235ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)
Regula breviarii, ki vklju~uje celoten tekst legende. Klara pa je zagotovo predvidevala, da je tudi Ne‘a
Pra{ka seznanjena z legendo svoje lastne svetnice.
Duhovnost Klarinih pisem je prav gotovo primerljiva z duhovnostjo prvih fran~i{kanskih bratov. Ob
primerjavi Klarinih pisem in pisanj prvih bratov pridemo do spoznanja, da je Klara uporabljala svetopi-
semske besedne zveze na enak na~in kot so to po~eli prvi fran~i{kani. In ravno ta primerjava je tema
naslednjega eseja z naslovom, Za~etna fran~i{kanska klima kot vir: Klarina pisma in prvi bratje. S pomo~jo
preu~evanja in prebiranja Klarinih pisem v lu~i drugih fran~i{kanskih virov se veliko la‘je preselimo v
Klarin duhovni in notranji svet. Pri re{evanju te naloge si je avtorica pomagala s preu~evanjem aparature,
ki jo je sestavil Giovanni M. Boccali v Fontes Franciscani. Na dolo~enih mestih pa je dodala {e druge
primerne tekste. Primerjava pisem znotraj fran~i{kanskih virov je predstavljena tako v angle{~ini (v
samem tekstu) kot v latin{~ini (v opombah). Tej primerjavi vsakega pisma posebej pa sledi {e avtori~ina
obrazlo‘itev, s pomo~jo katere la‘je razumemo miselnost Klare Asi{ke (pomen ubo{tva; odnos do priorja
fran~i{kanskega reda; razumevanje biti nevesta, sestra, mati in h~i; dosega duhovne zrelosti).
Vztrajanje, tako Klare Asi{ke kot Ne‘e Pra{ke, na na~inu ‘ivljenje brez lastnine je povzro~ilo na eni
strani ob~udovanje, a na drugi pravne te‘ave tako dr‘ave kot cerkve. Te te‘ave pa so povzro~ile obilico
pisem med pape‘em, Ne‘o in kraljevo dru‘ino PYemysl. Klarina pisma Ne‘i je mogo~e veliko jasneje
razumeti, ~e jih beremo v kontekstu pape‘eve in kraljeve korespondence. Tega pa se loti Joan Mueller v
tretjem eseju, Privilegij ubo{tva kot vir: Klarina pisma med pape‘evo in kraljevo korespondenco.
Knjiga se zaklju~i s prevodom Legende sv. Ne‘e iz Rima, ki je delo Julie Fleming.
Kljub temu, da ‘enske dolgo ~asa niso bile vpisane v zgodovino, so ‘enski glasovi vendarle obstajali.
In ~eprav je bilo teh res da zelo malo, jim je potrebno prisluhniti. No~em pa pri tem poudariti dejstva, da
so le-ti ‘enski, ampak da pomeni njihovo delo zelo pomemben prispevek k osvetlitvi dolo~enih momentov
zgodovine. Tako imajo tudi Klarina pisma velik pomen za zgodovino prvih fran~i{kanov in klaris, ob tem
pa nam omogo~ajo, da se za trenutek preselimo v notranji svet srednjeve{ke ‘enske, tokrat redovnice.
M o j c a  K o v a ~ i ~
P a o l o  N a l d i n i,  Cerkveni krajepis ali opis mesta in {kofije Justinopolis – ljudsko Koper.
Koper : Zgodovinsko dru{tvo za ju‘no Primorsko, Znanstveno – raziskovalno, {kofija Koper, 2001. 343
strani.
V skladu s temeljnimi smotri delovanja Zgodovinskega dru{tva za ju‘no Primorsko in Znanstveno-
raziskovalnega sredi{~a v Kopru je tako v okviru temeljnih kot aplikativnih raziskav zgodovinopisju kot
dominantni humanisti~ni panogi odmerjeno vidno mesto, s tem pa se nenehno ohranja in poudarja speci-
fika ju‘noprimorske regije oziroma Slovenske Istre kot ene izmed najbolj izrazitih in tipi~nih slovenskih
obmejnih obmo~ij, ki ji je skozi zgodovino prepletenost dru‘benega in kulturnega dogajanja oblikovala
posebno podobo. Ta podoba se bodisi v {ir{em kot o‘jem geografskem okviru zrcali v {tevilnih zgodovin-
skih delih, zlasti pa v krajepisih, ki jim sledimo tja od prve polovice XV. pa vse do XVIII. stoletja. Iz
krajepisov prav gotovo lahko razberemo temeljne metodolo{ke usmeritve tedanjega zgodovinopisja ali
bolje, polihistoricizma, ki je navdajalo avtorje z zgodovinsko preteklostjo ter tako dokaj slikovito prikazujejo
tudi na~in uporabe zgodovinskih virov in njihovo interpretacijo. Poleg histori~nih pa krajepisi izdajajo tudi
nekaj sodobnih komponent, ki so mo~no opazne v dana{njem italijanskem, slovenskem, hrva{kem pa tudi
nem{kem zgodovinopisju, namre~ mo~ne tendence po dokazovanju pripadnosti dolo~enih geografskih
obmo~ij, {e posebno Istre kot multikulturne in multietni~ne pokrajine k posamezni nacionalni oziroma
dr‘avni skupnosti. Glede na vpetost ve~jega dela Istre v romanski oziroma italijanski kulturni prostor je
razumljivo, da je ve~ina krajepisov nastajala izpod peresa italijansko govore~ih avtorjev, tako tujcev kot
doma~inov.
Knjiga Stari krajepisi Istre, ki je leta 1999 iz{la v Knji‘nici Annales Majora, je tako prvi~ slovenski
javnosti predstavila izvle~ke iz 12 krajepisov Istre od XV. do za~etka XVIII. stoletja. S to izdajo sicer {e
zdale~ niso bile zapolnjene {tevilne vrzeli istrskega zgodovinopisja, saj v slovenskem prevodu {e niso bili
objavljeni vsi znani krajepisi Istre, vendar se je z njo za~ela uspe{no uresni~evati pobuda Ministrstva za
236 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)
kulturo iz leta 1993, da bi zaradi nepoznavanja istrske zgodovine in kulturne preteklosti za~eli s pre-
vajanjem in izdajanjem nekaterih del, predvsem starej{ih, ki bi slovenskemu bralcu, pa tudi strokovnjakom
in znanstvenikom ter ljubiteljem zgodovine na ta na~in prikazali nekatera temeljna dela istrskega zgodovi-
nopisja.
@e v tem delu je odgovorni urednik in avtor ve~ine sestavkov dr. Darko Darovec napovedal tudi
prevod in izid nekaterih temeljnih del, med njimi predvsem znamenite Corografie ecclesiastice koprskega
{kofa Paola Naldinija. Prav gotovo je k prevodu in izidu pripomogla 300-letnica natisa izvirnika in 1400-
letnica koprske {kofije, ki smo jo v okviru Zgodovinskega dru{tva in ZRS-ja obele‘ili tudi z vsebinsko
bogatim znanstvenim simpozijem, ki je oktobra leta 2000 potekal v prostorih koprskega muzeja. Po~astitev
teh ~astitljivih jubilejev, tako 1400-letnice koprske {kofije kot leto{nje 700-letnice Minoritskega samosta-
na v Piranu, so obenem dala prilo‘nost za bolj poglobljene in obse‘nej{e raziskave s podro~ja cerkvene
zgodovine, ki smo jih doslej pogre{ali.
V vrsti krajepisov lahko Naldinijev krajepis koprske {kofije iz leta 1700 opredelimo za enega najbolje
dodelanih in tudi po sodobnih na~elih znanstvenih metod in pristopov obravnavanja dolo~enih dogodkov
in procesov v zgodovinopisju najbolj doslednih, saj sproti navaja uporabljene vire in literaturo, kar v
njegovem ~asu ni bilo povsem obi~ajno. Obenem na ve~ mestih polemizira s predhodnimi pisci in podaja
nasprotne argumente, ki jih je kasneje tudi sodobno zgodovinopisje v glavnem potrdilo.
Naldinijev krajepis lahko opredelimo kot neke vrste obse‘no vizitacijsko poro~ilo, ki je terjalo veliko
~asa, napornega in natan~nega dela, saj si je {kof od leta 1686, ko je bil posve~en za koprskega {kofa, pa
do izida svojega dela leta 1700, ogledal in opisal domala vse tedanje cerkve in samostane koprske {kofije.
Podrobno je opisal tudi vse tedanje cerkvene ustanove in versko stanje celotne {kofije pod katero so
spadali piranski, izolski, kubejski in krkav{ki vikariat. To novo upravno strukturo in reorganizacijo {kofije
je Naldini zasnoval po sinodi, ki jo je sklical leta 1690. Meje tedanje koprske {kofije so sicer ostajale enake
kot v srednjem veku: na severu je meja segala od cerkve sv. Petra na Gazelu (obmo~je dana{njega
Ankarana), od tod je tekla na jug ob obali mimo Kopra, Izole, Strunjana, Pirana in Se~ovelj do Savu-
drijskega rta, kjer se je dotaknila uma{kega teritorija oziroma novigrajske {kofije. Tu je meja zavila na
vzhod po Istrskem ali Savudrijskem krasu do Ka{tela, nato proti severu pre{la na Krkav~e, Ko{tabono (tu
se je znova dotaknila skrajnih meja novigrajske {kofije), od tod pa na Marezige, Lopar, Tru{ke, Popetre pa
vse do So~erge, kjer je spet zavijala proti severu na Movra‘, Smokvico, Gra~i{~e, Hrastovlje, Kubed, se
povzpela na Tinjan, nato nadaljevala do Dekanov, Sv. Antona ter po Ri‘ani do morja. Obmo~je koprske
{kofije je v obsegu merilo 60 milj in bilo razdeljeno, kot ‘e re~eno, na {tiri vikariate, ti pa na ‘upnije, ki jih
je bilo na celotnem obmo~ju 17.
Celotno Naldinijevo delo je razdeljeno na 6 knjig, te pa so razdeljene na posamezna poglavja: I. knjiga
nosi naslov »O koprski stolnici, {kofiji, {kofih in kapitlju«, v drugi je Naldini  spregovoril »O svetih in
redovnih cerkvah ter dobrodelnih zavodih v Kopru«, tretja opisuje prvi, to je piranski vikariat, ~etrta knjiga
pa izolski vikariat. Peta podaja oris kubejskega, {esta knjiga pa zadnjega, to je krkav{kega vikariata. Ker
je koprska {kofija obsegala skoraj celotno ozemlje nekdanje komune, ki se deloma ujema z dana{njo
koprsko ob~ino, razen nekaterih vasi pod Kra{kim robom (‘upnija Osp in Loka ter vas Rakitovec v
buzetski ‘upniji), ki so do leta 1788 spadale v okvir tr‘a{ke {kofije, ter vasi [terna ju‘no od Dragonije v
okviru novigrajske {kofije, kot tudi izolske in piranske ob~ine, nedvomno lahko re~emo, da gre v tem delu
za celotno predstavitev Slovenske Istre v vseh njenih zgodovinskih, verskih in cerkvenoupravnih, umet-
nostnozgodovinskih, etnolo{kih, socialnih, jezikoslovnih in nenazadnje etni~nih zna~ilnostih. Ravno te
zna~ilnosti bodo za slovenskega bralca nadvse zanimive, saj je Naldini eden redkih italijanskih piscev, ki
je slovanskemu ‘ivlju v Istri dajal velik pomen in bil do njega korekten in objektiven. Ob Giacomu Filippu
Tommasiniju, novigrajskem {kofu, je Naldini Slovane ozna~eval kot dobre in marljive poljedelce oziroma
kolone kljub dejstvu, da niso bili avtohtoni prebivalci Istre, kar pa je v popolnem nasprotju s stali{~i
nekaterih ~lanov koprske Akademije dei Risorti, ki so sicer sredi XVIII. stoletja, ko je akademike vodil
znameniti koprski razsvetljenec Gian Rinaldo Carli, odklanjali slovanski zna~aj Istre. Sam Carli je slovan-
ski element ~util in ozna~eval predvsem kot tujek v romanski tradiciji Istre, ki je bila zanj pomembna
komponenta embrionalne nacionalne zavesti Italijanov. Po Carliju je Istra po propadu rimskega imperija
za{la v dekadenco, ki jo je ~util kot zaton civilizacijskih vrednot, pri tem pa je zanemarjal analizo vzrokov,
ki je bila prisotna v diskusijah njegovih sodobnikov. V polni meri je tu lo~eval aristokratsko-me{~anski in
pode‘elski sloj ter je le v prvem videl protagonista zgodovinskega razvoja in nosilca humanisti~nih
237ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 56 • 2002 • 1–2 (125)
vrednot. Zani~evalno in vzvi{eno je nasproti koprskemu me{~anstvu postavljal pode‘elje s slovanskimi
koloni, pri tem pa je seveda treba poudariti, da Carlijevo mi{ljenje v tistem ~asu ni bilo nekaj izjemnega, saj
ga sre~amo ‘e pri nekaterih predhodnikih istrskega humanizma, npr. Pietru Coppu in Girolamu Muziu.
Naldini je torej po svojih stali{~ih pa tudi po svojih dejanjih sodil v progresivno kulturno in dru‘beno
okolje Kopra, ki je ‘e pred Carlijem zavra~alo nekatere pav{alne in subjektivne ocene, ki so bile sicer
pogoste v tedanji bene{ki aristokratski mentaliteti. Ne sme nas torej presene~ati, da je v ~asu Naldinijevega
pastirskega delovanja bogoslu‘je na pode‘elju in v koprskem gregoritskem samostanu potekalo v slovan-
skem jeziku, vi{ek njegovih prizadevanj pa predstavlja ustanovitev »Ilirskega semeni{~a« v Kopru leta
1710, ki je nato nepretrgano delovalo do leta 1810.
Ob samih spoznanjih {kofa, da je za prete‘no slovansko pode‘elje nujno potrebna vzgoja duhov-
nikov-glagolja{ev, pa je verjetno njegovim odlo~itvam botrovalo tudi dejstvo, da je z ustanovitvijo »Col-
legia dei Nobili« v Kopru 1675 izobrazba in vzgoja ostajala zgolj privilegij vi{jih slojev prebivalstva. V
prvem obdobju so v Collegiu pou~evali somaski, o katerih se je {kof Naldini izra‘al zelo pohvalno,
me{~ani pa nad njimi niso bili preve~ navdu{eni. Leta 1699 so jih nadomestili {olski bratje scolopi oziroma
piaristi; z njihovim prihodom je ugled koprskega Collegia mo~no narasel, saj je Rimska cerkev po{iljala
sem najbolj{e predstavnike tega reda, ki jim je prebivalstvo povsem zaupalo.
V skladu s te‘njami verskega in duhovnega preporoda po Tridentinskem koncilu Naldinijeva prizade-
vanja pravzaprav niso bila osamljena, toda s prodorom razsvetljenskih idej, ki so te‘ile k ve~jemu razu-
mskemu poudarku v dru‘benem in verskem ‘ivljenju, se ve~ina {kofov na obmo~ju Bene{ke republike ni
odlikovala niti s posebnim reformatorskim ‘arom niti z ‘eljo, da bi Cerkev osvobodila politi~nih in
oblastnih vplivov. Zavedali pa so se potrebe po bolj{i izobrazbi in ve~ji dejavnosti duhovnikov, preuredili
so javno pomo~ in poudarjali dru‘beno koristnost religije kot temelja vsake dru‘be in edinega vira
kolektivne in individualne morale.
Naldinijevo delo lahko torej umestimo v {ir{i dru‘beni kontekst na prelomu med XVII. in XVIII.
stoletjem. Poleg splo{nih zna~ilnosti tovrstnih del ga odlikuje {e vrsta posebnosti, tako da to ni le izvrsten
zgodovinski vir, saj se je od njegovih ~asov tudi mnogo dokumentov, ki jih citira, izgubilo, temve~ je tudi
imeniten pri~evalec ~asa, in to ne le o cerkvah, vaseh, trgih in mestih, cerkveni in posvetni upravni ureditvi,
navadah in obi~ajih, gospodarskem in socialnem polo‘aju prebivalstva, temve~ ka‘e tudi na duh ~asa in
nenazadnje na stanje in usmeritve v tedanjem zgodovinopisju.
Naldinijevo delo je torej dragoceno zgodovinsko ~tivo, ki na zanimiv a poljuden na~in v kar najbolj
popolni obliki odslikava podobo ~asa, ljudi in obmo~je tedanje koprske {kofije, obenem pa je neobhoden
priro~nik za vse vrste strokovnjakov, ki se lotevajo zgodovinskih, umetnostnozgodovinskih in etnolo{kih
raziskav o Istri. S slovenskim prevodom se bo to monumentalno delo pribli‘alo tudi {ir{emu krogu
bralcev in zaradi svoje pri~evalnosti tako strokovno kot {ir{o javnost seznanilo s poglavitnimi posebno-
stmi iz zgodovine, tradicije in kulturne dedi{~ine Slovenske Istre ter tako omogo~ilo nadaljnje poglobljene
{tudije tega v mnogih pogledih specifi~nega obmo~ja slovenskega narodnega in nacionalnega telesa.
S a l v a t o r  @ i t k o
Jako stara vas na Gori{kem je Solkan. Zbornik ob tiso~letnici prve omembe kraja. Ur. Branko
Maru{i~. Solkan : Krajevna skupnost, 2001. 511 strani.
Ob zgodovinski tiso~letnici je Solkan, razmeroma majhen kraj, dobil dokaj ob{iren, vsebinsko razno-
lik in kvaliteten zbornik. Uredni{ki odbor te vsebinsko bogate in ilustrirane publikacije je pod predsed-
stvom zgodovinarja dr. Branka Maru{i~a izdelal zasnovo te pestre knjige, ki bo ustregla razli~nim bralcem
in hkrati utrdila krajevno identifikacijo med doma~ini. Uredni{tvu je treba {e posebej ~estitati k velikemu
organizacijskemu delu, saj mu je uspelo pritegniti k sodelovanju kar 41 avtorjev razli~nih strokovnih
profilov. Prve organizacijske priprave za ta zbornik so se pri~ele ‘e v za~etku osemdesetih let, knjiga pa je
iz{la leta 2001, ob jubileju tiso~letnice kraja Solkan. V zborniku so pri{li do izraza tako razli~ni interdisci-
plinarni vidiki kot tudi literarno specifi~ne zvrsti izra‘anja. ^lanki so problematizirali razli~ne teme iz
solkanske preteklosti pa tudi iz sodobnosti. Dragoceni in privla~ni element zbornika je tudi posebno
poglavje, ki govori o solkanskih osebnostih in vsebuje nekaj krajevnih spominskih pri~evanj. Ti prispevki