Z družino prihaja obdelovat svoje vinograde, mož in sinova pa sestavljajo ansambel Krajcarji skrbel za zabavni del na prireditvi. Oba sta v svoji kleti pripravila prigrizek ter degustacijo svojih vin. Druženje ob praznovanju 100-letnice smo zaključili v poznih večernih urah. Vaščani Dragoviča pa nismo ponosni le na Alelujo, temveč smo postavili tudi klopotec. Postavitev j e potekala v Dragoviču že desetič. Ob tej priložnosti smo se zahvalili vsem ‘ 'botrom”, Občini Juršinci in sponzorjem, ki so v teh letih moralno in finančno podpirali postavitve klopotcev. Pripravili: Dragica Toš Majcen, Suzana Horvat NOV CESTNI ODSEK V ZAGORCIH 19. novembra 2011 je bila ob 12. uri svečana otvoritev novo zgrajenega cestnega odseka v Zagorcih (Vršič, Repina). Zbrane prisotne sta nagovorila svetnik Janez Krajnc in župan Aloj Kaučič. Svetnik Janez Krajnc seje zahvali vsem, ki so na kakršen koli način pomagali pri izvedbi del. Povedal je, da gre za povezovalno in izredno pomembno cesto v Zagorcih in šaljivo dodal, da ima vas Zagorci toliko domačih imen, da bi lahko ustanovili svojo občino. Župan Alojz Kaučič je v uvodnem govoru pozdravil vse zbrane, podžupanjo, podžupana, občinske svetnike in svetnico Občine Juršinci, predstavnika Cestnega podjetja Ptuj, Branka Ciglarja, Milana Pavlico, nadzornika skupne občinske uprave. Posebej se je zahvalil Branku Zelenku iz Destrnika, ki je tudi podžupan Občine Destrnik, in je odstopil precejšen del zemljišča. Vrednost investicije znaša 151.412 evrov. Brez vztrajnosti Simona Vršiča, predsednika gradbenega odbora, in vaškega odbora pod vodstvom Franca Čuša, izgradnja cestišča v dolžini 695 metrov ne bi tekla tako tekoče. Sloje namreč za izredno zahteven poseg v naravo, ki mu je bil kos izvajalec Branko Ciglar. Zahvala tudi občinskemu svetu, da je sprejel in upravičil projekt; osebno pa menim, da gre posebna zahvala svetniku Janezu Kranjcu in njegovi močni volji in prizadevanju, daje prišlo do realizacije izgradnje te ceste. Po svečani otvoritvi seje slovesnost nadaljevala pri Jožetu Repini. Damjan Simenko KUKAVA OD KLOPOTCA DO BOŽIČA Vaščani Kukave smo se 12. avgusta 2011 zbrali na »Šamprlovem bregu« na zdaj že tradicionalni postavitvi klopotca. Po postavitvi smo se okrepili s pečenkami, tudi dobra kapljica ni manjkala. Vaščani Kukave smo letos imeli kar nekaj razlogov za druženje: otvoritev igrišča, »Kukavska pecikl dirka«, blagoslov obnovljene kapele, pohod ... Imeli smo tudi vaški triatlon za pokal. Voditelj iger je bil, tako kot že lani, Ludvik Kokol. Med dvanajstimi ekipami je zmagala Kukava. Za dobro glasbo j e poskrbel DJ Jegerhut. Plesali in prepevali smo do jutranjih ur. Hvala vaščanom za pomoč pri organizaciji srečanja. OTVORITEV IGRIŠČA NA KUKAVI 27. 8. 2011 je bila na Kukavi - »Vodejoku« otvoritev obnovljenega igrišča, ki so se ga udeležili krajani Kukave in okolice. Otvoritveni trak so prerezali svetnik Franc Šmigoc, podžupanja Dragica Toš Majcen, Katarina Fideršek in Stanko Šmigoc. Otvoritev je vodila Lucija Vuk. Podeljene so bile tudi zahvale za uspešno sodelovanje. Nato se je začelo otvoritveno tekmovanje v malem nogometu med vasmi Kukava in Smolinci ter svetniki in veterani Kukave. Sledilo je družabno srečanje. Vsem, ki ste nam pomagali in stali ob strani, se vam se enkrat lepo zahvaljujemo. Zahvala tudi Pavlu Kolniku za odličen golaž. Športni park Kukava —» Vodejok« »KUKAVSKA PECIKL DIRKA« Zadnjo soboto v septembru je, kot je že tradicija, potekala »Kukavska pecikl dirka«, ki seje iz leta v leto udeleži več ljudi, zato j e druženje tudi vedno bolj zanimivo. Zbrali smo se pri Francu Šmigocu in nadaljevali pot do Borla. Celo poletje se že pripravljamo in pridno treniramo za našo dirko, kar seje videlo v tekmovalnosti tekmovalcev. Zmagovalec letošnje dirke je zopet bil Branko Rakuša, sledili so mu Branko Leben, Simon Šošterič, ostali pa za njimi nismo veliko zaostajali. Vreme nam je bilo letos naklonjeno, zato seje po dirki odvila prava nogometna tekma v »Vodejaku«. Sledila je zabava pozno v noč. Vsi si želimo ostati v dobri kondiciji in radi smo v dobri družbi, zato bomo še naprej z veseljem tekmovali na naši »pecikl dirki«. Jožica Rakuša TRETJI MARTINOV POHOD HLAPONCI-KUKA VA-ROTMAN Na Martinovem pohodu, ki je bil v soboto, 5. novembra 2011, smo se zbrali pohodniki iz vasi Hlaponci, Kukava, Mostje, Rotman, kakor tudi ljubitelji pohodništva od blizu in daleč. Sprva smo se okrepčali z golažem, nato pa nazdravili s kozarci z vgraviranim imenom: MARTINOV POHOD 2011: Hlaponci, Kukava, Rotman. Izpred Vaškega doma Hlaponci smo se odpravili ob 9. uri in nadaljevali pot proti spodnji Ku-kavi-Vodejaku. Domačini so nas toplo sprejeli in nam ponudili svoje dobrote, ravno tako pa ni zmanjkalo odlične vinske kapljice. Tako seje naš pohod zavlekel skozi celoten dan. Zaključili smo ga v Hlaponcih. Vreme nam je bilo naklonjeno, saj smo se v soncu prijetno sprehodili po naši občini. Martinov pohod je postal tradicionalen. D.Š. VESELO OB POSTAVITVI KLOPOTCA Vaški odbor Hlaponci je tudi letos pristopil k postavitvi vaškega klopotca. V nedeljo, pred praznikom Marij enega vnebozetja, so se ob postavitvi zbrali možje in fantje iz vasi Hlaponci in okolice, ki so klopotec ponosno dvignili kvišku, le-ta pa nam je nemudoma vrnil svoj pozdrav. Pravijo, daje klopotec pravi znanilec jeseni, ko ga zaslišiš, je jesen pred vrati. Sicer pa so dnevi okoli Marijinega vnebovzetja, oziroma velikega šmarna ali velikih maš, kot temu prazniku tudi pravimo, ko se po eni strani naznanja, da prihajajesen, po drugi pa, da grozdje začenja zoreti in da prehaja v tretjo fazo svojega razvoja. In prav zato so že od nekdaj v vinorodnih območjih postavljali na visoke drogove klopotce, ki naj bi z ropotom odganjali ptiče in vse druge nadloge. Ponekod verjamejo, da tudi točo. Skoraj vsak vinogradnik, ki da nekaj nase, ima v svojih goricah klopotec. Nekateri izmed teh pa celo tekmujejo v tem, kateri bo imel večjega in kateri bo odgnal več ptičev. Glas klopotca pa kljub svoji zanimivosti skriva v sebi tudi grenko stran. Ko so se iz Slovenija goriških vinogradov oglasili klopotci, so gospodarji otrokom strogo prepovedali iti v vinograd. Učili sojih, da se v vsakem grozdu skriva kača, da otroci ne bi jedli grozdja in bi potem zmanjkalo vina za odrasle. Klopotec, kakršnega poznamo pri nas, je izvirna iznajdba slovenskega človeka, s katero sije pomagal pri varovanju vinogradov. Prvi zapisi o klopotcu izvirajo iz leta 1695, neki mariborski zgodovinar pa poroča, da seje klopotec pojavil že leta 1573 v Halozah in v Zagorju in j e starejši od mlina na vodo. Posebnost slovenj egoriškega, klopotca je da ima štiri peresa. Ime je dobil po svoji funkciji, saj klopoče. Zaradi klopotanja so ga torej poimenovali KLOPOTEC. Klopotec je naprava, kije sestavljena iz 40 delov in jo poganja veter. Posamezni deli so gibljivi in morajo biti izdelani točno, da le-to deluje kot celota. Pri izdelavi klopotca je zelo pomembna njegova oblika in melodija, kije odvisna od pravilne izbire in obdelave lesa. Narejen naj bi bil iz šestih vrst lesa, kar je tudi nekakšna posebnost te čudovite naprave in s tem j e omogočeno, daje njegovo klopotanje raznoliko. Vsak del ima natančno opredeljeno funkcijo. Stoljetisti del, ki drži gred. Ima obliko stola, zato nosi tudi takšno ime. Biti mora iz trdega lesa, ponavadi iz hrasta, jesena. Na gred, za katero je najboljši akacijev ali hrastov les, izvrtajo luknje, v katere pritrdijo kice, bace ali macleke. To vse so slovenjagoriški izrazi za lesen kij, ki tolče po deski. Kici morajo biti razporejeni tako, da nikoli ne udarita po deski dva hkrati. Udarjajo po naslednjem vrstnem redu: 1,3,2,4. Kice držijo škarje in klinček. Škarje razpenjajo leseni jezički (kaj le). Škarje so iz hrastovega, jesenovega ali akacijevega lesa. Za klinček je najboljši les akacija, sviba ali hrast. Kici udarjajo po deski, ki pa je obešena na verigo. Najboljša deska je iz kostanjevega, češnjevega in javorjevega lesa. Kostanjeva deska zelo lepo zveni, toda ima najkrajšo življenjsko dobo. Vetrnice so narejene iz smrekovega ali topolovega lesa. Veliki klopotci imajo tudi zavoro, da jih lahko ob velikem vetru ustavijo, sicer se lahko poškodujejo. Rep je iz hrastovega lesa, saj ostane listje najdlje na vejah. Ni pa pomemben le čas, ko klopotce postavljajo, pač pa tudi čas, ko jih podirajo. Klopotec snamejo z droga po trgatvi, najkasneje pa do Martinovega, 11. novembra. Gospodarja, ki pozabi sneti klopotec, lahko presenetijo vaški fantje, ki ponoči klopotec ukradejo in na drogu pustijo sporočilo, kakšna j e odkupnina zanj. Marsikdo se najbrž vpraša, kakšen smisel ima danes postavlj ati klopotec, ko pa vemo, da se ga tudi ptiči več ne bojijo, oziroma se sčasoma navadijo na njegov klopot. Torej je glede svojega temeljnega poslanstva pravzaprav neučinkovit. Toda klopotec je v svojem času, odkar ga poznamo, postal tako priljubljen in nepogrešljiv del naše juršinske krajine, kjer je doma in ga vidimo kot zaščitni znak naših vinogradov. Pesem klopotca je nekaj posebnega, še posebej lepo jo je poslušati ponoči, ko je tišina in se oglašajo vsak s svojega hriba. Žalostno je, da nekatere ljudi to moti in nasprotujejo njegovemu postavljanju - v nasprotju s takimi, upam, da redkimi izjemami, menim, da moramo na našo tradicijo biti ponosni in jo z veseljem prenašati naprej iz roda v rod. D. Š. KLOPOTEC VBODKOVCIH V začetku avgusta, ko se že po tradiciji postavljajo klopotci, so tudi v Bodkovcih prvič letos organizirali druženje s postavitvijo klopotca pri Alojzu Šoštariču. Zbrala seje velika druščina, ki seje želela udeležiti tega bodkovskega praznika. Ko smo prišli, so nam najprej postregli s kozarčkom vina in prigrizki. Kmalu se je zaslišal tudi glas harmonike, saj glasba na takšnem dogodku vsekakor ne sme manjkati. Sledilo je sestavljanje klopotca in seveda glavno dejanje, ko so klopotec postavili na vrh stebra. Ob harmoniki je klopotec zapel tudi svojo pesem. Domačini so pripravili veliko dobrot, sline pa so se nam najbolj pocedile, ko so pripravili bograč in pravo kmečko gibanico iz krušne peči. Dobra hrana, dobra glasba in prijetni ljudje, vse to je bila kombinacija, kije vodila v prijetno druženje in obljubo, da se prihodnje leto spet srečamo. Čeprav smo grozdje že obrali—Martin je namreč mošt že spremenil v vino in klopotec smo pospravili do prihodnjega leta—pa nam ostaja spomin na prijetno druženje ob postavitvi klopotca v Bodkovcih. D.Š. DRUŠTVO ROJAKA JANEZA PUHA PREJELO NAZIV “STATUS DRUŠTVA KI DELUJE V JAVNEM INTERESU „ Vsakoletna sezona aktivnosti DRJP Juršinci se prične z delovno akcijo ob muzeju v Sakušaku. Skoraj 80- prisotnih delovnih ljudi pridno urejuje okolico muzeja - glanca exponate in notranjost muzeja. Zelo dobro je poskrbljeno za mešanco 2/3 vina 1/3 radenska in tapravo juršinskojužno. V letošnjem letu smo organizirali tradicionalno mednarodno prireditev, srečanje starodobnih vozil v mesecu juniju, ki je bilo zelo dobro obiskano. Premierno smo organizirali vožnjo z starodobnimi kolesi- pecikli in si v prihodnjem letu želimo še več udeležencev predvsem domačinov iz Juršinc. Sodelujoči na vožnji z starimi kolesi so povedali, daje bilo nepozabno. Ob občinskem prazniku je društvo pripravilo vsakoletno srečanje članov društva, kij e potekalo na relacij i Juršinci - Levajnci-Trnovska vas. Družinama Zelenko iz Levajnc in družini Ivana Herga iz Juršinc se za pogostitve prav lepo zahvaljujemo. V društvu smo prav posebej zadovoljni in ponosni na obisk turistov v muzeju Janeza Puha. V letošnjem letuje muzej obiskalo blizu 3000 obiskovalcev. Domačinom ter simpatizerjem Janeza Puha obljubljamo, da se bomo še naprej trudili po svojih zmožnostih in z prostovoljnim delom skrbeli za prepoznavnost Puhove rojstne vasi, občine Juršinci in Slovenskih goric. V mesecu oktobru smo DRJP Juršinci pridobili zelo pomemben naziv ki ga podeljuje ministrstvo za kulturo RS in sicer „STATUS DRUŠTVA KI DELUJE V JAVNEM INTERESU „ na področju kulture. Smo eno izmed redkih društev v Sloveniji, ki takšne nazive pridobijo,od tega naziva si obetamo večjo prepoznavnost v slovenskem in mednarodnem prostoru. Občankam in občanom občine Juršinci - članicam in članom DRJP in vsem ki podpirajo delo društva in muzeja ŽELIMO V LETU 2012 VELIKO ZDRAVJA - VESELIH TRENUTKOV IN OSEBNE SREČE.... Upravni odbor DRJP - Juršinci POSTAVITEV KLOPOTCEV GRLINCI - PESJAK 2011 Klopotec je simbol in okras naših goric. V našem kraju postavi klopotec vedno več gospodarjev, ki dajo nekaj na ta stari običaj. Tako smo se dogovorili in smo v letošnjem letu skupno postavili vse klopotce v naši vasi oziroma zaselku. Začeli smo na vaški gmajni v Grlincih. Tu smo postavili grlinški vaški klopotec, res bolj za okras, saj pod njim raste samo trs, potomka naj starejše vinske trte na svetu z mariborskega Lenta. Ko nam j e klopotec uspelo postaviti, smo ga še podmazali z več sortami vinske kapljice, da se bo pravilno vrtel, nam pa pomagal premagati strmo pot gor po Doliču na Pesjak. Drugi klopotec smo postavili pri Kukovčevih na Pesjaku. Kukovčevi obdelujejo okrog 8000 trsov v dveh vinogradih na Pesjaku in Gradišaku. So naj večji pridelovalci grozdja v naši vasi, zato ima mladi gospodar Janko tudi svoj klopotec. Tretji klopotec smo Postavili pri Zorkovih na Pesjaku. Zorkovi obdelujejo skupaj okrog 6000 trsov v dveh vinogradih. Bdenje doma na Pesjaku, drugi pa v Dragoviču. Stanko ima res naj večji klopotec. Ko je zaklopotal, je pregnal vse škorce prek žitnih polj v Pesniški dolini in gor proti vinskim goricam okrog sv. Urbana. Četrti klopotec smo postavili pri Lajhovih na Pesjaku. Danes pridelujejo Lajhovi okrog 1000 trsov v vinogradu doma na Pesjaku. Ker naša vinska klet praznuje letos 200 let, smo klopotec podmazali kar v naši kleti. Petega, Horvatovega, pa smo postavili v Albertovem vinogradu nekaj metrov vstran od vaškega studenca na Pesjaku. Albert in Štefka nadaljujeta s tradicijo trsničarstva in vinogradništva svojih prednikov. Na Pesjaku, Aleluji in Stnncu obdelujeta kar tri vinograde. Skupaj okrog 4000 trsov. Tako smo postavili vseh 5 klopotcev v enem dnevu. B i loj e zelo naporno in vroče. Vsak gospodar seje potrudil in nam ponudil odlično kapljico, da smo vsak klopotec sproti res dobro podmazali. Po končanih postavitvah je pri vaškem studencu na Pesjaku sledila pogostitev in družabno srečanje za vse udeležence in povabljene goste. Tu smo vsi skupaj vse klopotce še enkrat dobro podmazali. Daje bilo res tako j e pokazala letošnja trgatev. Pravijo, da takšne in vinske letine že 100 letni bilo! Anton Lajh Podmazali pasmo jih tudi v Lajhovi 200 let stari vinski kleti. Vaščani smo jih skupaj postavili. NAŠE LOVSKO LETO 2011 Lovci v današnjem času moramo biti predvsem varuhi narave in divjadi. Skrbeti moramo za zdravo in čisto okolje. Šele potem lahko tudi nekaj odvzamemo iz lovišča, skladno z našimi lovsko gojitvenimi smernicami pri upravljanju z loviščem. Da so izpolnjeni vsi ti pogoji, pa je potrebno čez leto veliko prostovoljnega dela, predvsem v lovišču. Plan dela, ki smo ga sprejeli na letošnjem že 65. rednem letnem občnem zboru, smo skoraj v celoti realizirali. Prav v tem mesecu izvajamo še zadnje skupne love na malo divjad. Začeli smo takoj po občnem zboru, in sicer z biotehničnimi deli v našem lovišču. Najprej smo očistili okrog krmnih njiv, pšenico dog-nojili in poškropili. Potem smo izvedli akcijo obhoda lovišča in evidentirali divja odlagališča smeti v naši občini. Kot vsako leto smo opravili tudi pristrelitev pušk risanic. Popravili smo tudi naše lovske preže in zgradili nekaj novih, kar je predpogoj za varen in natančen odstrel srnjadi. Potemje bilo potrebno obdelati in zasaditi še preostale krmne njive. Pretežno smo jih zasadili s koruzo, ki jo bomo uporabili za zimsko krmljenje divjadi. Vsak lovec je pregledal in po potrebi popravil tudi svoja krmišča in solnice. Lovci smo imeli tudi nalogo, da se veliko gibljemo po lovišču, še posebno v svojem revirju, da opazujemo in evidentiramo divjad. Tudi markiranje smjakovje bilo pomembno za lovski turizem, ki naj bi nam prinesel nekaj v našo lovsko blagajno. V letošnjem letu smo odvzeli iz lovišča 93 kosov srnjadi. Prav v jeseni pred našimi tradicionalnimi skupnimi lovi smo potrgali koruzo in napolnili lovske koruznjake, da bomo lahko pridno krmili našo divjad čez zimo. Prav tako je bilo potrebno čez leto vzdrževati naš lovski dom v Juršincih in strelišče v Mostju. Tako kot vsako leto smo sodelovali tudi na bazenski razstavi trofej, ki je bila letos v Kidričevem. Tudinašelovskodružabnoživljenjačezletojebilokarpestro. Udeležili smo se sejma LOV in RIBOLOV v Gornji Radgoni kjer so naši člani sodelovali na tekmovanju v kuhanju golaža. Posamezniki smo bili na 38. srečanju Slovenskih lovskih pevskih zborov in rogistov v Trstu in na poletnem lovskem veleslalomu za kristalnega gamsa na Jezerskem. Potem smo v mesecu Juliju organizirali naše tradicionalno med družinsko lovsko-strelsko tekmovanje v streljanju na glinaste golobe in bežečo lisico na strelišču v Mostju. Za dobro sodelovanje z ostalimi občani in lastniki zemljišč smo organizirali lovski piknik, obenem pa smo izvedli tudi tekmovanje za pokal občine Juršinci v streljanju na glinaste golobe. Naša družinska ekipa je čez leto sodelovala tudi na drugih lovsko-strelskih tekmovanjih. Ohranjamo in držimo se tudi naših starih lovskih šeg in običajev. Prav po letošnjem zadnjem skupnem lovu bomo po starem običaju z lovskim krstom sprejeli novinca v našo lovsko zeleno bratovščino. Tajnik LD Juršinci: Anton Lajh Juršinski lovci in gonjači na letošnjem skupnem lovu. ZAHVALA JESENI Društvo za ohranjanje in razvijanje kulturne dediščine Juršinci, ki ga vodi Marta Toplak, in vas Gradiščak, so v nedeljo, 9. oktobra, ob 10. uri pričeli 19. tradicionalno prireditev Zahvala jeseni. Prireditev organizirajo prvo ali drugo nedeljo v oktobru že od leta 1993, na njej pa se zahvalijo naravi za pridelke, ki so med letom zrasli na njivah, travnikih, vinogradih, sadovnjakih in vrtovih ter so v tem času že varno pospravljeni. Na prireditvi poudaijajo vrednote, ki sodijo v slovensko in seveda tudi juršinsko naravno in kulturno dediščino. Doslej so bili rdeča nit prireditev kruh, vino, sadje, sir, pemtnina, poljedelstvo, cvetje, gospodinje, trsničarstvo, glasba, lj ubezen, konjereja, turizem, voda. Ob tej pri ložnosti vsako leto izberejo tudi kraljico panoge, ki ji je posvečena prireditev. Letos so se jeseni zahvalili v vasici Gradiščak. Že samo ime vasi nakazuje, daje tu stal grad, zato je tudi tematika prireditve posvečena grajskemu življenju, tako življenju grajske gospode in grajskih služabnikov, kot tudi kmetov. Nastopili so pihalna godba in grajski bobnarji, predstavile so se kraljice preteklih let; kulturno dediščino vasi Gradiščak si je bilo mogoče ogledati na razstavi v cerkvi in v povorki, kije prikazovala poreklo in dejavnosti kraja. Spoznati je bilo mogoče grajsko gospodo, grajske služabnike, vrh prireditve je bil prihod kraljice s princem Gradiščaka, katerima je ključ predala lanska kraljica. Veselo popoldne smo lahko preživeli na zabavi v družbi s kraljico. D. Š. Tudi učenci naše šole so sodelovali na prireditvi Zahvalajeseni. Zbrala se je kar velika skupina učencev L,2. in 3. triade, kije sodelovala na povorki. Oblečeni so bili v grajsko gospodo in princese, ki sojih strumno varovali vitezi. Gospodo so spremljali tudi nejevoljni kmetje, saj le-ti za bomo plačilo delajo na grajskih njivah. S sabo so prinesli kmečko orodje. Manjkala pa ni niti kmečka malica, s katero so se kmetje okrepčali po napornem delu. Marija Popovič MEDENI ZAJTRK V VSE SLOVENSKE VRTCE V petek, 19. novembra, smo člani Čebelarskega društva Juršinci izvedli 4. dobrodelno izobraževalno akcijo slovenskih čebelarjev, imenovano En dan za zajtrk med slovenskih čebelarjev v naših vrtcih. Otroci so zajtrkovali slovenski med. Poleg osveščenosti o zdravem načinu prehranjevanja v Čebelarskem društvu Juršinci želimo s to akcijo pri otrocih in njihovih starših vzbuditi tudi skrb za čebelo in s tem za okolje. Vloga medonosnih čebel v naravi je nenadomestljiva, saj so nujno potrebne za ohranjanje naravnega ravnovesja. V sklopu te akcije so v Javni svetovalni službi v čebelarstvu izdali tudi zgibanko Čebelica, moja prijateljica. Vsebina zgibanke j e poučna in primerna kot izobraževalno gradivo, saj v sliki in v besedi informira o pomenu čebele za okolje, pridobivanju čebeljih pridelkov in o njihovi koristnosti. V letošnjem letu si bodo vzgojitelji, učitelji, starši in otroci lahko v zgibanki prebrali vse o čebeljem piku: zakaj čebela piči, ali je čebelji pik lahko nevaren in kako ravnati v primeru čebeljega pika. Zgibanke so prejeli vsi otroci v vrtcu. Na koncu smo si skupaj ogledali film Krajnska Sivka, ki sojo predstavili glasbena skupina Čuki in ribič Pepe, kije otroke popeljal skozi glasbo do poučnih vsebin čebele in življenje človeka v stiku z naravo. D. S. MEDENJAKI Medenjaki so praznični keksi, ki se tradicionalno postavijo na mizo predvsem za Miklavža in v času božično-novoletnih praznikov. Otroci se povabilu na medenjake hitro odzovejo, razveselijo pa se tudi medenjakovih figuric z likom Miklavža in njegovih spremljevalcev. Medenjaki pa niso zgolj okusna sladica, saj vemo, da med blagodejno vpliva na naše telo. Medenjake lahko ponudimo s toplim čajem ali s sokom. Testo: 3 velike žlice MEDU 30 dag sladkorja 5-8 dag masla ali margarine 2 žlici čokolade v prahu 3 žlice mleka 2 žlici ruma 3 jajca 75-80 dag moke 2 žlici kakava (lahko tudi čokolade v prahu) 1 in pol žličke jedilne sode 2 noževi konici pecilnega praška ščepec soli 1/2 žličke cimeta noževa konica klinčkov Glazura: 1 beljak 7 dag sladkorja v prahu Priprava testa: V primerni posodi na zmernem ognju zmešamo 3 žlice medu, 30 dag sladkorja, 5-8 dag masla ali margarine in dve žlici čokolade v prahu. Mešamo tako dolgo, da dobimo gladko, tekočo maso. Nato maso odstavimo, da se ohladi. Ohlajeni masi primešamo 3 žlice mleka, 3 stepena jajca, 75-80 dag moke, ki smo ji primešali 2 žlici kakava, 1 in pol žličke jedilne sode, 2 noževi konici pecilnega praška, ščepec soli, 1/2 žličke cimeta in noževo konico klinčkov. Vse sestavine dobro premešamo in maso pustimo čez noč počivati. Drugi dan iz mase naredimo za oreh velike kroglice, kijih polagamo na pekač, ki smo ga predhodno namazali s čebeljim voskom, približno dva prsta narazen. Kroglice malce sploščimo. Pečemo na temperaturi 200 stopinj C približno 15-20 minut. Se tople medenjake do polovice pomočimo v glazuro. Priprava glazure: Beljak in sladkor v prahu stepemo nad soparo v gladko tekočo kremo. V to kremo namakamo še tople medenjake. CD Juršinci MIKLA VŽEV POHOD Vaški odborGRLINCIje3. 12.2011 organiziral MIKLAVŽEV POHOD. Na megleno soboto smo se zbrali v Grlincih pri kapeli. Z veliko dobre volje smo se odpravili po bližnjici proti Dolem ter počasi prečkali mejo z občino VITOMARCI. Pot nas j e namreč vodila proti Gibini, kjer smo imeli postanek na vikendu Milana in Katike. Nekateri naši pohodniki so med potjo obujali spomine, ko so kot »fakini» hodili čez te vasi k »deklinam« in kar niso mogli verjeti, daje od tega minilo že več kot 40 let. Drugi so se zopet spominjali teh krajev še iz časov, ko sojih »tavrhi« vodili čez Gibino in še dalje. Po malici, ki so nam jo pripravili naši kuharji - Roman, Milan in Katika, smo še pokukali v klet, potem pa smo odšli naprej poti Kokolajščaku. Tudi tuje kakšen postanek prišel prav, ogledali pa smo si lokacijo našega naslednjega pohoda, ki smo ga imenovali predbožični. Ustavili smo se namreč pri družini Terbuc, po domače pri LOVRENČEVIH v Grabšincih, ki je daleč naokrog znana po postavitvi zunanjih jaslic. Ker želimo predbožični čas obogatiti s še enim pohodom, se bomo v enem od prihajajočih večernih časov odpravili na ogled jaslic pri Lovrenčevih. Pot smo nadaljevali proti Zagorcem, vendar smo se pred spustom morali ustaviti še v kakšni kleti, saj smo že bili utrujeni. Komaj smo uspeli priti iz kleti Janeza Bauma, že smo se morali ustaviti pri Vršičevih. Komaj smo prispeli do Baumovih v Zagorce 1, kj er smo se zopet malce okrepčali, nato pa odšli proti Repičevim in do Mundovih. Verjeli ali ne, zadnji kilometer smo odpovedali in se dali prepeljati do Juršincev (tokrat ni bil šofer Milan, ampak Marko). O vožnji s » kombijem » vse lepo, dobro le, daje vmes samo eno krožišče ... Naš pohod seje končal v Juršincih z lažjo večerjo, potem pa domov. Moram priznati, daje bil pohod naporen, kar se tiče razdalje — prehodili smo okrog 15 kilometrov. Nekateri pohodniki bi drugi dan potrebovali kakšnega maserja... Naporni šobili tudi postanki, vendar smo se imeli lepo. Zopet je bilo to eno od druženj, kijih pogrešamo, zato smo si obljubili, da ga bomo kaj podobnega kmalu ponovili. Zapisala: Dragica TOŠ MAJCEN PRIDI, PRIDI SV. MIKLAVŽ Leto seje zavrtelo. Še malo in spet bomo v prijaznem vzdušju neštetih luči polni pričakovanja in nemira. Še posebej naši otroci. Občina Juršinci in Osnovna šola Juršinci želimo prav vsakemu otroku naše občine polepšati prednovoletni čas z dogodki, ki ga bodo notranje bogatili in razvedrili ter za trenutek odtegnili od norega prednovoletnega vrvenja. Otroci občine Juršinci so se v ponedeljek, 5. 12. 2011, odzvali povabilu Občine Juršinci in se ob 17. uri zbrali v Večnamenski dvorani Juršinci. Zbrane sta pozdravila učiteljica 2. razreda ga. Cvetka Vratič in g. župan Alojz Kavčič. Učenci 1. in 2. razreda so se na miklavževanje pripravljali kar nekaj časa. Mlajšim otrokom in staršem so se drugošolci predstavili z dramatizacijo pravljice Mojca Pokrajculja, kije tako kot Miklavž otrokom, znala prisluhniti živalim v stiski, saj so ostale brez zavetja v hudi zimi. Sproščeno in s pravim igralskim darom so odigrali vsak svojo vlogo. Prvošolci pa so zapeli, zaigrali in zaplesali ob otroških pesmicah. S pesmico: Pridi, pridi Sv. Miklavž, Sv. Miklavž, Sv. Miklavž, tukaj smo se zbrali, da bi te čakali, pesmico se učili, te razveselili. Pridi, pridi Sv. Miklavž, Sv. Miklavž, Sv. Miklavž, ki so sejo naučili pri verouku, so otroci priklicali Miklavža v spremstvu angelov in parkljev. Miklavž se je predstavil otrokom s svojo dobrodelnostjo. Povprašal je otroke o njihovi pridnosti doma, v vrtcu in v šoli. Ker so mu vsi v en glas zatrdili, da so bili pridni, jih je pohvalil. Tiste, ki pa so kdaj pozabili na pridnost, pa j e spodbudil, naj se do prihodnjega leta trudijo in bolj razveseljujejo svoje starše, učitelje, vzgojitelje, župnika in drug drugega. Miklavž je prisluhnil petju in molitvi otrok, jih nagovarjal in obdaroval. Parklji so poiskali tiste male nadobudneže, ki nagajajo mamicam. Pri nas, starejših, je Miklavž vzbudil nostalgijo za otroštvom. Po vsej verjetnosti ni bilo človeka starejše in tudi srednje generacije, ki bi svojo naklonjenost tej tradiciji pripisoval spominu na bogata darila. Skoraj vsem je več pomenilo posebno razpoloženje, pričakovanje. Strah, ki gaje sprožilo rožljanje verig, sreča, ki jih je obšla, ko seje vse »dobro izteklo« in jim je Miklavž pustil skromno darilo: nekaj pomaranč, bombonov ali medenjakov, suho sadje. Miklavž seje spet poslovil za eno leto. Do takrat pa... bodimo pridni, trudimo se in razveseljujmo svoje starše, učitelje, vzgojitelje in drug drugega. Hvala, hvala Sv. Miklavž, Sv. Miklavž, Sv. Miklavž, hvala za darila in opozorila, varno pot opravi, Jezusa pozdravi. Hvala, hvala Sv. Miklavž, Sv. Miklavž, Sv. Miklavž. Mentorici: Cvetka Vratič, Metka Pignar SVETI MIKLAVŽ OBISKAL OTROKE IZ HLAPONCEV Sveti Miklavž z dolgo belo brado in oblečen v škofovsko obleko pridnim prinaša darila, porednim pa šibo. Svetega Miklavža so na predvečer godu spremljali angeli, simboli dobrega, in hudobni duhovi: hudiči, parklji, zlodeji, ki simbolizirajo mrtvece in demone, ki so se po krščanskem pojmovanju spremenili v hudobne duhove ter kot Miklavževi spremljevalci kaznujejo poredne otroke. Miklavž se pri deljenju daril odloča na podlagi pisem, ki mu jih napišejo otroci, in na podlagi knjige, v kateri je z zlatimi črkami zapisano, kaj so delali pridni otroci, s črnimi pa, kaj so počeli poredneži. Gre za prastar praznik, ki izhaja iz poganskih časov in se jev krščanstvu tako zakoreninil kot redko kateri praznik, zato je prav, da to tradicijo ohranjamo tudi v Hlaponcih. Sveti Miklavžje svetnik, o katerem ni veliko verodostojnih pričevanj, obstaja pa zato toliko več legend o njegovem življenju in čudežih. Eden takih seje zgodil v soboto, 3. decembra, v Hlaponcih. Otroci so nestrpno pričakovali Miklavža, nekoliko manj parklje. Kulturno društvo Hlaponci tradicionalno organizira miklavževanje. V Vaškem domu Hlaponci seje zbralo več kot 40 otrok, ki so seveda nestrpno pričakovali Miklavža. Miklavž seje prijetno počutil med nami, saj smo mu pripravili kulturni program. Starejša dekleta so odlično odigrale lutkovno igrico Medo gre v šolo, zasluga zanjo pa gre mentorici Nini Arnuš. Za glasbeni del sta poskrbeli Nuša in Vesna. Lizika in Zdenka pa sta poskrbeli, da Miklavž ni pozabil na hlaponske otroke in da so darila prispela pravočasno. Vsem, ki ste pomagali pri izvedbi miklavževanja, se iskreno zahvaljujemo. Damjan Simenko Ponovno lučke bomo zdaj prižgali, se spomnili preteklih dni, vse slabo bomo pozabili, zapomnili vse dobre si stvari Zato zdaj sezimo si v roke, Z nasmehom zazrimo si v oči, zaželimo si sreče, zdravja v letu, ki kmalu se rodu Ko se prižgejo praznične luči sredi bele, mrzle zime, prijateljstvo ogreje nam dlani in želja vzpne se iz srca v višine. Želimo vam srečen, topel božič in vse dobro v letu 2012 -da bi znali v vsakem dnevu, kije pred vami, najti vsaj drobec sreče, radosti in zadovoljstva! Člani Kulturnega društva Hlaponci NOČITEV V VRTCU Petek, 18. novembra 2011, je bil za otroke juršinskega vrtca prav poseben dan, saj smo komaj čakali, da nastopi večer, ko smo kot vsako leto preživeli noč v vrtcu. Zbrali smo se ob 18.30 v našem vrtcu. Bilo je kar 33 otrok, katerih oči so bile polne pričakovanja in vznemirjena. Poslovili smo se od staršev in se trdno odločili, da bomo premagali strah pred temo. Niti bavbavov iz dramatizacije, ki smo jo zaigrale vzgojiteljice, se nismo ustrašili, saj smo se skupaj s prijaznim bavbavom naučili čisto pravo »bavbavsko zarotitev«. Ko smo pregnali vse bavbave, smo se s svetilkami pogumno odpravili na sprehod po Juršincih. Po vrnitvi smo si pripravili večerjo in nato še nič utrujeni smuknili v pižame. Začel se je čisto pravi ples v pižamah, kjer smo se vrteli ob zvoku otroške glasbe. Vztrajali smo vse do 22. ure, nato pa so naše »očke« postale težke in smo ob uspavanki utrujeni zaspali. Še preden pa so na okna »prikukali« prvi sončni žarki, so bili otroci že budni. Pripravili smo se na zajtrk in nato težko pričakali starše in jim z navdušenjem povedali, kaj vse smo doživeli. Nočitev je bila za zaposlene neprespana noč, vendar smo globoko v sebi zadovoljne, da smo lahko našim otrokom nudile nepozabno doživetje. Se vidimo naslednje leto, če bodo starši spet dovolj pogumni, da bodo lahko noč preživeli brez svojih otrok. Pripravila: Gabriela Čuš DELOVNA AKCIJA V VRTCU Z veliko dobre volje in nasmeški na mrzlih obrazih smo se zbrali v soboto, 22. 10. 2011, v vrtcu Juršinci, saj smo želeli našim malčkom pripraviti in popraviti teraso, da bi čim bolj varno in zadovoljno razvijali svojo potrebo po igri v peskovniku in na gugalnicah. V delovni akciji smo sodelovali: delavke vrtca, gospa ravnateljica Jelka Svenšek in štirje starši otrok, ki obiskujejo vrtec: Dragica Toš Majcen, Monika Bezjak, Aleksander Gomjec in Valerijan Cizerl. Na teraso smo navozili zemljo, popravili peskovnik in odstranili igralo, saj ni več služilo svojemu namenu. Za naše malčke bomo na teraso postavili novo igralo, ki bo namenjeno otrokom prve starostne skupine. Vsi ostali otroci pa seveda komaj čakajo, da bodo lahko preizkusili nova igrala na novem igrišču, kije že skoraj pripravljeno! Delovna akcija je bila uspešno in hitro zaključena. Še enkrat hvala vsem za pomoč! Pomočnica ravnateljice vrtca: Tanja Kvar NARAVOSLOVNI DAN V JURŠINCIH Projekt je nastal na pobudo Čebelarske zveze Slovenije, Javne svetovalne službe v čebelarstvu, ki že peto leto zapored organizira dobrodelno izobraževalno akcijo »En dan za zajtrk med slovenskih čebelarjev v slovenskih vrtcih«. Tako smo tudi na osnovni šoli Juršinci sprejeli to idejo, ki seje razvila v naravoslovni dan na to temo. Pričeli smo s tradicionalnim pravim kmečkim zajtrkom, to je dobra polenta ali žganci, ki so preliti z mlekom. Otroci v vrtcu pa so se sladkali z medom in maslom. Učenci so se odločali po interesih in skupaj s pedagoškimi delavci so obiskali kmetije na področju Juršincev. Tam sojih gospodinje z veseljem sprejele, sodelovali so pri pripravi tradicionalnih kmečkih jedi, se pogovarjali o običajih in okusne dobrote tudi poskusili. Odziv je bil neverjeten, učenci in gostitelji so bili zadovoljni, želijo si še več podobnih srečanj, saj j ih niso samo poučila o tradicijah, marveč so doživeli druženja, kijih marsikje pogrešajo. Na kmetijah so pekli sirove pogače, gibanice, »kropce«, drobno pecivo, si ogledali shranjevanje jabolk, kisanje zelja in kako se speče dober kmečki kruh. Kerjenaravoslovnidanuspel,seželimojavno zahvalit Romani Kovačec iz Rotmana, Jelici Divjak izGrlincev,IreniTuš iz Sakušaka,We-ingartner iz Zagorcev, Sadjarstvu Lovrec iz Kukave, Nadi Horvat iz Juršincev in Društvu gospodinj Juršinci pod vodstvom Marte Toplak. Donatorji, ki so prispevali med, maslo, mleko, jabolka in kruh so bili: Alojz Hrga, Franci Križan, Franc Hrga, Zlatko Podhost-nik, Anton Novak, Damjan Šimenko, Vincenc Horvat, Sadjarstvo Lovrec, Ivan Hrga, Pomurske mlekarne in Žito Ljubljana. Aleksandra Sankovič- Vmkovič POZIV GRADITELJEM OBJEKTOV ZA KMETIJSKO PROIZVODNJO Na podlagi 39. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih -ZKZ-C (Uradni list RS, št. 43/11) lahko lokalna skupnost z občinskim podrobnim prostorskim načrtom (v nadaljnjem besedilu: OPPN) načrtuje nekatere kmetijske objekte na kmetijskih zemljiščih (brez spremembe namenske rabe prostora). Zato Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju v imenu Občine Juršinci poziva vse zainteresirane, ki izpolnjujejo pogoje, navedene v nadaljevanju tega poziva, in so pripravljeni sofinancirati stroške priprave OPPN, da čim prej (najkasneje pa do 16.1.2012) sporočijo svojo namero sodelovanja v postopku priprave OPPN, in sicer na naslov: Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju, Ptuj, Mestni trg 1. Več informacij je možno dobiti v sobi 38 v drugem nadstropju mestne hiše (Ptuj, Mestni trg 1) ali po telefonu: 748 29 93 ali 748 29 28. Pogoji za vključitev pobud kmetijskih gospodarstev v postopek priprave OPPN so podani v 39. členu ZKZ-C. V nadaljevanju tega poziva je podan povzetek pogojev za vključitev v postopek priprave OPPN. A. Pogoji glede vrst objektov, ki so lahko predmet OPPN: • stavbe za rastlinsko pridelavo, če je način pridelave neposredno vezan na kmetijsko zemljišče, • stavbe za rejo živali, razen objektov, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (primeri, ko je potrebna presoja vplivov na okolje: če poseg na vodovarstvenem območju dosega ali presega 40 000 mest za piščance ali kokoši, 2000 mest za prašiče pitance z več kot 30 kg, 750 mest za svinje, 350 mest za govejo živino), • stavbe za spravilo pridelka, vendar le v okvim ali neposredni bližini območja, na katerem že stojijo stavbe in gospodarska poslopja kmeti- je, razen vinskih kleti in zidanic. B. Pogoj vključenosti kmetijskih gospodarstev v register kmetijskih gospodarstev po zakonu, ki ureja kmetijstvo, pri čemer morajo kmetijska gospodarstva izpolnjevati naslednje pogoje: a) v primeru kmetije po zakonu, ki ureja kmetijstvo, mora ta kmetija imeti: • neprekinjeno dve leti pred vložitvijo vloge iz četrtega odstavka 39. člena ZKZ-C (pred vložitvijo vloge na ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, za ugotovitev izpolnjevanja pogojev) najmanj enega člana kmetije, kije pokojninsko in invalidsko zavarovan kot kmet ali • nosilca kmetije v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, kije pokojninsko in invalidsko zavarovan kot kmet in je pridobil sredstva iz programa razvoja podeželja kot mladi prevzemnik kmetije; b) v primeru kmetijskega gospodarstva, organiziranega kot samostojni podjetnik ali pravna oseba, mora to kmetijsko gospodarstvo v letu pred vložitvijo vloge iz četrtega odstavka 39. člena ZKZ-C z opravljanjem kmetijske dejavnosti doseči: • najmanj 60 odstotkov svojega letnega dohodka, pri čemer mora biti ta dohodek večji od 20.000 eurov, ali • letni dohodek v višini najmanj 500.000 eurov. O vlogi za ugotovitev izpolnjevanja pogojev, kateri je treba priložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev iz točke a) oziroma iz točke b) v razdelku B tega poziva, ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, odloči z odločbo. Alenka KORPAR direktorica Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju OPOZORILO Medobčinska inšpekcija Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju skupaj z izvajalcem javne službe ugotavljata, da nekateri občani in občanke občine JURŠINCI na nameščene zbiralnice ločenih frakcij odlagajo komunalne odpadke ob posodah, oziroma tudi takšne odpadke, ki ne spadajo na zbiralnico ločenih frakcij. Nepravilno ločevanje odpadkov predstavlja velik problem, ki se kaže v onesnaževanju okolice in njenem izgledu. Neodgovorno odlaganje odpadkov ob posodah pomeni kazenje okolice, dodatno delo za izvajalca, težave v tehnološkem procesu ločevanja odpadkov v čiste frakcije na CERO Gajke, posledično pa tudi zvišuje stroške javne službe. Uporabnike storitve javne službe OPOZARJAMO, daje dovoljeno odlagati odpadke izključno v namenske posode, ki so nameščene NA ZBIRALNICAH LOČENIH FRAKCIJ in opremljene z napisom: • PAPIR: odlagamo časopise, revije, prospekte, zvezke, »knjige«, brošure, pisarniški in računalniški papir, embalažni papir in kartonske škatle vseh vrst in velikosti (ki jih je pred odlaganjem potrebno raztrgati), druge izdelke iz papirja in kartona; • STEKLO: odlagamo vse vrste steklenic, kozarcev za vlaganje in druge steklene posode, s katerih odstranimo vse nesteklene dele. Steklo ne sme biti umazano;^ • PLASTIČNA EMBALAŽA: plastenke pijač, plastenke živil (jogurt, kečap, olje, kis ...), plastenke nenevarnih čistil, pralnih sredstev in mehčalcev, plastična embalaža higienskih in kozmetičnih sredstev, lončke za jogurt in smetano (brez aluminijastih pokrovov), posodice za margarino in sime namaze, plastično folijo (vrečke in ovojno folijo), sestavljeno embalažo (tetrapak vseh vrst); • PLOČEVINKE: odlagamo pločevinke pijač, pločevinke hrane in živalske hrane (konzerve) in dmgo drobno kovinsko embalažo. Kmetovalci, ki se ukvaijajo s pridelavo vrtnin, tisti, ki imajo seno v balah in PVC-folijah, morajo le-to dostaviti sami na zbirni center, ne smejo pa je odlagati na zbiralnicah ločenih frakcij. Biološko razgradljive in kuhinjske odpadke, kjer je to možno, kompostiramo na domačem kompostniku, če povzročitelji odpadkov izpolnjujejo pogoje za kompostiranje le-teh odpadkov, sicer pa jih smemo odlagati edino in le v dodatno posodo BIOLOŠKI ODPADKI, ki jo lahko naročite na Čistem mestu. Mednje sodijo ostanki od priprave hrane (zelenjava, sadje, jajčne lupine, lupine orehov, lešnikov ...), stari kruh in pecivo, ostanki hrane iz pločevink, ostanki mlečnih izdelkov, kavna gošča in kavni filtri, čaj in čajne vrečke, peije in volno, odmrle rastline (lončnice tudi z zemljo), plevel, travo, listje, žagovino in drobne lesne odpadke, ki niso obdelani z nevarnimi snovmi, obrezane veje dreves in grmičevja, ki jih razrežemo na manjše kose, higienski papir (papirnate brisače, serviete, robčke). Odlagamo jih lahko brez vrečk ali v namenskih biološko razgradljivih vrečkah, ki so izdelane iz škroba ali posebnega papiija. Kupimo jih lahko v samopostrežnih trgovinah. V posodo z nalepko »Ostali odpadki«, ki jo mora imeti vsako individualno gospodinjstvo, pa odlagamoOSTALEali mešane odpadke, to so odpadki, kijih ni mogoče odložiti v nobeno posodo za ločeno zbiranje, ki ne sodijo med nevarne, kosovne ali gradbene in jih ni mogoče izločiti kot »koristni« odpadek in končajo na odlagališču. NazbimicenterGajkejelastnidovozodpadkovzaobčane, vključene v redni odvoz komunalnih odpadkov, brezplačen. V kolikor pa ni možen lastni prevoz, ga lahko posebej naročite na Čistem mestu. V tem primeru je seveda potrebno poravnati le stroške prevoza. Obratovalni čas zbirnega centra Gajke je letni in zimski. Letni je vsak delovnik od 8. do 20. ure, zimski je vsak delovnik od 8. do 19. ure. V soboto je delovni čas od 8. do 14. ure. Vsem povzročiteljem komunalnih odpadkov, ki opustijo pravilno uporabo odlaganja komunalnih odpadkov po Odloku o načinu opravljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju občine Juršinci (Uradni vestnik občine Juršinci, št. 9/05,2/07) kot posledica sledi sankcija, in sicer se z globo 1.400,00 evrov kaznuje za prekršek pravna oseba. Samostojni podjetnik posameznik in odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ter fizična oseba se kaznuje z globo 400,00 evrov. Mag. Olga Fekonja, medobčinska inšpektorica DELO V OBČINSKO ORGANIZACIJI RDEČEGA KRIŽA JURŠINCI V teh predprazničnih dneh imamo kar precej dela, saj smo obiskali okoli 200 naših občanov. Organizirali smo se v skupine in obiskali vse onemogle ter pomoči potrebne občane. Za nas j e bilo to srečanje nepopisno doživetje! Ni vse v tem, kar jim prineseš, mnogo veselja jim pomenita tudi stisk roke in klepet. Tudi čez leto nismo pozabili nanje. Ponavadi gremo pred božičem obiskat naše občane, ki stanujejo v domovih za ostarele. To so domovi na Ptuju, v Muretincih, Rakičanu, Lokavcih, Ljutomeru in domu Danice Vogrinec v Mariboru. Letos smo skupaj s podžupanjo Dragico Toš Majcen obiskali našo občanko v Mariboru, kije dopolnila svoj visoki 90-letni jubilej. To je gospa Ana Žmauc iz Sakušaka. Obiska je bila tako vesela, daje od veselja kar zajokala. Letos smo z otroki podmladka RK in učiteljico Aleksandro Sankovič Vinkovič izvedli program DROBTINICA KRUHA. Zbrali smo 369 evrov in denar predali za otroke, ki jim starši ne morejo plačati šolskih potrebščin in malice. Ob koncu želim našim občankam in občanom vesele božične praznike ter srečno in zdravo novo leto 2012. Predsednica OORK Juršinci: Marija FILIPIČ --aaar* - EVROPSKI TEDEN ZMANJŠEVANJA ODPADKOV Evropski teden zmanjševanja odpadkov (ETZO)je potekal med 19. in 27. novembrom. V tem tednu države članice EU izpostavljajo načela nove okvirne evropske direktive o ravnanju z odpadki, v kateri sta bistveni dve novosti: preprečevanje nastajanja odpadkov ter gledanje na odpadke kotna surovine, kijihje mogoče ponovno uporabiti. Slovenija se bo letos že drugič pridružila evropskim državam, ki bodo z organizacijo ozaveščevalnih aktivnosti opozarjale na ti dve načeli. Danes na ravnanje z odpadki, v Evropi, vplivajo številni predpisi, zlasti Okvirna direktiva o odpadkih (2008/98/ES), ki spodbuja države članice EU, da pri razvijanju svojih nacionalnih politik uveljavljajo hierarhijo ravnanja z odpadki, po kateri je na prvem mestu preprečevanje nastajanja odpadkov. Preprečevanje nastajanja odpadkov lahko opredelimo kot paleto ukrepov in dejavnosti, s katerimi se zmanjša: • količino proizvedenih odpadkov; • škodljive učinke nastanka in obdelave odpadkov na okolje in človekovo zdravje; • vsebnost škodljivih snovi v materialih in izdelkih, še preden neka snov, material ali izdelek postane odpadek. Evropski teden zmanjševanja odpadkov je pomemben predvsem zato, ker prebivalce EU opozarj a na to, da bi se dalo zmanj šati količino odpadov s preprostimi ukrepi, ki jih lahko izvajamo v vsakdanjem življenju. To je mogoče narediti že tako, da ne nakupujemo stvari, ki jih ne potrebujemo, ki imajo kratko življenjsko obdobje, in da ne menjamo oziroma mečemo staran aparatur zgolj zato, ker bi imeli radi druge. Na šoli smo od 22. do 25. novembra izvajali aktivnosti na to temo, saj smo v projektu že drugo leto. Učence, ti pa svoje starše, smo seznanjali s problematiko nastajanja in zmanjševanja odpadkov. Učenci so pripravili razstavo in izvedli anketo med kraj ani na temo preprečevanj a nastajanja odpadkov. Slavko Feguš KORAKI, S KATERIMI PRISPEVAMO K ZMANJŠANJU KOLIČINE ODPADKOV Tiskam vedno na obe strani papirja. Ena vrečka je za več nakupov. Naj hrana ne postane odpadek. Pijem vodo iz pipe. Ločujem, zmanjšujem. Vlak, avtobus, pešačenje, kolo, to je to! Ne zamenjam stvari le zato, ker so stare. GASILCI PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA GRABŠINSKI BREG NE POČIVAMO Kot že vsa leta doslej se tudi letošnje leto počasi bliža koncu in v času predprazničnih dni smo že vsi v pričakovanju kaj nam bo prineslo naslednje leto, posebej še po razburlj ivih dogodkih na politični in gospodarski ravni. Ker tudi gasilci zaključujemo aktivnosti vam s tem člankom želimo člani PGD Grabšinski breg podati nekaj informacij o delu našega društva v drugi polovici tega leta. Kot že v prvi polovici leta smo tudi v drugi polovici leta nadaljevali z izvedbo rednih operativnih gasilskih vaj, ki jih izvajamo vsako drugo nedeljo po sprejetem planu rednih vaj z določenimi temami na področju teoretičnega in praktičnega izobraževanja gasilskega kadra. Tako smo v sklopu teh vaj izvedli praktično delo z vozli in navezami, spuščanje iz stolpa na Gomili, praktična uporaba potopnih črpalk, uporaba gasilske lestve in vaje razvrščanja kjer smo se naučili razvrščanja, pozdravljanja in korakanja. Konec prvega tedna v mesecu avgustu smo vršili požarno stražo v šotoru in na balonarskem prazniku, ki seje odvijal v sklopu občinskega praznika občine Juršinci. Zaradi možnosti vnetja in specifičnih lastnosti plina smo bili prisotni pri pretakanju čistega plina propan, ki se uporablja za segrevanje zraka pri dviganju in poletu toplozračnega balona. Na podlagi odločitve članov društva smo 27.8. organizirali strokovno ekskurzijo v Avstrijsko mesto Hartberg, kjer smo si ogledali gasilski dom, tehniko in spoznali delo tovarišev gasilcev v Avstriji. Naši severni sosedje so nam z veseljem pokazali in prikazali način dela, kakšno tehniko uporabljajo ob intervencijah ter nas prav vse popeljali na ogled mesta iz ptičje perspektive s pomočjo njihove 30 metrov visoke avto lestve. Ta dogodek j e bilo prav posebno doživetje, ker večina udeležencev še ni imela te možnosti, da bi bili tako visoko s pomočjo takšne gasilske tehnike. Marsikateri udeleženec je okleval pred vstopom v košaro, vendar smo se med sabo vzpodbujali in prepričali ter tako dan popestrili z novo izkušnjo v gasilskem in zasebnem življenju. Po ogledu društva smo se peš opravili na ogled podobnega kot Ptuj čudovitega starinskega mesta Hartberg, kjer so nam gostitelji predstavili znamenitosti mesta. Nadaljevali smo v zasebnem muzeju starodobnih vozil Kroepfl kjer smo lahko občudovali ohranjene in restavrirane avtomobile, motoma kolesa, kolesa, motorje raznih svetovnih proizvajalcev in ostale zgodovinske predmete. Muzej smo zapuščali polni občudovanja pločevinastih lepotcev na dveh ali štirih kolesih in glede na okolico iz katere izhajamo je veliko besed naneslo na motoma kolesa Puch, ki jih je v muzeju prav tako veliko na ogled.. Ker se je dan prevesil v pozno popoldan smo že vsi od izpeljanih aktivnostih čutili utrujenost in seveda potrebo po okrepčilu v hrani in pijači. Gostitelji so nas povabili na obrobje mestnega športnega parka, kjer smo kot se za gasilce spodobi združili moči in hitro pripravi I i mize in klopi v senci bližnjih dreves. Med pripravljanjem in postavljanjem sta zadolžena člana Metka in Martin spekla prve porcij e hrane na žaru. Ob dobri hrani in pijači smo s prisotnimi člani gasilcev iz Hartberga stkali še bolj pristne prijateljske vezi. Piknik seje nadaljeval z igranjem nogometa, preizkusom gasilske tehnike in prijetnim druženjem do večernih ur ko nas je zelo na hitro presenetilo neurje, ki nas je prisililo, da smo vse stvari hitro pospravili in se tako odpravili proti domu. Pot nazaj do doma pa je pokazala iz kakšnega testa smo Grabšinski gasilci, ker se je veselje nadaljevalo vse do prihoda v gasilski dom Grabšinski breg. Konec meseca septembra je med peščico vodstvenega kadra gasilskega društva zrasla ideja o izdelavi in ureditvi igrišča, ki bi bilo odmaknjeno od glavne prometne ceste in namenjeno za športne dejavnosti gasilcev in vseh vaščanov okoliških vasi ter gasilske vaje. Zemljišče je v uporabo odstopil predsednik društva tovariš Jože Horvat. Iz ideje je hitro preraslo v prostovoljne akcije, kjer smo združili moči gasilci in vaščani ter pričeli s čiščenjem drevja in podrasti. Ker je bilo potrebno teren izravnati je za zemeljska dela s strojem zaslužen Pintarič Drago ob pomoči ostalih zanesenjakov za dobro vasi in okolice. Delovne akcije so se nadaljevale in se nekajkrat ponovile do te mere, da smo zemljišče pripravili do končne ureditve, ki jo bomo izvedli spomladi, ko bo posajena tudi trava. Oktober je mesec varstva pred požari in v sklopu teh aktivnosti smo gasilci Grabšinski breg 16. oktobra organizirali strokovno taktično operativno vajo v kraj u Zagorci na kmetij i naše članice Majcen Štefke. Predpostavka je bila, da so otroci pri igri na seniku zakurili ogenj, ki se je razširil na ostrešni del gospodarskega poslopja. Le to je ogrožalo sosednjo stanovanjsko zgradbo in garažo s spremljevalnimi objekti. Glede na velikost in ogroženost smo na pomoč pri gašenju poklicali še sosednjedruštvoGabemikinPolenšak.Kotizzivvvajismosipostavili prenos vode iznižje ležečega ribnika in pretok 2001 vode skozi ročnik. Skupno so na vaji sodelovala tri društva s sedmimi vozili in preko 30 gasilcev. Po končani vaji smo v gasilskem domu Grabšinski breg ob malici opravili še kratko analizo ob prisotnosti župana g. Alojza Kaučiča in g. Rajka Janžekoviča iz občine Dornava. Že slab teden zatem smo v osnovni šoli Juršinci na igrišču za šolo prikazali lik gasilca in gasilsko tehniko. Skupaj smo moči zdmžili gasilci PGD Grabšinski breg in Gabernik. Nekaj pogumnih učencev je lahko praktično pogasilo povsem realen ogenj in začetni požar z ročnim gasilnim aparatom. Najbolj pogumni pa so se preizkusili pri vleki gasilske cevi polne z vodo in zbijanju tarče. S prikazanim smo želeli učencem prikazati resnično delo gasilcev in jih povabiti v svoje vrste. V novembru smo bili gostitelji obiska gasilskih tovarišev iz Hartberga, ki so si ogledali okolico in znamenitosti na našem področju. Po njihovih besedah je to ogled terena za obisk in izlet večjega števila gasilcev iz sosednje Avstrije. Konec novembra smo prejeli in pričeli z raznosom koledarjev po vseh gospodinjstvih v občini. Za vse prispevke in donacije se gasilci PGD Grabšinski breg zahvaljujemo vsem, ki ste v že tako težkih časih še prispevali finančna sredstva za delovanje društva in opremo, ki jo potrebujemo pri gasilsko reševalnih intervencijah. Ob koncu leta se gasilci PGD Grabšinski breg zahvaljujemo vsem občankam in občanom za vso dosedanjo sodelovanje in vam v prihajajočih praznikih želimo blagoslovljen Božič in vseh želja izpolnjeno prihajajoče leto 2012. Z željo po druženju brez nesreč se bomo novim ciljem naproti podali gasilci tudi v bodoče. Z gasilskim pozdravom »NA POMOČ«. Gasilci PGD Grabšinski breg V Ji,— , iiTiin r .J5!i šm g mm Iv a ti 1 ■ !tP6jr \ tiPK m A^^H VIr /ji ' V9 GASILCI SODEL UJEJO S ŠOLO Oktober je kot mesec požarne varnosti prepoznaven po dejavnosti gasilcev. Kot že vrsto let so gasilci v sodelovanju z Osnovno šolo Juršinci tudi letos pripravili gasilsko vajo oziroma evakuacijo šolarjev. Evakuacija je bila tema letošnjega meseca požarne varnosti, zato smo temu na šoli posvetili še večjo pozornost. Po scenariju naj bi nastal požar v eni izmed učilnic zgornjega nadstropja in se razširil na ostale prostore v šoli. Ravnatelj icaje odredi la popolno evakuacijo in tako smo v dobrih 10 minutah izpraznili šolo. Na vaji sta sodelovali domači gasilski društvi, in sicer: PGD Gabmik in PDG Grabšinski breg. Gasilci so učencem prikazali gašenje vnetljivih snovi z ročnimi gasilnimi aparati in s peno. Mladinci PDG Gabmik so prikazali gasilsko vajo z motorno brizgalno s trodel-nim napadom. Na koncu so si učenci ogle- dali gasilska vozila in gasilsko tehniko, ki so jo lahko tudi preizkusili. Po končani vaji je poveljnik otrokom razložil pomen vaje, opisal delo gasilcev in jih opozoril na nevarnost ognja doma in v šoli ter povedal, kako naj ravnajo v primem požara. Ravnateljica Jelka Svenšek seje gasilcem zahvalila za izkazano pomoč, ki jo nudijo skozi celotno šolsko leto ob vseh večjih prireditvah. Vajo smo v celoti uspešno izpeljali. D. Š. JANEZEK IN OČKA Janezekje pisal Miklavžu: “Dragi Miklavž! Prosim, dami letos prineseš po dve igrači, eno zame in eno za očka. Le tako se bom lahko igral tudi takrat, kadar je moj očka doma.” POTOVANJE V JERUZALEM Sta šla zakonca v sveto deželo Jeruzalem, kjer je žena nenadoma umrla. Mimo je prišel katoliški duhovnik, kije možu ponudil dve možnosti: 1. Ženo lahko pokopljete tukaj, v sveti zemlji za 200 EUR. 2. Lahko jo odpeljete domov, kar bi s prevozom in vsemi papirji stalo 3.000 EUR. Možakar takoj: - Kar spakirajte mi babo za domov, jaz vam bom pa plačal. Duhovnik: - Čudi me gospod, da ste se odločili za to varianto. Ali ne bi bilo lepše in ceneje, če bi bila pokopana v sveti zemlji ??? Možakar boječe: - Enkrat davno, vi to veste, j e en človek umrl in j e bil pokopan prav tu. Po treh dneh je vstal od mrtvih - saj veste ziherje ziher. PRI FRIZERJU Pride stranka v frizerski salon in se usede na stol. Frizer ga vpraša, kako ga naj ustriže? On pravi: Spredaj poševno iz leve proti desni, nad levim ušesom na nulo, nad desnim stopničasto, na vrhu glave za pest veliko plešo, zadaj pa resice! Frizer ga začudeno pogleda in pravi: Ja to pa ne vem, če bo šlo! Stranka pa pravi: A prej šnjič ti je pa uspelo. V SLOVENSKEM PARLAMENTU V slovenskem parlamentu zazvoni telefon. Dvigne pleskar, ki renovira sejno sobo: »Danes ni tukaj nikogar. Danes delamo!« KAKŠNE SO TI VŠEČ? Žena vpraša moža: “Kakšne ženske so ti všeč lepe ali pametne?” Mož:” Nobene izmed teh, samo tebe ljubim.” OGLED LOVRENČEVIH JASLIC Ljubitelje nočnih pohodov, ki uživajo ob ogledu jaslic, vabimo, da se nam pridružijo in tako podoživijo božič, ki velja za enega od najlepših praznikov. Ogled LOVRENČEVIH jaslic v Grabšincih bo v sredo, 21. 12. 2011. Dobimo se ob 16.30 pri družini TOŠ MAJCEN v Grlincih ali ob 16.45 pri družini MUNDA v Juršincih. Odhod od Mundovih je ob 17.00. Bodite točni. Pot nas vodila po glavni cesti proti Zagorcem, kjer bomo izbrali pot čez »Zasade« in dalje proti Kokolajnščaku do Lovrenčevih. Ogledali si bomo jaslice, nato se bomo sprehodih 300 metrov naprej do Terbučevih, kjer nas bo čakalo nekaj za pod zob. Za nazaj je predviden prevoz s kombijem, tako da lahko gredo z nami tudi otroci. Pot j e kratka in lahka, odhod pa bomo prilagodili željam. Seveda j e nujno, da vsak pohodnik vzame s sabo nahrbtnik, pa ne prazen, saj veste kaj sodi vanj, če greš na pot... Prav prisrčno vabljeni. Vaški odbor Grlinci KADETI STRELSKEGA DRUŠTVA JURSINCI POSTA VILI DVA NOVA DRŽA VNA REKORDA Strelska zveza Slovenije (SZS)je v Kidričevem pripravila razglasitev najboljših strelcev za leto 2011. Podeljena so bila priznanja za športne dosežke in za organizacijsko delo v SZS. Za strelko leta 2011 je bila proglašena Renata Oražem Vršič, za strelca leta pa Boštjan Maček. Najuspešnejše društvo je SD Dušan Poženel, Rečica pri Laškem; na odlično tretje mesto pa seje uvrstilo Strelsko društvo Juršinci. V Sloveniji je registriranih 114 strelskih društev in klubov, 1793 registriranih tekmovalcev in 5405 članov. Med dobitniki najžlahtnejših priznanj SZS za leto 2011 so bili tudi kadeti SD Juršinci. Ekipa kadetov (Ivan Druzovič, Gregor Vesenjak in David Kekec) je namreč v začetku leta z zračno pištolo s 1074 krogi postavila nov državni rekord, ki so ga kasneje izboljšali še za 9 krogov, torej na 1083 krogov. Mirko Moleh JURŠINSKI STRELCI ŽELIMO VSEM OBČANKAM IN OBČANOM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 2012 Ekipa kadetov SD Juršinci od leve: Gregor Vesenjak, Ivan Druzovič in David Kekec. SPOŠTOVANI! Pred nami so prazniki - dan samostojnosti, torej državni praznik, na katerega smo še posebej ponosni, pa tudi božično-novoletni prazniki, ki jih vsako leto posebej radostno pričakujemo. V dneh, ki so namenjeni praznikom, praznujte, ustavite delo in se veselite. Želimo vam, da praznične dni, ki so pred nami, preživite kar se da prijetno in da optimistično odprete vrata letu 2012, ki naj bo za vse zdravo, srečno in uspešno. Vse dobro vam želimo občinska svetnika Damjan Šimenko in Franci Šmigoc ter predstavniki Vaškega odbora Hlaponci in Kukava. SPOŠTOVANI OBČANKE IN OBČANI! Želim vam vesel, radosten božič, v letu 2012 pa veliko energije za polet nad oblake, kjer vedno sveti sonce, poguma za vzpone na najvišje vrhove, ki širijo obzorja, ljubezni za osrečevanje ljudi, ki bogati vse, česar se dotakne, zaupanja za gradnjo trdnih temeljev, ki rodi in krepi vsako prijateljstvo. Povsod vas naj spremljajo zdravje, sreča in nasmeh najdražjih. Dragica TOŠ MAJCEN, podžupanja Ob bližajočih se BOŽIČNO-NOVOLETNIH PRAZNIKIH vas tudi letos vabimo, da se nam pridmžite pri polnočnici. Dobimo se ob 22.30 uri pri vaškem domu v Hlaponcih. Pot nas bo vodila v smeri proti Polenšaku do farne cerkve. Vsi tisti, ki želite z nami, vljudno vabljeni! Zaželjeno je, da imate baklo in zvrhano mero dobre volje. Vabijo Hlapončanarji VABILO V soboto, 14. januarja, organiziramo tradicionalno KARTANJE MED VASMI Kukava, Mostje, Hlaponci in Rotman. Kartanje bo v vaškem domu v Hlaponcih. Poskrbljeno bo zajedačo in pijačo. Prijave sprejemajo: Franc Šmigoc, tel.: (0311-494-420, Stanko Hojnik, tel.: (041)-969-408, in Jože Novak, (031) 546-121. /' \ S\\ BZO HORVAT www.gzd-horvat.si GSM: 041 563 478 - keramičarstvo - kompletna sanacija kopalnic Robert HORVAT s.p, Juršinci 20, 2256 Juršinci VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 2012! NOVO v avtoservisu: BOSCH elektronska diagnostika motorja ter servis in polnjenje avtomobilskih KLIMA naprav Srečno 2012! Kukava 74. 2256 Juršinci Tel.: 02/ 758 25 41, GSM: 031 494 420 Šmigoc Franc s.p. /jtoserv^ .Str v? K A 1 r .IgHSi Poslovna enota KUKI 00M SUPER MESTO tet: 02/768 19 10 MIZARSKI SERVIS Kukovec Franc s.p. Vsem občanom želimo vesel božič in srečno novo leto 2012! Srečno 2012! ^vZERSTu * KLmrmjci° Klavdija PIHLER s.p. 02 758 21 51 Delovni čas: pon, tor 08 -15 sre, čet 12 - 18 pet 10-18 sob 07 -12 2012! KLJUČAVNIČARSTVO Roman Matjašič s.p. KMR Sakušak 1a, 2256 Juršinci Vesel božič in srečno 2012! TRADICIONALNI STEFANO V TURNIR V MALEM NOGOMETU MED VASMI OBČINE JURŠINCI V ponedeljek, 26. 12.2011, se bo v Večnamenski dvorani Juršinci ob 9. uri pričel Štefanov turnir med vasmi v malem nogometu. Prijava ekip bo ob 8.30 v Večnamenski dvorani Juršinci. Žreb ekip bo ob 9. uri. Najboljše tri vasi bodo nagrajene s pokali. Predsednik SD Juršinci, Franci Kukovec S toplino božič naj vas greje, naj vez med vami utrdi, a novo leto naj zaseje, kar vaše si srce želi. Ljubezen, zdravje in obilje bogato naj vas obdari in vse začrtane naj cilje v uspeh usoda spremeni. Prijetne praznike ter srečno, veselo in uspešno 2012 vam želi Uredniški odbor Juršinskih novic.