3%haj a IrikrainaiBciftnt ior€K,ccMftltf soboto. S^sxue cL three tim« aueet. Sodurdajj. GLASILO SLOVBKSCTGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO SLOVENSKE POD PORNE DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO. ŠTEV. (No.) 65. CHICAGO, ILL. ČETRTEK, 31. MAJA — THURSDAY, MAY, 31, 1923. LETO CVOL.) BALKANCI PROTI TUR- Grki se boje turške hujskarije. ako ostanejo v Tralriji. — Jugoslavija se izraža tudi proti Turkom. Carigrad. — Po vesteh zadnjih dni se je pričakovalo, da boste Turčija in Grška že formalno podpisali pogodbo in da vojna nevarnost bo odstranjena. Toda zadnja poročila pa- govore drugače. Ozračje nad Turki in Grki se je nekoliko razredčilo, a ftiso pa mnogo dlje od nevarnosti, da izbruhne vojna, kot so bili. Grčija zadnje dni izjavlja, da hoče imeti ob reki Marici te-ritorijalni pas, ki naj bo pod nadzorstvom lige narodov. S tem namreč hoče, da se Grško teritorialno loči od Turčije, ki-bi drugače v zapadni Trakiji vedno pošiljala svoje hujskače v Grški teritorij in agitirala za vstajo in druge nerednosti. Druga točka, radi katere se čutijo Turški delegatje zopet u-žaljene in razočarane je predlog, ki ga je stavila Jugoslovanska delegacija te dni na Lozanski konferenci. Jugoslovani so odločno proti zavezniški odločbi, da naj bi se Turke pustilo na zapa-dno stran reke Marice .Isto huj-skarijo bi se zanašalo potem mej muslimane v srbskem teritoriju, katere se bojijo Grki od Turkov v Trakiji. Zavezniki so mislili tudi, da bodo s tem če se obljubi Turkom Karagač zadovoljni, in da ne bodo zahtevali nikake odškodnine. Toda motili so se. Turški zastopniki zahtevajo poleg Kara-gača še 223 milijonov dolarjev vojne odškodnine, tako poročajo zadnja poročila iz Lozanske konference. Iz grških krogov v Lausanne, se poroča, da Grki niti ne mislijo nato, da bi sprejeli kdaj tako poniževalne pogoje, kot jih žele usiliti Grkom Turški zastopniki. Iz navedenega je torej razvidno, da Lozanska konferenca ne bo še dovedla Grčijo in Turčijo do sprave. * Zavezniški državniki so zopet v velikih skrbeh, ker vsi dolgotrajni napori in načrti za spravo, ki so jih delali z mestom Ka-ragacom in drugimi obljubami ne izdajo nič. Sicer pa naj bi zavezniki odtegnili svoje umazane roke iz Balkana in bližnjega vzhoda. Angleški in Francoski kramarji barantajo z tujo -zemljo, in isto prepuščajo Turkom, kot bi bili oni pravi narodni gospodarji Balkana. Le zakaj ne dajo Turkom Angleži Mofcula in drugih pokrajin, ki jih Turki i-stotako zahtevajo od njih. Kaj •majo Angleži na Balkanu? Turkom naj ponudijo če hočejo London in Pariz, a Balkansko grudo, ki sliši Balkancem naj puste ' Pri miru! Ko bi ne bilo vmes Angleških jo Francoskih kramarjev, bi Gr-Jugoslovani že kmalu ob-^čunali s Turkom in ga poslali v penzijon v Malo Azijo, kamor edino po pravici spada. * * 1 T^ -o- mrtvo žensko našimi. Chicago. — Na 1*14 — Sheldon sJr«et so včeraj našli mrtvo žen-ležečo na tleh v njeni sobi. na*i na njenem obrazu pokažejo, da jo je moral nekdo si-°vito pretepati, ker je pod 5čmi udarcev vsa črna. Policija je P j®^ par sostanovalcev dotie-^J1'®*« ki pa izjavljajo, da ne nič, kako je slučaj nastal. PACIFIŠKI PARNIK DOSEGEL REKORD. Seatlle, Wash. — Parnik Pre-zident Grant je zadnji teden dosegel na svoji poti iz Yukohome iz Japonskega svetovni rekord na transpacifiški liniji. Iz Yukohome v Viktoria, B. C. je dospel v 9 dneh v 1 uri in 45 minutah, kar je najkrajši čas, ki ga je porabil še kak parnik na tej črti. ' KAKO SE DTIHOTAPLJA ŽGANJE, IN KJE Y ZDR. DRŽ. Povsod so na straži suhaški detektivi na morju in na suhem, a kljub temu se vedno do-važa žganje v deželo. Washington, d. c. — V Ameriškem časopisju čitamo dnevno, koliko tihotapcev se pozapre vsak dan ,ki se drznejo baviti z utihotapljenjem žganja ali pro-duciranjem istega. Pa vendar dnevno dohaja žganje v deželo. Zadnje dni kot to poroča časopisje, se je utihotapilo velike mno-žinte . ruma in vsakovrstnega žganja, kljub vsem stražam, ki jih je vlada nastavila. Mi nismo proti temu, ker žganje dohaja v deželo, ampak o-menjamo to samo radi tega, ker je toliko krika, kako se mora paziti na ljudi, da ne bi isti kršili s kako močnejšo stvarjo pro-hibicije. Čemu se potem plačuje zvezne komisarje, ki so nastavljeni po vseh državah, ako žganja vseeno dohaja v deželo? Ali se naj ima take komisarje samo za parado? Dobro! Ampak državljane ta parada salamensko stane. Komisarji so zelo dobro plačani, in ker «0 dobro plačani bi morali tudi dobro vršiti svoje službe. Čudno je tudi, ako ti komisarji in deputizirani tajni prohibi-cijski agenti zasačijo kakega sf-romaka, ki gara in opravlja težka dela ,in ki je potreben gožir-ka boljše pijače zlasti v vročih poletnih dneh, ga salamensko kaznujejo in oskubijo, a bogatini pa cele zaloge, celo na parni-kih ga vtihotapljajo za stotisoč dolarjev ga pride v deželo kar naenkrat. V takih slučajih seveda pridejo agentje in komisarji na lice mesta vedno še le tedaj, ko je žganje že na varnem. Časopisje pa potem poroča, "da so ga srečno odpeljali." Nekaj, ki ni v popolnem redu je najbrže tudi tukaj. Kar bi pa ne smefo biti! Če je prohibicija, /naj bo za reveža taka, kot je za bogatina! -o- EKSPLOZIJA UBILA PET OSEB. Fayville, 111. — Strašna eksplozija, ki se je pripetila v tukaj-šnem "Gelatine Packing House" je ubila 5 delavcev, ki so se nahajali v neposredni bližini prizora. Gelatine Packing House je popolnoma razdejan. -o- POROČILA SE NA SMRTNI POSTELJI. Bloomington, 111. — V tukaj-šnem senatorju za tuberkulozne se je včeraj poročila Miss Dorothy Finney iz Peoria,. 111. z Mr. Osbornom iz tega mesta na svoji smrtni postelji.* Imenovana bi se imela poročiti prihodnjo jesen, a bolezen je njima prekrižala račune, fcer sta pa iz ljubezni do eden drugega hotela biti poročena predno se ločita za vedno, jo je Osborn poročil na sjmrtni postelji. KRATKE AMERIŠKE TESTI .— Vrhovni prohibicijski komisar Haynes javlja iz-Wash-ingtona, da bodo prišle ostrejše prohibicijske postave za vse Ze-dinjene države. Vse nadzorovanje za izpolnjevanje prohibicij-skih zakonov bo vodila zvezna vlada direktno iz Washingtona. — Mornariški urad v Wash-ingtonu je prejel brezžično brzojavno obvestilo, da se nahaja po južni transatlantiški črti več ledenih gora, ki ovirajo hitro in ravno vožnjo. — Iz New Yorka se poroča o Rockeffelerjevi darežljivi statistiki. Tekom zadnjih desetih let je Rockeffeler daroval $76,-757/340 za razne sirotišnice, bolnišnice in druge dobrodelne namene. — H. F. Duff iz Wichita, Kans, kateri je velik osebni prijatelj michiganskega avtomobilskega magnata Henry Forda izjavlja, da bo pri prihodnjih volitvah za gotovo kandidiral za predsednika Henry Ford, ki bo pa skoro tudi gotovo izvoljen, trdi Duff. —- V Chicago, je zadnji pon-deljek večer ustrelil George Fisher svojega prijatelja Emerso-na Dunlap, ki je v- pijanosti zah- IRSKA REPUBLIKANSKA STRANKA SE PODALA. Dublin. — De Valera vodja irskih republikancev je razposlal vsem republikanskim lokalnim organizacijam apel, naj odlože orožje in prenehajo z vsakimi sovražnostmi do proste države. "Naša igra je končana in mi smo prisiljeni pustiti zmago onim, ki bo uničili neodvisno ir^ko republiko." izjavlja Valera v svoji okrožnici. YESTI IZ PORURJA. odp'aavljena. Istotako je v Bo-tevaj od Fisherja denar. Kef mu* f* Dortmtmdu, Gelsenkir- ga ni hotel dati, ga je hotel napasti z nožem. Prišlo je do pretepa in v silobranu je Fisher ustrelil Dunlapa do smrti. — Iz Sedalia, Mo. se poroča, da so opazili v tem mestu znanega duhovnika Rev. Fathra J A. Vraniak, ki je pred nedavnim izginil iz Virden, 111. Tudi n*ki detektiv pripoveduje, da ga je videl. Na mesto so se podali posebni uradniki, da preiščejo, koliko je resnice na tem. — Dne 17. junija na nedeljo bodo položili v Detroitu, Mich, ogelni kamen tamkajšnemu škofijskemu semenišču Presvetega Srca. Semenišče bo stalo škofijo več sto tisoč. Cerkvene obrede bo opravil škof Callagher. — Iz Ulford, Del. poročajo, da Nemci d61že Francoze da podpirajo komuniste. — Rdečkarji kontrolirajo Essen in druga mesta. — Nova konferenca v Bruseljnu. Berolin. — Nemška vlada trdi, da ima na razpolago tehtne dokaze, da Francoski agitatorji hujskajo komuniste, da naj po vseh mestih ustanove svojo vlado. Pri sporih, kjer so komunisti povzročali kravale, mej katerimi je bilo že mnogo ubitih, se niso francoske patrole pobrigale, da bi napravile red. Tako dolže v Berolinu Francoze. Iz Hamma se poroča, da je Essen že pod popolno komando komunistov, mestna oblast in policija, kolikor jo je še bilo je JUGOSLOVANSKE N8YICB1" Z1u?IKnjepri' chen in drugih mestih v Porur ju. Iz Gelsenkirchena se čuje, da so imeli včeraj delavci svojo sejo, na kateri se jih je zbralo do 10.000 stavkarjev povečini sami rudarji. Na sejo so prišli tudi zastopniki industrijalcev, ki se pa z nahujskanim stavkarjem niso mogli sporazumeti. Stavka se bo nadaljevala naprej. Pariški Usti so sinoči prinesli vest, da odide te dni premier v Bruselj, kjer bo imel važno posvetovanje z belgijskimi državniki glede reparacijskega vprašanja in novih pogojev, ki jih boste Belgija in Francija skupno izdelale, ter predložile Nemčiji, ki jih bo morala sprejeti ali pa bo proglašena okupacija Rn- je zadela nesreča tamkajšnega 1 uradno za več desetletij, župnika cerkve sv. Križa Rev. Fathra Comiskeya. Peljal se je s svojim avtojem. Ko je vozil ravno skozi železniško križišče, ga je zadel vlak in ga na mestu ubil. — V New Yorku je te dni preminul Dr. David Webster, eden najznamenitejših očesnih kirurgov, ki je slovel po celem svetu kot tozadevni strokovnjak. — V Detroitu, Mich, se je zgodila velika nesreča zadnji torek, ko je zadela poulična kara v "avto bus." Pet potnikov na busu se je na mestu ubilo in več ranjenih je bilo odvedenih v bolnišnico. — V Siena Heights, Ky. je preminula tamkajšna č. dominikanska sestra, Mary Pius Fitz-patrick, ki se je nahajala v redu kot sestra celih 72 let. V red Dominikank je stopila leta 1851. Delovala je po mnogih krajih. Zadnja leta je preživela v se-sterskem domu sv. Katarine v tukajšnem mestu. — V Houstonu, Tex.,se je zastrupil neki William Gammill, ki je bil radi velikih lopovščin obsojen na več let ječe. Ker se je bal ječe se je iz strahu pred njo zastrupil. — V Loe Angeles, Cal. je te dni neka Francozinja Andree Peyre dosegla novi rekord v zra-koplovstvu. Poletela je 15 tisoč čevlje^ visoko, kar dosedaj še noben zrakoplovec ni dosegel. -o- LEIGHTON MOUNTOV SLUČAJ DOBTL NOV DOKAZ. Chicago. — O Mountovem slučaju se je že dovolj pisalo v ameriškem časopisju in vsakemu mora biti znan. Mountovo okostje no našli pod mostom Lake sreea blizu prisana Evan-ston pred dobrim mesecem. Sodnijski procesi, o katerih se je toliko pisalo niso ničesar de-finitivnega našli, ki bi vodili k umoru Leightona Mount. Na zadnje so prišli še celo pod vtis, da niso Vedeli ako je okostje sploh od Mounta ali ne. Pod tem vtisom so živeli do včeraj, ko se je spomnil neki dentist, da je svoječasno popravil Mountu tri zgornje zobe. Šel je na mesto, kjer imajo shranjeno okostje, pregledal zobovje in istinito je dentist Dr. Ivey našel tri zobe, ki mu jih je svoječasno pred kakimi tremi leti popravil. S tem je torej dan dokaz, da je okostje resnično od Leightona Mount. Zdaj pa nastane še vprašanje kdo ga je umoril. — V državi Texas se je letos pojavilo silno veliko strupene golazni. Kače klopotače so se pojavile letos v velikem številu in so ljudem v pravo nadlego. Posebni lovci za kače prihajajo, ki jih !oye radi sloveče kač-1 mactl s * je masti. Slovenska ljudska stranka za uboge delavce. — V opekarni gospoda Dervušeka v Lajterš-bergu pri Mariboru so bili de-Javci silno slabo plačani. Se za živež ni bilo, kaj še le zo obleko in obuvalo. Delavci so naprosili našo organizaciio za posredovanje. Poslanec Žebot je dne 30. aprila dopoldne skupno z delavskimi zaupniki šel k gospodu podjetniku in zahteval zboljšanje položaja delavcev in delavk. Po dolgotrajnih pogajanjih se mu je posrečilo omehčati srce g. Dervušeka v toliko, da je primaknil k dosedanjim plačam 15 odstot.. Podjetnik je tudi obljubil, da se z delavci ne bo več surovo postopalo. O sporazumu se jo napravil zapisnik in v njem je vse pismeno ugotovljeno, kar se je pri pogajanjih sklepalo. Pa bodo zopet prišli socialdemokrati in drugi, češ, SLS. drži s kapitalisti. Sicer smo pa že navajeni njihovim špasom ! Iz zaporov deželnega sodišča sta pobegnila dva kaznjenca. Dne 3. m. m/je pobegnil 1. 1896. v Poljanah rojeni delavec Ivan Istenič, kateri je bil 28. februarja letos zaradi tatvine obsojen na 15 mesecev težke ječe., Z njim je pobegnil tudi J. 1895. v Ljubljani rojeni klepar Frančišek Papež, kateri je bil 24. marca letos obsojen na 8 mesecev težke ječe. Kaj jfe korito? Lep zgled zato nudi pokojninski zavod za privatne nameščence v Ljubljani, ki so ga imeli dosedaj najprist> nejši liberalci v rokah. V ta zavod mora vsak privatni uradnik plačevati visoke premije. Komu v korist? Obračun lanskega leta kaže, da je zavod izplačal za upokojence 56.000 Din., dočim je porabil za svoje uradništvo in pisarno 922.000 'Din., torej skoro 17-krat več, kot so dobili upokojenci. Čemu je torej ta zavod? Zato da redi nekaj ljudi-Sedaj so stari liberalni odbor vrgli in je upati, da se začne drugo gospodarstvo. Kaj dela mariborska Orjuna? Mariborski orjunci so pridno na pretepaškem delu. Naši mirni Mariborčani niso nikjer več varni pred temi pretepači, ki napadajo po dnevu in ponoči prista-še> naše stranke. V zadnjem času so s palicami prtepli pred državnim moškim učiteljiščem u-čitelja Babšeka iz Slov. Bistrice, ki je odločen naš pristaš in je delal v Mariboru usposobljenostni izpit. Orjuna v Mariboru neprestano grozi s smrtjo uredništvu "Straže." ki se pa za grožnje te razbojniške bande zmeni toliko, kot za lanski sneg. Državno pravdništvo je obtožilo vse one Orjunce, ki so razbili stroje v Cirilovi tiskarni. Izseljeniški komisarjat. "Ar merikanski Srbobran" se pritožuje, da naši izseljenci v Ameriki sploh ne vedo, kje posluje izseljeniški komisarjat. Nihčie ne Ve, kje hodi komisar g. Kristan in kaj dela. V Belgradu se vedno pritožujejo, da "nema para," tukaj pa mečejo skozi okna na tisoče dinarjev, od katerih pa nima nihče drugi koristi kakor g. Kristan in njegov tajnik. List zahteva iz teh razlogov, da se td "komisarjat" čimpreje ukine. — Ako se ne varamo, čaka g. Kristana ista usoda kot g. dr. Voš-njaka. "Der Mohr hat seine Schuldigkeit gatan." Gospodar, ki rad v gostilno zavija, tak boben navija za razprodajo njegovega posestva. London. — Iz Downing streeta se poroča, da novi premier 'Stanley Baldwin pridobiva mej vsemi strankami zaupanje. Lloyd Georgeva stranka, ki je nasprotovala bivšemu ministrskemu predsedniku Bonar La-wu, se sedaj pridružuje Bald-winovemu programu, po katerem bo vodil državno politiko Anglije. ŽUPAN DEYER ZA PORAVNAVO SPORA. Bo stavil pogoje lastnikom poulične in nadulične železnice kot tudi delavcem. Chicago, — Mestni župan je danes stopil z vsem svojim vplivom mej lastnike železnic in že-lezničarske uslužbence, ter jih pozival, da naj ne lastniki ne delavci ne pozabijo na interese publike, ki so ogrožani od njihovega spora. V današnjem intervjuvu z nekim časnikarskem poročevalceirt je izjavil župan, da se mora napeti vse moči, da se zabra/ni stavko, na poulični in nadulični železnici. "Stavka se mora preprečiti za vsako ceno." mu je dejal župan Dever pri slovesu. Jutri bo imel župan posebno posvetovanje z predsednikom Blairom družbe poulične • železnice. Zatem bo poklical k sebi unijske uradnike. Od tega posvetovalnega sestanka bo odvisno marsikaj, ker župan bo skušal vreči ves svoj vpliv mej obe stranke, da prepreči stavko ako le mogoče. Gotovi županovi svetovalci so mnenja, da ako se županu De-verju ne bo posrečilo preprečiti stavke in spraviti lastnike in železničarje do sprave, da bo apeliral na mestno zbornico, da naj mesto zaseže železnice in jih o-bratuje na svojo roko. ' -o- JUDJE DOLŽE FORDA, DA PODPIRA K. K. K. Atlantic City, N. J. — Zadnji pondeljek so se zbrali v tem mestu potomci Abrahamovi na posebni vsejudovski letni konvenciji. Na konvenciji je prišlo na dnevni red tudi razpravljanje glede politike, ki jo bodo Judje zavzemali pri prihodnjih predsedniških volitvah. Pri tem se je omenilo tudi ime avtomobilskega magnata Henrya Forda, proti kateremu pa je nastopilo več govornikov, in ga na konvenciji dolžili, da je Ford v ozadju za Kukluxklani, in da jih on še celo financira. Sklenilo se je» da judje ne bodo podpirali Forda, ako bo kandidiral za predsednika. 1 DENARNE POSOJAm VCciajlue cene te bile jngoal skim (finatjem: mo — Din.......$ 1.35 500 — Din. ......$ s 90 1M0 — Din.......$11.60 2300 — Din.......$29.00 3000 — Din. ......$57.00 2a italijanske fire: 3« — Ur ........ $ 3.25 iea — Lir ........ $ 5 75 500 — Lir ........ $27.00 ' 1000 — Lir ........ $54-oo Pri večjih svotah, ki presegajo as tisoč Din. ali a tisoč lir, damo ie posebni popust. Predno pošljete denar čiti drage tvrdke se spomnite na nafte podjetje, ki bo Vam poslalo Val denar v stari kraj ceneje in hitrej«. kakor kje drngje. NaSe cene to vodno najnižje! Vse po&ljatre naslavljajte na: BANČNI ODDELEK EDINOST S«. Chicago, t / 'EDINOST" E D I N O S T (UNITY.) Uhaja vsak torek, četrtek in toboto. — Issued every Tuesday Thursday and Saturday. PUBLISHED BY: Edinost Publishing Company x«49 West a and Street, CHICAGO, ILL. __ Telephone: Canal 0098. Cene oglasom na zahtero Advertising rates on application. NAROČNINA: Za Združene Države za celo leto....................$3.00 Za Združene Države za pol leta................................$1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto .,..' $3.30 Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta .... $1.75 2UBSCRIBTION: For Uifited States per year ............................$3.00 For United States for half year........................$1.50 For Chicago, Canada and Europe per year.. $3.50 __I_Chrcagp, Canada and Europe for half year., $i.7S ŠTEVILKA POLEG VAŠEGA NASLOVA ZNA&I DO KDAJ JE PLAČAN LIST. Kadar se preselite sporočite nam takoj vas NOVI naslov in poleg tega tudi vaš'STARI naslov. S tem prihranite nam mnogo dela. Dopisi za torkovo Sterilko morajo biti v uredništvu najkasneje do 12. ure dopoldne v soboto, za četrtkovo številko do 12. ure ore dopoldne v torek in za sobotno Številko do 12. ure v četrtek dopoldne._ Entered as second class matter October nth 1919, at Post Office at Chicago, I1L. under the act of March 3rd 1879. Vera in znanost sb sestn. Cestokrat čitamo v ateističnih spisih, da zannstvo ubija vero in njene natike. In marsikateri, ki čita take spise si misli, da je res, ker sam mogoče ni dovolj poučen, ali pa njegova vera nima podlage v njegovem srcu. Te dni se je zbralo v Washingtonu, D. C. skupina najznamenitejših inteligentov sociologov, duhovnikov, zdravnikov itd., ki so razmotrivali o vprašanju, ali ste si res vera in znanost v nasprotju ali ne. Ti možje so debatirali par tednov in na podlagi svojih zaključkov, do katerih so prišli pri razmotrivanju so napravili izjavo, v kateri se bere tudi to-le: "Namen našega razmotrivanja je, da se enkrat za vselej dokaže ali je resnično kar trdi danes velika večina v javnosti, da ste si vera in znanost sovražni in nasprotni ter, da znanost izpodkopava veri glavne temelje pri njenem dokazovanju njene resničnosti. "Prvo prepričanje, ki prevladuje današnji svet je ta, da vera zastopa srednjeveško teologijo. Drugo prepričanje pa je, da je znanost materialistična in brezbožna. "Obžalovanja je vredno, da mej ljudmi prevladujejo taki nazori in prepričanja, glede vere in znanosti, da ste si nasprotne in da ste nespravljive. Resnično pa ste si sestri in človek je potreben obeh in če pogledamo na širši delokrog obeh si niste res nasprostne, temveč vera in znanost ste rajši opora ena drugi, kot pa bi si bile nasprotne. Namen znanosti je razkriti vsako stvar brez predsodka ali brez slutesij in jo pokazati golo kakoršna je. Zlasti pri naravnem razvoju in procesu narave je znanost poklicana > da reši, kar človeku ni znano. To je naloga znanosti. Višja in še veliko bolj plemenita je pa naloga vere, katere vžgali ja v človeku zavest, ideale, stremljenja in ga navaja k popolnosti človeka. Vsled tega ste obe vera in znanost aktivne sestre, ki skupno delujete v človekovem srcu in duši. Človek brez ene ali druge je nič, nesrečen, in brez ene ali druge ni sreče ne blagostanja. "Znanost ni proti verskim resnicam, ampak nasprotno pokazuje z njenim odkrivanjem vzvišeno sliko Stvarnika * Boga, katerega ideali so najvišji, kar potrjujejo vse dobe od pamtiveka." Tako torej najinteligentnejši sociologi in znanstveniki, ki jih ima Amerika. Pripomnimo naj še, da na tem razmotrivalnem sestanku je bilo zastopnikov vseh sekt in prepričanj. Bili so ateisti, škofje in predstavniki vseh verskih sekt. In teh mož ni sram pritrditi resnici, — poštenjaki so in vedo, da protiviti se proti resnici ni pošteno, ni značajno, in da prej ali slej se resnica pokaže. Ta izjava je pa v velikem protislovju z slovenskimi brezbožnimi listi, ki hite trditi na vse pretege, da je znanost žc davno pokopala vse religije. Čitatelji naj malo preštudirajo, komu je za vrjeti, ali svetovno priznanim inteligentom, ki so zadnji teden podali v svet to izjavo, ali pa par zapitim študentkom, ki so se pririnili h gotovim koritom, da tamkaj zavajajo narod na napačna pota, ga farbajo in slepe. Tuje slika in kdor si jo hoče ogledati s poštenimi očmi, ta bo videl, da trditve brezbožnih listov so neresnične in neutemeljete, ter da njih namen je zavajalski. -o—5- t IZ SLOVENSKIH NASELBIN, t * _ t Johnstown, Pa. — Cenjeno u-'pozarjamo. da se bo serviralo v demstvo: — Prosim za malo ^šolski dvorani vsakovrstna o-prostora v^nežem priljubljenem |krepčik prigrizke in pijače. No- « žalostno benemu, razven kdor ima svoje Usoda Trsta. Tržaški listi beležijo vest, da se opusti Llovdov arzenal. Zadnji čas je prešlo šest Lloydovih parnikov v last paroplovnih družb v Italiji. Dosedanje osob-je na teh ladjah so odpustili. Poškodovane parnike pošiljajo v popravo v Benetke. Lloydove ladjedelnice so prazne, delavce trumoma odpuščajo in krčijo delavne dneve. Celokupnega prebivalstva se polašča obup. Tudi ravnateljstvo električnih naprav nameravajo iz Trsta premestiti v Benetke. Vlada pa si daje od Giunte in raznih drugih poklicanih osebnosti vedno znova o-pisati potrebe Trsta in njegov kritični položaj, ot>e obis -o- Nova jezikovna naredba. Tržaški prefekt Moncada je izdal odlok, ki določa, da morajo biti v neitalijanskih občinah vsi javni napisi in pečati ali italijanski ali pa dvojezični, v katerem slučaju mora biti italijanšči- na na prvem mestu. Odredba se mora izvršiti glede napisov tekom dveh mesecev, glede pečatov pa do 15. m. m. -o-- Smrt stranke! Stranka "Gruppo d'Azjone", ki se je ustanovila po vojni v Gorici, nastopila in tudi zmagala pri občinskih volitvah v mestu, se je te dni razpustila. Stranka je dočakala izredno starost 31 mesecev. Glede nas Slovencev lahko trdimo, da so bili v tej stranki elementi, ki so bili nam precej pravični. Naj torej v miru počiva! -o- Pa ga je dobila. Listi iz Arkansasa poročajo, da je Miss Buckley, ki je vodila v Arkansasu odločno kampanjo nad dve leti, da imajo ženske pravico štupati svoje nosove z raznovrstnimi praški itxf. listu. Poročati imam vest ki bo mogoče marsikateremu strastnemu gambljerju v svarilo. Dne 8. maja je prišel neki tukajšni Poljak ob um radi prevelikega zastavljanja. Zgubil je na ta način že veliko denarja. Zadnjič je kot pripovedujejo stavil celo plačo okoli $100 in zopet zgubil, to ga je užalostilo, da se mu je zmešalo in se je d-besil. To zlasti pokazuje, kako končajo življenje strastni igralci. — Druga enaka žrtev je rojak Jožef Cally. Njegova žena ga je zjutraj pustila doma za kratek čas, da je šla ona po grocerijo v trgovino. Ko se vrne ga nina-šna v kuhinji'kjer ga je pustila. Hoče ga poklicati, kaj mu hoče napraviti za obed, a nobenega glasa od nikoder. Takoj je slutila, da se je moglo kaj zgoditi. Gre v zgornjo sot>o in hoče odpreti, a vrata so bila zaprta. Trka na vrata, a zastonj. Nato je poklicala sosedovega fanta, ki je šel skozi okno v sobo, kjer je našel Gally-a na vratih obešenega ,ki je bil že mrtev. Pred šestimi leti je rojaka Gally-a močno po glavi potolklo v majni. Od tistega časa ni dobro slišal in ne videl. Možgane mu je močno pretreslo in zadnje tri mesece je bil popolnoma zmešan. Drugače je bil dober o-če svoji družini. Vzrok samomora je bila slaboumnost. Pogreb je bil 11. maja iz cerkve sv. Roka. Zapušča ženo in 6 nedo-rastlih otrok. Družini sožalje, rajnkemu pa usmiljenje pri Bogu. Naročnica. -o- Chicago, Hi. —• Naši fantje, so priredili zadnjo soboto večer par javnih rokoborb in metalnih poizkusov. Gledati naše mlade rokoborce je bilo jako zanimivo, ker slehernemu gleda iz oči želja za svetovno prvenstvo. Naj prvo sta se sprijela v roko-borbi F. Gerbais in J. Fale. Zmagal ni nobeden a kredit je dobil F. Gerbais. — Zatem sta se sprijela v metanju Joe Sluga in F. Končan. Te dva sta se precej časa borila a končno je podlegel Končan in Sluga je užival slavo zmagovalca. — V tretjem nastopu sta. nastopila John Kos-mach ml.^in Anton Rovtar. V tem metanju je zmagal Rovtar. — V četrtem nastopu sta se borila John Bogulin ml. in neki italijanski mladem*:. Zmagal je Slovenec John Bogulin. — V petem nastopu sta se pa merila v rokoborbi junaška fanta F. Sluga ml. in Jerman. Delila sta si gorke, a vendar v tretjem roun-du je moral odstopiti Jerman, ker je dobil prehudo na spodnjo čeljust. Zmago je slavil Sluga. znance ni treba hoditi okrog iskati okrepčila, ker jih bo dovolj na razpolago v šolski dvorani in izkupiček istih bo za korist cerkve. • Takoj • po slovesni maši gredo vsa društva v šolo, kjer bo pozdravni govor. Zatem bo takoj banket v cerkveni dvorani. Po banketu bo slavnostna zabava v pritličju nove šole. — Družini Mr. Andrew Glavaču slovenskemu pogrebniku je umrl 8 mesecev stari sinček Kazimir Venceslav. Žalostni družini naše iskreno sožalje! — Iz Kalifornije nam je poslala Mrs. Matzele krasnih cvetlic za maj. Prišle so jako dobro ohranjene v Chicago in so celi pretečeni teden krasile šmarni-ški altar v naši cerkvi. Mrs Matzele našo iskreno zahvalo! — Več chicaških rojakov se je udeležilo slavnosti v Jolietu, kjer je imelo društvo sv. Frančiška Šaleškega spadajoče h K. S. K. J. blagoslovljen je svoje društvene zastave. Udeležba bi bila gotovo veliko večja, iz naše naselbine, ako bi ne bila ta slavnost ravno tik pred našo slavnostjo, radi katere je ime! d več ljudi še posvetovanje za razne predpriprave za nedeljsko slavnost v naši naselbini. Društvo sv. Frančiška je naredilo baje krasen vspeh na svojem pikniku, zakar društvu prav iskreno čestitamo. — Slovenske hišne gospodarje se prosi, da naj v nedeljo razobesijo zastave raz svojih hiš. Slavnost kot je srebrni jubilej naše župnije zasluži vsekakor, da se slovensko naselbino v okolici cerkve primerno okrasi. -o- Iška-Loka, Slovenija. — Cenjeni urednik: — Oglašam se zopet s skromnim dopisom in sicer iz stare domovine. Torej 1 Vas prosim, da bi ne prezrli mojega dopisa vsled kake napake, ker mi pero ne teče tako gladko. Poročam vam, da sem zapustila deželo dolarjev, ter se nahajam na šestmesečnem obisku doma v Jugoslaviji. Toda žali-bog tukaj vlada grozna draginji na živežu in obleki in sploh na vsaki stvari brez izjeme. Zelo sem vam hvaležna za vaš trud, ker mi tako redno pošiljate naročene liste Edinost in Ave Marija, katere vselej težko pričakujem. Pa kakor vidim g Pavle Zgaga se pa jako malo in poredkoma oglaša v našem listu. Gotovo je bizi, saj preje je vedno pripovedoval, da se kerlc ženi itd. Le povejte mu, kadar ga dobite pred svoje oči, da se naj kaj zopet oglasi. Tukaj v stari jako zanimive. Kadar se vrnem zopet v deželo Stripa Sama vam že sporočim, do tedaj mi kar sem v staro domovino pošiljajte vaše liste. Vse moje znance in prijatelje v Barbertonu prav prisrčno pozdravljam, kakor tudi vse naročnike in čitatelje Edinosti. Alojzija Župec. se omožila zadnji teden. To je vse- /- — kakor priznanje, oz. potrditev, [drugi. da ženske imajo to pravico. Rojake iz drugih naselbin o- * r- « ...... . domovini ga ljudje jako radi be- V dvoran, je bilo precej g1e-lremo posebno njegove novice> dalcev, kljub temu, da fantje m- ko se vedno , ^J^rji lasa so so prav nic razglasili preje, da * mislijo kaj prirediti. Iz vsega je razvidno, da se naša mladina čimdalje bolj zanima za telovadbo, ki je za mlade ljudi tudi v resnici koristna. Slovenski Orli vodijo to telovadbo v naši naselbini in vsa mladina je vabljena, da se jim pridruži. -7 Vspored za prihodnjo nedeljo o priliki srebrnega jubileja župnije sv. Štefana je ta le: Domača društva se prično zbirati v šolski dvorani točno ob 9. pri dopoldne. Zatem bo §prejem došlih društev iz tujih naselbin. Sledi kratka parada. Zatem gredo vsa društva v cerkev k ofru po slovenski navadi. V cerkev bodo društva korakala v eno-vrstni formaciji na eno stran k altarju po drugi strani zopet ven, kjer bo na to pred župni-ščem sprejem mil. g. nadškofa in zatem slovesen vhod v cerkev. Najprvo gredo v cerkev, vsa tuja društva za njima domača in Ekonomija pravijo, da je pot do bogastva; a ta pot je silno težavna za vse, ki hodijo po njej. x * * # Nekatere dekleta imajo silne križe in težave, da dobe može; in potem ko jih dobe' imajo ponavadi križe in težave z možmi. ♦ * * Marsikatera dekle spozna, da je neumnica še le tedaj, *ko se poroči. * * * Noben si naj ne drzne vladati druge, ako ni zmožen vladati samega sebe. * "BABILON" Burka v petih dejanjih. Po A. Kotzebuejevi "zmešnjava na zmešnjavo." Za slov. oder nanovo priredil Milan Rojan. i p •- ^ 4. Prizor. Helena, Maks. HELENA: (zeha, z lučjo v roki) Prav tega je bilo še treba Obišče nas kak dolgočasen stric in nas mori in muči z neprestanim govorjenjem o svojih junaštvih, dokler vsi ne pospimc> (Maksu) Lahko noč, hudobnež! (Hoče v svojo sobo) MAKS: Prelepa Helena, postoj nekoliko. HELENA: Cemu? Sem preveč zaspana. MAKS: Že pol ure te nestrpno pričakujem. HELENA: Kaj hočeš? MAKS: Nekaj mi leži na srcu. HELENA: Najbrže zopet kakšno sleparstvo MAKS: K ter o storim s tvojo pomočjo. HELENA: Z i*ojo? Motiš se. MAKS: Saj vendar veš, da te moram poročiti. HELENA: Moraš? Zelo galantno. MAKS: Tudi hočem. HELENA: Res? Od kdaj misliš tako? MAKS: Jaz sem vedno hotel, a ne tako kakor teta po stari navadi. Da bi praznično oblečen šel snubit svojo nevesto da bi praznoval zaroko v navzočnosti vse rodbine in na vse zadnje pobožno nevesto, krasno oblečeno peljal pred altar, kjer bi med jokom vseh starih tet izrekla svoj "da". Čuj, draga Helena, zato jaz nisem ustvarjen. , s HELENA:-No, pa povej, kako bi ti rad.' MAKS: Jaz bi pobegnil z nevesto ter se z njo skrivaj paro-čiL To bi bilo veselje. Če ti je drago — HELENA: Si mar zblaznel? Čemu je tega treba, ker prav lahko z dovoljenjem starišev — MAKS: Čuj baš to mi preseda. Maks, najbolj živ mladič deset milj naokrog, naj bi se poročil kot kak star vladni svetnik, ne tega ne storim, raje ostanem samec do smrti. HELENA: Čudak si. Kak načrt pa imaš, povej ? MAKS: Zelo priprost. Za vrtom čaka poštni voz. Ti se splaziš o polnoči iz svoje sobe. Jaz te vzdignem v voz in hajdi, odpeljem se s teboj v svet. Jutri se na skrivaj poročiva in se na večer zmagoslavno vrneva kot mož in žena in se smejeva vsem tetam in vsem svatovskim ceremonijam. HELENA:To se ne more zgoditi. MAKS: Tako? Zal mi je. potem se podere ves načrt. HELENA: (zasmehljivo) Misliš, da mi bo hudo? MAKS: No, sem mislil, brhek dečko, ki ima pol milijona — HELENA: Ki izvrši vsak dan tudi pol milijona neumnosti. MAKS: Katerega bi tvoja roka takoj spremenila v krotko jagnje. HELENA: Ko bi ti le smela vrjeti — MAKS: Prisegam ti na vse bogove in podbogove. HELENA: Premisliti hočem ta smešen predlog. Lahktfnoc! MAKS: Premisliti? Bog varuj! Premislek bi vse pokvaril. Ena, dve, tri, brž, brž, brž! HELENA: Se ti res že meša? MAKS: Poštni voz že čaka za vrtom. HELENA: Si res." MAKS: Prelepa, preljubezniva Helena, nikar se ne obotavljaj. To bo prijetna vožnja. V nekaj urah bova zakonska dvojica in se lahko smejeva vse življenje. HELENA: Ali je resnica ? MAKS: Kar koprnim, da te odpeljem. HELENA.: Te voz že res tukaj ? MAKS: Iz svojega okna ga lahko vidiš. HELENA: (zase) Stvar bi se na ta način res rešila naj-' hitreje. MAKS: (zase) Je že prijela za Vabo. HELENA: (glasno) Ali sedaj še nihče ne spi, posli najt* lahko vidijo. •MAKS: Nič ne skrbi. Te je rado strah? HELENA: Smešno vprašanje. Ha, ha, ha. Strah? MAKS: Tem boljše. Saj veš, da straši v tej hiši. HELENA: Neumnost. MAKS: Prikazuje se neka bela žena. Otročja pravljica. MAKS: Seveda, seveda. To nama bo le v korist. Ko udari polnoči, ogrni rjuho in pojdi počasi skozi vrt. Nikdo te ne bo zadržal. HELENA: Kje te pa najdem? MAKS: Na vrtu pri Apolonovem kipu. HELENA: Dobro, izpolnim vse, toda le pod pogojem, da v bodoče ne boš imel druge volje kot mojo. MAKS: To je res. ' HELENA: Je že pozno? MAKS: Kmalu bo polnoč. # HELENA: Le pripravljen bodi. Ko odide Jelica v svojo sobo, vržem rjuho na glavo in pridem (odide) MAKS: (sam) To bo smeha. Sedaj le mirno čakajmo. Toda kje? Tukaj bi mi bilo najljubše. — Pst — nekdo gre — ne obo-tavljajmo se! (Zleze pod mizo) 5. Prizor. Jelica, Trnovski, major, Maks. i TRNOVSKI: (odkazuje majorju sobo) Tukaj brate je tvoja spalnica. Za nocoj je dovolj! — To je bil vroč dan — Jutri ob treh popoldne me zbudi, prej ne, čuješ Jelica? Lahko noč bratec! MAJOR: Lahko noč, zaspani polh. ®j| TRNOVSKI: Bog daj, da bi sipel spati kot polh. Spal bi devet let skupaj, da.se spočijem. (Odide v svojo-sobo) ^ .y r 6. Prizor. Jelica, major (Maks, skrit) * mi JELICA: Ljubi, dragi oče! Kako vesela sem. da vas morem objeti. Še vedno se mi zdi, kakor bi se mi sanjalo. MAJOR: Grom in strela. Zrastlo si de&le in prav lep obrazek imaš. -bpxnqst* bo4 Veja velik novga tku ne vem. Saj sm vam že prej puvedu, de sm se ravnu kar mislu zaslint v soja bajta. • Le redkukdaj vzamem sucjalne cajtenge v roke. Zadnič sm en mal poškilu v Prosvetu in reč vam moram, da ji moram kar gratulirat, da je dobila tku dobrga vaškega norčka v Martinčkovi osebi, tam. v Barberton. To vam je cel l?avli-ha in Klukec. Posebn šarf je na Lurško vodo. To scer vem, de Martinček še nkol ni biv posebn prjatu vode» naj bo iz lejka al pa iz studenca, razun če izvzamem rusko vodko. Ta mu kokr so pr-podval sujčasno diši najbel. Kakšnu je pa pogruntu o ška-plirju? Še Patornošterček ali pa Zafrkniku oča, al pa še clu ta i-meniten bivši razlagalec sv. šrif-teNovaku Zgunka ne pogrunta take. Če b Martinček v soj mladost tam v Afrik med zamurci afne guncu, al pa krukudilom zobe pucu, b na mogu bit tku za-gaman. Tku je prov ta prav I-žansk seme, pa se take znebi. Kar sram me j, de je bliz mojga rajona doma. Orka štelaža! Kdu je pa še slišu, de nos j a kransk Idje škoplirje prvezane in napo-pane na hrbtu. Kaj misl, de je škoplir barbertonska metla, k sa mu jo ženske popale na hrbet za ngjav hec?l Pa pstiva Martinčka. tku imam želode sferderban in zna še not ostat, potem pa ne boja pumagal noben purfelc. Puglej-va raje Paternošterčka. Ta je kerlc. Ta ima več soli v glav, ka-kr pa Martinček v petah. Ta vsaj včasih vsaj v ta črno zadene. Glejte v Prusvet je zadnč zapisu: "Kitajska ima soje ban-dite, Amerika pa soje, Kitajski banditi zahtevajo tniljcm dolarjev odkupnine, amerikansk pa milijondolarsk fond za tista republika, ki je samu v njeh var- Oho, Pavle! Odkod si se pa ti sneL Že tri vlaška leta te nisem videl. Sem že pozabil, da sploh še živiš. Prej si obetal in obetal. dokler so ti dolarčki vkup leteli, za tvoj avtomobil, zdaj te je pa kar zmanjkalo. Naj m nikar ne zamer j a mr. editor, da me ni blu več na spregled. Odkar sm biv lani na tist ferdamensk suejalistusk veselic tam v joli dolin, k sma si dajal tku dokaze suejalistuske omike, sm mislu cela pulitko obest na kov. Že sm, kaker potegnu soje ružičke v soja bajta, pa me vun potegne sam firbec. Le tu vam puvem, deb me še dons ne blo, ■če b me ne prignov firbec, kaku zgledate v frečkajnarsko - jezuitski kuti, v ktero vas je oblekla ""Delavska Sluvenija." Pa kokr vidm, me j ravnu tku grdu na-farbala, kakr je že vajena far-bat suje bravce. Na, ja, saj pra-j£atih. pa pravte de jo ni po- S. P. D. 4444444 v. Mohorja ******** 31. DEC. X93X. USTANOVLJENA V CHICAGO, ILL Sedež Chicago, Illinois. Predsednik, Leo Mladich, 1929 West 22nd Place. Podpredsednik, John Jerich, 1847 West 22nd Street. Tajnik, Anton Stonich, 1834 West 22nd Place. Zapisnikar, John Fale, st. 1921 West 23rd Street. Blagajnik, Joseph Beribak, 1653 West 22nd Street. Društveni zdravnik Dr. J. E. Ursich, 1901 West 22nd St. Duhovni vodja Rev. P. Kazimir Zakrajiek, O. P. M. NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach, Steve Foys in John Densha. POROTNI ODBOR: John Terselich, Louis Duller in John Kosmach st. Organizator, John Petrovčič. URADNO GLASILO: -EDINOST." Družba zboruje vsako pno nedeljo ob pol 2. uri popoldne v cerkveni dvorani sv. Štefana na 22nd Place in Lincoln ulici. Družba sprejema v svojo sredo moške in ženske od 12. do 55. leta starostu Pristop v družbo je samo en dolar. Družba plačuje $7.00 na teden bolniške podpore, za kar se plačuje po 50c. na mesec mesečnine. To je izvan-redna ugodnost za vsakega Slovenca v Chicago. Rojaki pristopajte v to domačo družbo! Za vsa pojasnila glede družbe in ujenega poslovanja se obrnite na družabnega tajnika ali pa predsednika. ®©0®®0®00®000®0®®®®®00®00®®0®® NAZNANILO. Chicago, IlL — Članstvu Slovenske Podporne dr. sv. Mohorja se naznanja, da se naša prihodnja redna mesečna seja ne vrši prihodnjo nedeljo, ampak prihodnji četrtek dne 7. junija ob 8. uri zvečer. Ta sprememba se je naredila radi tega, ker se prihodnjo nedeljo vrši srebrni jubilej naše župnije sv. Štefana. Obenem so proseni vsi člani naše družbe, da se v kolikor mo- goče obilnem številu udeleže slavnostne parade o srebrnem jubileju na^e župnije prihodnjo nedeljo. Vsa slovenska društva se bodo zbirala v šolski dvorani točno ob 9. uri dopoldne. Pokažimo se ta dan, koliko nas je! Na prihodnji seji, ki se bo vršila dne 7. junija bd za rešii več važnih svari, člani in članice so prošeni. da se seje polno-ševilno udeleže. S bratskim pozdravom Odbor. vm, mislu sm, kakšnu suhu ze lenu, zgrevanu zver v kuti bom dobiv na editorskem stovčku, k gleda, samu, komu b nos odgriz-riu — pa najdem notr fanta o-kruglih in rdečih lic, v katerga b se rade neki, kokr zna o tem povedat v tiskarn vašfekaterVse chicaške punce zalbile. Na, ja, de pa znajo' tam v Milwauk tku farbat, s pa nism mislu. K sm pa že enkrat tlela, mi bojo tud derlaubal, de se mal pobegeca-va. "O, Pavle, me bo veselilo. Kar vsedi se tu k meni, pa mi povej, kaj si kaj zvedel novega na svetu?" "Tenk ju! K sa že tku frajnd-lih in dober aufgelekt, pa naj gruntu? Pa za dons nej bo dost. Veja v nedelo sm biv na suejaln veselic v Volkegonu, pa sm pre- NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Vsem cenjenim nar senikom in prijateljem našega, lista po državi Maryland, West Virginia in v državi Ohio naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Leo Mla- več plesu in ta grenkega čuku, 'dich, ki je pooblaščen pobirati me pa še dons betica buli. Nej naročnino^ oglase in počakajo, da sem lasje puzdrav- >k£r je v zvezi z listi ja, potem bom pa spet kej puve- j du. Za dons: gudbay! Vaš Pavle. sploh vse. Edinost, Ave Maria in Glasnikom P. S. J. Vse naše naročnike prosimo, da mu gredo pri tem njegovem delu za katoliški tisk na roko in mu pomagajo širiti list, ki se bori za delavske koristi in za ras-širjanje katoliškega prepričanja Upr. Edinosti in Ave Maria. IS?"ŠIRITE LIST EDIWOST. IŠČE SE TYPISTINJA, vešča angleškega in slovenskega jezika ter splošnega dela v pisarni. Služba stalna, plača po dogovoru. Ponudbe naj se pošljejo na: EDINOST. PUBL. CO. 1849 West 22nd St., Chicago, IlL &®<8)®e©®0®0®®®®®^ NA KRVAVIH POLJANAH je nova zanimiva knjiga, ki jo je spisal IVAN B^A-TIČIČ. Knjiga opisuje trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka. Zelo zanimiv je opis strašnih bojev na italijanski fronti, ko t tudi na severni ruski fronti. Bolj natančne slike o svetovni vojni ne dobite v nobeni knjigi. Knjiga vsebuje 270 strani in ima 25 vojnih slik. , ' . " ~ Stane s poštnino $1.50. NAROČI SE PRI: v 4 MRS. AGNES BENČAN, 323 North Eugenie Street, Chicago, 111. At*1 ZAJTERR! KOSILO! YECERJA! ■v-0 K***** + 4» * t i t * -it * * Ludwig Košnik JAVNI NOTAR 1840 W. Cullerton St. (aoth St.) ♦ CHICAGO, ILL. S« priporoča, da izdeluje vse v notarsko stroko spadajoča dela; ako želite dobiti sorodnike ali znance iz stare domovine, dobite pri meni vse potrebne listin^ točno in zanesljivo narejene. Posebno se priporočam Ogrskim Slovencem, kot njih bjjžnji rojak sem popolnoma zmožen njih jezika. * * ♦ ♦ * * ♦ * 4* * * + * + * K************************ Te tr i potrebujem o sleherni dan. Da se pa oskrbi dobro in okusno zajterk, kosilo in večerjo, je potreba dobiti kakih dobrih stvari, zlasti dobrega mesa itd. Tega pa dobite najboljšega, če ga greste kupiti k: MATH. KREMESEC SLOVENSKI MESAR 29x2 West 22nd Street, Chicago, IlL Phone: Canal 6319. Pri njemu se dobi vedno najboljše vsak dan sveže meso, suho po domaČem načinu pre-kajeno meso in prave domače "Kranjske klobase," doma narejeno po slov receptu. Gospodinje zapomnite* si to I VARČEN NAROD VLAGA PREVIDNO IN INVESTIRA RAZUMNO V Kaspar State Bank NAJVEČJI JUGOSLOVANSKI BANKI V ZEDINJENIH DRŽAVAH 1900 — BLUE ISLAND AVENUE, vogal 19. ulice. CHICAGO, - ILLINOIS? KAPITAL IN PREBITEK $ 1.250,000.00 Pod državniri in vladnim nadzorstvom in Chicago Clearing House Ass'n. PRODAJAMO ŠIFKARTE za vse parobrodne družbe za v Jugoslavijo in nazaj. Izdelujemo prošnje (affidavi-te) za priseljence, ter pošiljamo denar ▼ staro domovino najceneje in najhitreje. ___ NEKAJ ZA VSAKO HIŠO. PREBERITE NASLEDNJI OGLAS PAZNO IN GOTOVO BODETE NAŠLI NEKAJ, KAR BO DOBRODOŠLO VAŠI HIŠI. POSEBNOSTI ZA KUHINJO. Ravno ob sedanjem času so kuharice najbolj v zadregi glede tega, kaj naj kuhajo, da ne bi dajale vedno eno in isto na mizo. One vedo, da ima dobra večerja veliko besedo pri vzdrževanju soglasja in zadovoljnosti v hiši. Da jim pomagam pri tej težki nalogi, jim tu nudim nekaj pripomočkov: SUHE GOBE. Dobil sem zopet večjo količino dobrih zbranih suhih gob iz Ljubljane v začinjenih plehnatih škatljah.. V vsaki en funt aH več okusnih, ročno zbranih, suhih gob. Nudim jih v nakup po znižani ceni: $1.00 za škatljo, 5 škatelj za $4 50 m 10 škatelj za $8.50. Pri večjem naročilu posebne cene. Poštnina vračunana. Da ne bodete v zadregi, kako se te gobe pripravijo, pošljem z vsakim naročilom potrebna navodila. — Rojakinje—kuharice, sezite po njih, in nikoli ne bodete v zadregi, kaj bi skuhale, kajti gobova juha, gobov zos, gobova salata, gobov rižot, gobov "ajrnoht" iz teh gob, bo zadovoljil najbolj zbirčna usta- IZLUŠČENE OREHE sem dobil iz starega kraja; lepi so, suhi m okusni. Ne bo Vara žal, če jih naročite, kajti Vaša orehova potica, orehovi štruklji, in orehova jedila bodo povečala Vaš gospodinjski vpliv v Vaši hiši. Funt teh orehov pošljem s poštnino vred za 65 centov, 5 funtov za $3.00, 10 funtov za $5.50. STAROKRAJSKE JEDILNE DIŠAVE IN PRIMESI so potrebne našim kuharicam, kajti brez njih ne morejo napraviti jedi, da bi imela "nas okus." Najvažnejše med njimi so: Španski žefran, majaran, šatraj, lorberjeve jagode, lorberjeva peresa, muškatov oreh, muškatov cvet, importirana ogrska paprika, žbice, cimet, mak. Zavitek vsakega teh predmetov stane 25c. s poštnino vred. SUHE ČEŠPLJE (slive). Importiral sem večjo količino pravih bosanskih sliv. Rečem Vam, da so iste nekaj posebnega za kuho. Dočim so ameriške večinoma preparirane s kemikalijami, da ob-drže vodo in težo, so bosanske skozinskoz pristne, vsled česar skoro še enkrat toliko zaležejo, ker Vi kupite samo substanco, a vodo imate doma. Ne bo Vam žal, ako jih naročite nekaj Zapokovane so v zabojih od 50 funtov. Nudim jih Vam po ioc. funt, to je, $5.00 zaboj. — Prevoznina ni vračunana. PRAVE IMPORTIRANE BRINJEVE JAGODE Vam nudim v nakup in sicer v vrečah od 100 funtov. Cena je $5.00 za vrečo. —• Prevoznina ni vračunana. ROŽICE IN PRAVI RUSKI ČAJ imam tudi v zalogi ter jih razpošiljam v zavitkih od 35c. s poštnino vred. 1 ^ KNAJPOVA DOMAČA ZDRAVILA. Skrbite, da bo Vale telo zdravo in sveže, t da bo tako v stanu odbijati napade nevarnih bolezni. Slaba prebava, zasližena prsa ali vrat in druge take navidez malenkostne bolezni čestokrat pripravljajo pot hujš in nevarnim. Knajp nudi vspeš-na zdravila za take potuhnjene bolezni. Vsaka hiša bi morala imeti zbirko njegovih najvažnejših zdravil vedno pri roki, da jih ni treba šele potem na-ročevati, ko je potreba že tukaj. Najvažnejša med Knajpovimi zdravilnimi rastlinami so: Aloja, angelika, arnika, bezeg, borovnice, brinjeve jagode, dobova skorja, enejan, galun, grško seno, habat, hvošč ali preslica, sladki janež, roža sv. Janeza, kamelice, kafra, koprive, krčn^i trava, lanena moka, lapuh, lučnik, meta, močvirna detelja, motovilc, omela, pelin, pibrov koren, po-vojček, trpotec, revar ali divji regrat, rožmarin, ši-pečje jagode, smetlika, tavžentroža, trnovčev cvet, trobentica, truškavec, vijolica, vinska ruta, žajbelj, žoltilo. — Škatlja posameznih teh predmetov stane 25 centov s poštnino vred. Dalje Knajp priporoča tudi razna olja, kakor: brinjevo olje, kafrno olje, nagelnovo olje, mandelno-vo olje, oljčno olje. Stekleničica stane 35c. skupno s poštnino. Kdor naroči vsa navedena zdravila — rastlin in olja — naenkrat, mu jih pošljem za $10.00. Poštnino plačam jaz. Z vsakim naročilom pošljem tudi spis: Kaj pravi Knajp o uporabi teh zdravil. NA PRODAJ IMAM TUDI: 1. Importirane lončene in porcelanaste pipe (fajfe), importiran'tobak za pipe in cigarete, kakor tudi cigaretne papirčke- 2. Slovenske gramofonske plošče, gramofone, piane in šivalne stroje. 3. Razno zlatnino, kakor ure, verižice, prstane, brazletne, jedilno orodje itd. 4. Vsakovrstno obleko, dežne plašče, čevlje, klobuke, blankete itd. Ako še nimate mojega kataloga s slikami, pišite še danes ponj. Pošljem ga zastonj. - Naročilom pridenite poštni ali ekspresni money order, znamke ali denar. ZA OBILNA NAROČILA SE PRIPOROČA vai«;; station D. box 8. Josepn v ogne, new york, city. "MALENKOSTI" ROMAN V ŠTIRIH DELIH. Španski spisal p. L. Coloma iz Družbe Jezusove. Prevedel Paulus. Naslonjena v mehke blazine je sedela v vozu kondesa de Albornoz, plemenitost ji je sijala z lica, srce pa ji je polnila brez-stidna častihlepnost. Na njeni desnici je sedela markiza de divieso, prijateljica in sorod niča. Njuni obleki sta kazali narodne barve. Kondesa de Albornoz je bila oblečena v rumeno in je nosila črno mantillo, Valdivieso pa v rdeče z belo mantillo. V laseh in pa prsih sta imeli zataknjene bele in rdeče nageljne. Četa aristokratov na konjih je spremljala voz ob straneh. Tako je slavila Currita svoj vhod v Castellano. Markiz de Butron je mogel šteti in pregledovati domišljave čete svojih ženskih sobojevnikov. Tam med drugimi je stal njegov voz. Njemu ob strani je sedela markiza, njegova častljiva soproga. Njeno ime je bilo slavno med špansko grandezzo. Pripeljala se je tudi Izabela Mazacan, njena prijateljica Le-opoldina Pastorjeva, Pilar Balsano, dukesa de Bara, Carmen Tagle in vsa druga neštevilna množica teh zvezd in lučic na nebu madridske aristokracije*. Med njimi jp zlasti bodla v oči o-bilna senora de Lopez Moreno s svojo hčerko Lucy. Oblečena je bila v modro ter je imela belo mantilo in v laseh velike rože, in skoraj poln voz je je bil. Kočijaž in lakaj sta imela široke kalaneške klobuke, hlače in telovnik pa iz temnega žameta. Vse te senore, ene dvomljive čednosti, druge na zunaj lahkožive in frivolne, v srcu pa še poštene, celo čednostne, so pozdravljale vele jasno kondeso, se ji smehljale ter s svojo navzočnostjo in s svojim bogastvom, ene iz nevednosti, druge iz strahu pred tovarišicami, mnoge tudi iz hudobnosti in vedoma — .povečavale slavje greha in slabega zgleda, kakor je to navadno v takozvanih višjih krogih. Pa ni dolgo trajalo to zmagoslavje. Nihče ni vedel povedati, odkod se je pravzaprav vzela tista čudna prikazen. Eni so pravili, /da od dirkališča, drugi, da iz predmestja Salamanca, zopet drugi, da iz hotela, ki je stal med drevjem Castellane. Dejstvo je bilo, da se je med dolgo vrsto vozov naenkrat pojavila velika kočija š štirimi belci. Dve ženski sta sedeli v vozu, rdeče oblečeni sta bili in sta imeli dolge mantile in peinete, Njima nasproti pa je sedeJ oduren človek. na glavi je imel cilinder, nekoliko postrani, in je nosit veliko ponarejeno brado. Vsekakor je bilo vse skupaj grda karika-. tura aristokratskih senor stranke Alfonzovcev. To ni bila več samo zaušnica, to je bila brca, katero jim je zadal ekscelenca Martinez. Pravili so, da je izza okna hotela v Castellani opazoval prizor in rjul od smeha in veselja.. . . Nastala je huda zmešnjava. Pešci, jezdeci in kočijaži so se vrgli z dvignjenimi biči in palicami nad novodošle, hoteč jih iztiriti iz vrste kočij. Policija je segla vmes, a je bila na strani rdečih žensk. Vnel se je prepir in pretep. Aristokratske kočije so odhajale trumoma in v naglem diru. Senore so si grizle ustnice in sram jih je bilo.. ' . Currita je ostala sama. Vzravnala se je na mehkem sedežu, gledala je s široko odprtimi, belosivimi očmi zmešnjavo in je klela na titem ybegle senore ter mirila svojo sorodnico z nedolžnimi besedami: ' 'Pravzaprav — kaj se je posebnega zgodilo? Zakaj bežijo? Če sta dve več, kaj zato? r , IX. \ m' * Večerni vladni listi so vsi molčali o obisku policije v palači Villamelonovi, kakor, da jim je bilo naročeno: listi nasprotne stranke pa so na ves glas trobili to novico, ginevali v vzklikih Sožalja in drhteli od groze, nevolje in jeze. . Vse je prekosil duhoviti Pedro Lopez v članku E1 primer paso, ki je izšel v večernem listu Flor de lis. Med mnogimi oh in ah, med neštevilnimi klicaji, pikami, vprašaji in pomišljaji je pripovedoval o surovih hlapcih strahovlade, o velejasni kondesi de Albornoz, utopljeni v brezup in tugo, in jo je primerjal s POZOR IGRALCI HARMONIK Izdelujem slovenske* nemške in kromatične harmonike, enako ka-korsi kdo želi. Popravljam vsakovrstne harmonike, del(\garantira-no, cene so zmerne. Pišite po nas cenik. Se priporočam rojakom sirom Amerike za naročila. S spoštovanjem ANTON MERVAR, 6921 St. Clair Avenue, CLEVELAND, O. V zalogi imam tudi vsakovrstne LUBASOVE HARMONIKE. Šekspirovo Ofelijo, <5 Schillerjevo Marijo Stuart ... pisal je o bolnem levu, junaku in vitezu Villamelonu, ki ga je težka bolezen zadrževala, tfc ni mogel braniti svojega domačega ognjišča z junaškim mečem svojih slavnih pradedov. Našteval je elegantne toalete aristokratk, ki so prihajale, da izrazijo sožalje kondesi, in ni pozabil omeniti izbornega luncha, s katerim je bila gostoljubna hiša H koncu postregla nenadnim gostom Currita je vse to brala in se je čutila neizmerno vzvišeno na vse Metterniche, Pitte, Cavourje in Bismarcke. Zdelo se ji"je čisto naravno, da jo primerja pisatelj z Ofelijo, z Marijo Stuart, Smejala se je prisrčno, ko je brala-e -svojem Femanditu, da je bolan lev, junak in vitez, in ni ugovarjala^. . . Predobro'je vedela, da nihče ne dospe dandanes do slavnega imena, ako mu časnikarski članki ne nadenejo peruti. Višek zadovoljnosti pa je doseglo njeno samoljubje, ko se ji je prišel klanjat urednik nekega ilustrovanega lista. Pokazal je priporočilno pismo od Butrona, ter nad vse spoštljivo izrazil svojo skromno željo, da bi rad objavil v svojem listu sliko junaške kondese in prostorov, kjer so se vršili dogodki, o katerih govori ves Madrid. Sprejela ga je zelo milostno, kakor sploh visoke dame sprej. mejo vsakega, ki se jim zadosti klanja. Seveda mu je takoj do-volHa, da sme list prinesti njeno sliko, in sicer v toaleti.' ki jo je nosila pri demonstraciji, tudi dvoje drugih slik mu je dovolila: veliki vhod v palačo v trenutku, ko vlomi policija, pa veliko vežo