Poštnina plačana v gotovini.
86.	V Ljubljani, dne 21. septembra 1926.	Letnik VIII.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
ljubljanske in mariborske oblasti
Vse bin.«.;
Iz «Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca».
357.	Pojasnilo o ocarinjanju suhih sliv ob izvozu.
358.	Navodilo in postopanje za uporabljanje ugodnosti iz občih opazk k XV. delu uvozne carinske tarife.
Razglasi osrednje vlade
Razglasi velikega župana mariborske oblasti.
Razglasi inšpektorja ministrstva za narodno zdravje. Razglasi drugih uradov in oblastev. — Razne objave.
Iz „Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“.
Številka 205 z dne 11. septembra 1925.:
Ukaza Njegovega Veličanstva kralja z dne 31. julija 1926.: Pri agrarnih operacijah v Ljubljani sta pomaknjena iz 5. skupine I. kategorije v 4. skupino I. kategorije višji agrarni gradbeni svetnik ing. Ivan Prešel in komisar za agrarne operacije dr. Fran Spille r-Muy s.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 31. julija 1926.: Iz 6. skupine I. kategorije je pomaknjen v 5. skupino I. kategorije dr. Anton Jehart, profesor škofijskega semenišča v Mariboru.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 27. avgusta 1926.: V stanje pokoja so postavljeni po členu 141. uradniškega zakona poštni in telegrafski uradniki v 2. skupini II. kategorije Anton Wagner pri poštnem in telegrafskem uradu v Ptuju, Josip Gruden pri poštnem in telegrafskem uradu v Ljubljani 1 in Alojzij K a r b a pri poštnem in telegrafskem uradu v Mariboru 1.
Številka 206 z dne 13. septembra 1926.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 27. avgusta 1926.: Po službeni potrebi sta premeščena poštna in telegrafska uradnika v 2. skupini II. kategorije Vladimir Fabiani od poštnega in telegrafskega urada v Rogaški Slatini k poštnemu in telegrafskemu uradu v Sarajevu in Josip Ver dir od poštnega in telegrafskega urada v Ljubljani 7 k poštnemu in telegrafskemu uradu v Ljubljani 1.
Odlok ministra za poljedelstvo in vode z dne 23. avgusta 1926.: Za veterinarja pri sreskem poglavarstvu v Celju s sedežem v Braslovčah v 7. skupini I. kategorije je postavljen po službeni potrebi Filip K u 11 e r e r, veterinar pri istem sreskem poglavarstvu s sedežem v Celju.
Odlok direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani z dne 28. julija 1926.: V stanje pokoja je postavljena Herma Sterle, poštna in telegrafska uradnica v 4. skupini II. kategorije pri poštnem in telegrafskem uradu v Ljubljani I.
Številka 207 z dne 14. septembra 1926.:
Odlok namestnika ministra za vere, ministra za prosveto, z dne 8. avgusta 1926.: Franu C a s 1 u, kanoniku v Mariboru, ki je bil postavljen z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 30. septembra 1924. za kanonika v 4. skupini I. kategorije, se od-reja z dnem 30. septembra 1924. 10. stojrnja osnovne plače, povečane za 15
Številka 208 z dne 15. septembra 1926.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 26. avgusta 1926.: Po službeni potrebi je premeščen na trgovsko akademijo v Zemunu za profesorja v 4. skupini I. kategorije Grga B r i g 1 j e v i Ć, profesor na učiteljišču v Kastvu, uradnik v isti skupini iste kategorije.
številka 209 z dne 16. septembra 1926.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 21. avgusta 1926.: V 5. skupino I. kategorije je pomaknjen 4r. Fran Rostohar, profesor na gimnaziji v Ma-Hboru, uradnik v 6. skupini I. kategorije.
Odlok ministra za finance z dne 23. avgusta 1926.: Postavljeni so za carinike v 4. skupini II. kategorije cariniki v isti skupini iste kategorije pri glavnih carinarnicah II. vrste: v Slavonskem Brodu Fran Nova k, doslej pri carinarnici v Mariboru (na prošnjo); na Rakeku Ivan Gregorčič, doslej pri ukinjeni poštni carinarnici v Zagrebu (na prošnjo); na Jesenicah: Ivan Randič, doslej pri carinarnici v Komiži (po službeni potrebi), in Fran Pavlovič, doslej pri ukinjeni poštni carinarnici v Zagrebu (na prošnjo); v Dravogradu Milenko Manojlovič, doslej pri carinarnici v Mariboru (na prošnjo), in Pavel S 1 o v i ć, doslej pri carinarnici na Rakeku (po službeni potrebi); za carinika v 3. skupini II. kategorije pri glavni carinarnici II. vrste v Virovitici Mladen Peri ć, doslej pri carinarnici v Mariboru (po službeni potrebi).
Odloki ministra za finance z dne 25. avgusta 1926.: Za stalne računske pripravnike v 5. skupini II. kategorije pri delegaciji ministrstva financ v Ljubljani so potrjeni računski pripravniki v isti skupini iste kategorije: Viktor Z1 o k a r n i k (z dnem 25. maja 1926,), Albert Z u p a n (z dnem 24. maja 1926.) in Ludovik Komel (z dnem 30. maja 1926.).
Odlok ministra za finance z dne 23. avgusta 1926.: Postavljeni so za carinike v 4. skupini II. kategorije cariniki v isti skupini iste kategorije; pri glavnih carinarnicah I. vrste: v Beogradu na Savi Nikola Spasič, doslej pri carinarnici na Rakeku (na prošnjo); v Mariboru: Bogoljub Bugarski, doslej pri carinarnici v Gornji Radgoni, in Viktor B a u h n i k, doslej pri carinarnici v Dravogradu (oba po službeni potrebi); v Ljubljani: Gjorg-je Ma-r i č, doslej pri carinarnici v Zagrebu, in Milorad Štor f, doslej pri carinarnici v Dravogradu (oba po službeni potrebi).
Številka 210 z dne 17. septembra 1926.:
Odlok ministra za trgovino in industrijo z dne
1.	septembra 1926.: Za profesorja v 8. skupini L kategorije na srednji tehnični šoli v Ljubljani je postavljen Gojmir Kos, akademski slikar iz Gorice.
Številka 211 z dne 18. septembra 1926.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 16. septembra 1926.: Dokler se bo Njegovo Veličanstvo kralj mudil v inozemstvu, bo zastopal Njegovo Veličanstvo v izvrševanju ustavne kraljevske oblasti ministrski svet v mejah ustave.
Odlok namestnika ministra za vere, ministra za prosveto, z dne 20. avgusta 1926.: Janezu Gašpa-r i č u, računskemu revizionistu v Mariboru, ki je bil postavljen z odlokom ministra za vere z dnem 27. novembra 1924. za računskega revizionista v 8. skupini I. kategorije z osnovno plačo 1. stopnje, se priznava 5 let in 3 mesece župniške službe in se odreja z dnem 27. novembra 1924. osnovna plača
2.	stopnje v isti skupini iste kategorije; obenem pa se mu z dnem 28. avgusta 1925., ko je dovršil 6 let vračunljive službe, odreja 3. stopnja osnovne plače.
Objava generalne direkcije davkov z dne 18. avgusta 1926.: Osrednja uprava «Saveza lovačkih udruženja» v Beogradu je oproščena plačevanja takse iz tar. post. 1. taksne tarife za vse vloge in prošnje, ki jih pošilja državnim oblastvom. razen v civilnih pravdah.
Uredbe osrednje vlade.
357»
Pojasnilo o ocarinjanju suhih sliv ob izvozu.*
(Izprememba razpisa C br. 24.623/26.)*
Zaradi pravilnega uporabljanja tar. št. 5. izvozne tarife dajem na podstavi člena 23. v predlogu zakona o obči carinski tarifi po izposlovanem mnenju ministrstva za poljedelstvo in vode in ministrstva za trgovino in industrijo in po zaslišanju carinskega sveta carinarnicam to-le pojasnilo:
«Za etuirane slive, ki so proste plačila izvozne carine, se smatrajo samo one suhe slive, ki so vložene v zabojih in sodih, ne glede na težo. in ki so bile kot take še enkrat ogrete v posebni peči. — Ostale slive se morajo smatrati za neetuirane in so zavezane izvozni carini po izvozni tarifi z dne 20. junija 1925. ■
S tem se izpreminja razpis C br. 24.623/1926.»
Carinarnicam se naroča, naj se povsem ravnajo
po tem.
V Beogradu, C br. 37.530.
dne 30. avgusta 1926.:
Minister za finance:
dr. Ninko Perič s. r.
358
Na predlog carinskega sveta predpisujem na podstavi člena 23. v predlogu zakona o obči carinski tarifi to-le
Navodilo in postopanje za uporabljanje ugodnosti iz občih opazk k XV. delu uvozne carinske tarife.*
1.	) Za točki 1. in 2. — Za manj važne sestavne dele, ki bi nedostajali ob ekspedicijah strojev, se smatrajo oni, brez katerih dotični stroj lahko deluje.
2.	) Z a t o č k o 3. — Popis stroja mora obsezati njegov naziv, za kakšno industrijo ga je uporabljati, eventualno izdelovateljevo ime in tvorniško številko stroja.
V seznamek delov se mora vpisati vsak del po svojem nazivu, če ga ima; vselej pa je treba kar najtočneje navesti, kje so dotični stroji.
Namesto nariska kompletnega stroja se lahko predloži slika-fotografija.
Dovoljeno je, v narisku ali sliki poedine dele označiti s Številkami ali črkami; v seznamku se lahko 'pove o njih, da je to del, ki je označen v narisku ali sliki, in s katero številko ali črko.
Popis stroja in seznamek delov se smeta sestaviti tudi skupaj.
Ce se uvažajo kompletni stroji v razloženem stanju v nekaterih zaporednih pošiljkah, mora navajati seznamek delov še težo in tarifno imenovanje
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 11. septembra 1926.. št. 205. (LIV. — 1926.)
vsakega poedinega dela po materialu, iz katerega je, z razpredelki za stopnjo in znesek carine.
Stroji v razloženem stanju se ocarinjajo kakor popolnoma zloženi stroji; zato se mora tarifno imenovanje za razložene stroje ujemati s tarifno številko, v kateri so navedeni.
Popis stroja, seznamek delov in narisek-foto-grafija se prilože deklaraciji, odnosno prvi deklaraciji, če se uvaža kompletni stroj v razloženem stanju v nekaterih zaporednih pošiljkah, ter ostanejo pri carinarnici z duplikatom deklaracije vred.
Če carinski uradniki glede na vrsto in število poedinih delov stroja v razloženem stanju ne bi mogli ugotoviti točnosti prijave, odredi carinarnica iz se-znamka strojnih inženjerjev, katerega poslatev takoj zahteva od pristojnih zbornic* inženjerja, ki izvrši poleg carinskih uradnikov pregled ob uvoznikovih stroških.
Če se uvažajo stroji v razloženem stanju v nekaterih zaporednih pošiljkah, je treba postopati tako-le:
a)	Vsi deli, ki tvorijo kompletni stroj, se morajo uvoziti v treh mesecih od dne prve ekspedicije in pri isti carinarnici.
Generalna direkcija carin sme podaljšati ta rok, če se ji predloži o tem utemeljena prošnja pred potekom trimesečnega roka.
b)	Prvi uvozni deklaraciji se priloži seznamek delov v dveh enak oglasnih izvodih s posebnim, izpiskom iz seznamka onih delov, ki se uvažajo po tej deklaraciji; v deklaraciji pa se mora označiti poleg tarifnega imenovanja, da so to deli dotič-nega kompletnega stroja, ki so našteti v izpisku seznamka.
c)	En seznamek in izpisek iz seznamka ostaneta pri unikatu deklaracije, drugi seznamek pa se vrne z duplikatom.
č) Naknadno predložene deklaracije morajo biti zvezane z uvoznimi številkami vseh prejšnjih deklaracij; priložita se jim vrnjeni seznamek in izpisek onih delov, ki se uvažajo s to deklaracijo; seznamek se vselej vrne z duplikatom, izpisek iz seznamka pa Se pridoda unikatu.
d)	Z uvoznimi številkami poedinih deklaracij obremeni carinarnica oba izvoda seznamka ter izračuni v ustreznih razpredelkih carino, za katere
znesek po vsaki poedini deklaraciji mora položiti uvoznik garancijo v državnih ali državno garantiranih vrednostnih papirjih po borznem tečaju, v garancijskem pismu domačih denarnih zavodov, pooblaščenih za poslovanje z devizami in valutami, ali v vložnih knjižicah takih denarnih zavodov.
e)	Na dotičnih deklaracijah vsake poedine ekspedicije označijo carinski uradniki, da se je garancija položila, in njen znesek, sklicevaje se na številko, pod katero se je prejela.
f)	Ko se dovrši definitivni uvoz, se položene garancije vrnejo lastniku.
g)	Če se kompletni stroj v razloženem stanju, ki se uvaža v nekaterih zaporednih pošiljkah, ne uvozi v odrejenem roku, poberejo carinarnice plačilo iz položenih garancij po posebnih referatih za vsako deklaracijo z 8%nimi obrestmi od dne, ko je bila dotična deklaracija vplačana, do dne, ko poberejo plačilo, ter označijo vse to v dotičnih unikatih, sklicevaje se na številko referatov.
h)	Odrejeni strojni inženjer označi ob zakonski odgovornosti na unikatu deklaracije, kar je ugotovil: če je ugotovil netočno prijavo, t. j. da so bili nekateri deli že'enkrat prijavljeni in uvoženi ali da vobče ne spadajo v sestavo dotičnega stroja, podpiše zapisnik o kaznivem dejanju kot strokovnjak tudi odrejeni strojni inženjer.
i)	Eventualna ležnina od dne, ko je bil inženjer pozvan, do dne, ko je odšel na pregled, se po odredbi odstavka a) člena 18. v predlogu zakona o obči carinski tarifi ne pobere, ker je izšel poziv strojnega inženjerja od carinarnice.
3.) Za točko 5., prvi odstavek. — Za kompletne instalacije za gradnjo tvomic se smatra vsa strojna in tehnična notranja ureditev, pričenši s stroji in napravami za proizvajanje pogonske sile do cele vrste strojev in drugih naprav kakor tudi strojnih delavnic za dotično grano industrije, Če tvori vse to med seboj, ob predelovanju, vkladanju in prevažanju sirovin in dovršenih predelkov organsko zvezo ter je nameščeno v zgradbah in v najbližji okolici dotičnega industrijskega podjetja.
Glede rudarsko-industrijskih podjetij spada h kompletni instalaciji celokupna naprava, ki služi za kopanje in eventualno predelovanje rude in kamenja na licu mesta (topilnice kovin, izpiralnice, separacije, briketnice i. dr.), kakor tudi kompletne
žične železnice. H kompletnim žičnim železnicam spadajo: naprave, s katerimi se prevažajo rude in kamenje od rudnika in kamenoloma do kraja, kjer naj se predelajo nadalje — do topilnic, izpiralnic, separacij, briketnic, tv jr nie za cement itd. — ali s katerimi se prevaža od teh krajev ali od rudnika produkt do prometnih instalacij (železnic, ladij in cest) kakor tudi od teh instalacij na kraje, kjer so instalacije za predelovanje (topilnice, izpiralnice, separacije, briketnice itd.), strojne naprave, ki dajo motorno silo za pogon žične železnice, transmisije — zobata kolesa — ki prenašajo to silo od stroja do železnice; žične vrvi, ki vlečejo in nosijo vago-nete, in vagoneti specialne izdelave, s katerimi se prevaža material; potem gradbeni del, sestavljen iz železnih stebrov, ki drže vrvi v višini, natovorjalne, raztovorjalne in druge postaje.
Kompletna žična železnica kot samostalna instalacija je prosta carine tudi, če jo uvažajo zaradi transporta druge industrije, kakor n. pr. cementna, lesna industrija i. dr.
Za kompletne instalacije za gradnjo tvornic se smatrajo tudi vse samostalne instalacije, kakor n. pr. instalacije za pranje volne, za merceriziranje bombaža, barvarnice, predilnice in druge, ki opravljajo pri dotični industriji samostalen posel, katerega bi opravljale tudi ločeno montirane kot samostalne tvornice, bodisi da se obstoječa tvornica dopolnjuje s takimi instalacijami, bodisi da se nadomeščajo stare in nerabne instalacije z novimi.
Za kompletne instalacije za gradnjo tvornic se brezpogojno ne smejo smatrati: gradbeni material, razen železnih stebrov in postaj za žično železnico; nadalje kanalizacijski material; material za izoliranje mrzlote in toplote; material za prevajanje in izoliranje električne energije, električne in druge razsvetljave; pisarniška in tvorniška oprema; potrošni material (kakor barve, olja za mazanje, razne kemikalije itd.) in obrtno orodje, kolikor ne bi bilo kompletna strojna delavnica, potrebna dotični grani industrije.
Oprostitve od carine kompletnih instalacij daje na pismene vloge, v katerih mora biti označeno, ali se izvrši uvoz naenkrat ali v nekaterih zaporednih pošiljkah in pri kateri carinarnici, generalna direkcija carin po odločbah carinskega sveta, ki so izvršne, če jih jaz odobrim.
Vlogi je treba priložiti:
a)	odobrilo za gradnjo tvornice, kakšne vrste in v katerem kraju, če naj se zgradi nova, še neobstoječa tvornica;
b)	seznamek, kaj vse se uvozi kot kompletna tvorniška instalacija, z načrtom take instalacije;
c)	potrdilo ministrstva za trgovino in industrijo, da tvorijo predmeti, navedeni v seznamku, kompletno in kakšno tvorniško instalacijo, z izjavo, da se strinja tudi to ministrstvo s tem, da se ta instalacija po točki 5. občih opazk k XV. delu tarife oprosti uvozne carine;
č) originalne račune celokupne instalacije.
Potrdila za kompletne rudarsko-tvorniške instalacije in kompletne žične železnice daje ministrstvo za šume in rudnike, ministrstvo za trgovino in industrijo pa izjavlja na njih svoje soglasje, da se oproste carine.
Ministrstvo za trgovino in industrijo in ministrstvo za šume in rudnike označita v potrdilu, če ne spadajo nekateri predmeti, vpisani v seznamke, h kompletni instalaciji.
Generalna direkcija carin odloči glede na potrdili ministrstva za trgovino in industrijo in ministrstva za šume in rudnike in glede na moje pojasnilo, kateri predmeti in kateri material se ne smejo uvoziti prosto carine kot kompletna instalacija.
V	odločbi generalne direkcije carin mora biti pogojeno, da imajo carinska oblastva, eventualno s strokovnimi inženjerji, pravico, ob uvoznikovih stroških izvršiti pregled montirane kompletne instalacije, da se uverijo, ali je vse, kar se je uvozilo, montirano v kompletno instalacijo.
V	odločbi mora biti tudi izrečeno, da nastane, če se uporabljajo poedini deli kompletne instalacije v drugo svrho ali če se odtujijo, odgovornost po ca-rinsko-kazenskih predpisih.
Odločbo o oprostitvi z vsemi prilogami pošlje generalna direkcija carin pristojni carinarnici, ta pa jo priobči prosilcu, ki mora izjaviti, da prevzema vse obveze, izvirajoče iz odločbe. Kompletna instalacija v razloženem stanju, ki se uvozi v nekaterih zaporednih pošiljkah, se mora uvoziti v šestih mesecih od dne prve ekspedicije in pri isti carinarnici. Generalna direkcija sme podaljšati ta rok, če se ji predloži pred njegovim potekom utemeljena prošnja.
Kompletne instalacije, ki prihajajo naenkrat, kakor tudi vse pošiljke, ki prihajajo y nekaterih zaporednih pošiljkah, mdra pregledati ob lastnikovih stroških odrejeni inženjer, če spozna generalna direkcija to za potrebno in če to vpiše v odločbo; odrejeni inženjer zapiše ob zakonski odgovornosti na deklaracije, kar je ugotovil.
Carinarnice imajo pravico, postavljati na poedine večje predmete, kjer to ne bi oviralo montaže in dela, svoje znake, tudi s kartonom, na katerem morajo biti uvozna številka deklaracije in podpisa uradnika in inženjerja, ki sta izvršila pregled.
Imenovanje v deklaraciji se mora glasiti, da je to kompletna instalacija in kakšna; če se uvozi v nekaterih zaporednih pošiljkah, pa je treba poleg tega označiti, da so to deli kompletne instalacije, našteti v izpisku seznamka.
Iz tega, kar se omenja zgoraj o izpisku seznamka, izhaja jasno, kakšna manipulacija se mora vršiti in kaj je treba predložiti; vendar pa opozarjam carinarnice, da je treba priložiti prvi deklaraciji dva seznamka teh predmetov kompletne instalacije, ki sta enakoglasna med seboj in s seznamkom poslane odločbe; seznamka morata imeti tudi tarifno imenovanje vsakega poedinega predmeta po materialu, iz katerega je, in razpredelke za stopnjo in višino carine.
Ostalo postopanje ostane seveda isto, kakor je pojasnjeno v točki 2.) teh navodil pod c), č), d), e), f), g) in i) za stroje.
Odločba generalne direkcije carin z ostalimi njenimi prilogami se mora prav tako priložiti unikatu prve deklaracije.
4.	) Za točko 5., drugi odstavek. -— Za dele strojev za industrijsko uporabo, ki se ne izdelujejo v državi, se smatrajo oni deli, ki spadajo v sestavo strojev in ki se ne morejo uporabljati za kaj drugega, nego kot sestavni deli stroja, poleg tega pa tudi žične vrvi za žične železnice in za spuščanje v rudnike. Na podstavi potrdila ministrstva za trgovino in industrijo, da, se ne izdelujejo v državi, in ob pog'oju, da jih uvažajo neposredno industrijci, so prosti carine.
Oprostitve od carine daje generalna direkcija carin.
V dvomnih primerih izvrši pregled ob uvoznikovih stroških tudi strojni inženjer.
5.	) Za točko 6. — Za predmete in material iz te točke se smatrajo železo iz tar. št. 536., točk 3. in 4., in vse navadne kovine v oblikah, ki jih navajata te točki; potem železne pločevine iz tar. št. 537., točk 1., 2. b), 3., in prešana iz točke 4.; nadalje pločevina vseh navadnih kovin v obliki kvadrata ali pravokotnika; razen tega pa še:
a)	za vagone in ladje ves železni material in predmeti iz železa, ki spadajo v konstrukcijo vagona
ali ladje;
b)	za aeroplane ves material in predmeti, ki služijo
za izdelavo ali popravo.
Podjetja, ki hočejo ukoriščati te olajšave, mora predhodno pregledati mešana komisija ministrstva za finance in ministrstva za trgovino in industrijo, ki odredi letno kapaciteto in potrebo materiala in predmetov.
Zahteva za odreditev komisije se pošlje ministrstvu za trgovino in industrijo.
Dnevnice, potne in vozne stroške komisijskih članov trpi prosilec.
O vsaki izpremembi kapacitete je treba takoj poročati ministrstvu za trgovino in industrijo, da se odredi komisija, ki naj ugotovi izpremembo.
Kapaciteto in letno potrebo materiala in predmetov ugotovi komisija z zapisnikom v treh enako-glasnih izvodih ter jih izroči ministrstvu za trgovino in industrijo.
Ce se ministrstvo za trgovino in industrijo in generalna direkcija carin strinjata, da je poročilo komisije točno, pošlje ministrstvo za trgovino in industrijo dva izvoda generalni direkciji carin, ki izroči po carinarnici enega prosilcu.
Ko sta na ta način kapaciteta in potreba določeni, se mora predložiti za vsako količino predmetov in materiala generalni direkciji carin prošnja za oprostitev od carine; v njej je treba označiti težo ali število predmetov in potrdilo ministrstva za trgovino in industrijo, v katerem mora biti označena kapaciteta in izrečeno, da se dotični predmeti ali dotični material ne izdelujejo v zadostni količini v državi.
Oprostitev generalne direkcije carin mora obse-zati največ poluletno kapaciteto dotičnega podjetja.
Generalna direkcija carin vodi knjigo o kapaciteti vsakega poedinega podjetja in o količinih, ki so mu odobrene.
Uvozne ekspedicije za isto podjetje se smejo vršiti samo pri isti carinarnici, ki mora voditi prav tako v posebni knjigi evidenco o uvoženih količinah, sklicevaje se na številko deklaracij vsakega poedi-nega podjetja. Odločbe generalne direkcije carin morajo navajati obvezo za podjetje, da vodi knjigo o oproščenih predmetih in materialu, s pozivom na številko uvozne deklaracije in z izpričbo, v kakšen namen jih je uporabilo; da imajo carinska oblastva pravico, ob stroških podjetja pregledovati knjige in obratovanje, in da se, če se uporabljajo material ali predmeti za druge namene, ne pa za one, zaradi katerih so oproščeni, ne odvzame samo definitivna pravica, ukoriščati ugodnosti iz točke 5., nego se tudi uporabijo carinsko-kazenske odredbe.
Prejeto odločbo priobči carinarnica prosilcu ter jo pridoda unikatu prve uvozne deklaracije, imenovanje v deklaraciji mora biti tarifno.
Ta razpis stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v «Službenih Novinah».
Oprostitve, izdane, preden je stopil v veljavo ta razpis, se morajo, če niso že izvršene, spraviti z njim v sklad, t. j.: Ako se uvažajo kompletne instalacije in stroji v razloženem stanju, naj odrejajo carinarnice ob uvoznikovih stroških tudi strojnega inže-njerja, če je treba, ter postavljajo tudi carinske znake; podjetja in carinarnice naj začno, Če tega doslej še niso storile, voditi knjige; generalna direkcija carin naj prav tako ustanovi knjigo letne kapacitete in'potrebnega materiala ali predmetov.
Priobčevaje carmarnicam in prizadetim osebam gorenja navodila in postopanje, jim naročam, naj jih sprejmejo na znanje ter povsem postopajo po njih.
V Beogradu, dne 9. septembra 1926.;
C br. 39.200.
Minister za finance:
dr. Ninko Perič s. r.
Razglasi osrednje vlade.
Razglas o izplačevanju desetega kupona J'/gnega investicijskega posojila iz leta 1921.*
Gospod minister za finance je dal generalni direkciji državnih dolgov na razpolago pri Narodni banki v Beogradu vsoto 17,456.950 Din za izplačilo desetega kupona 7%nega investicijskega posojila, katerega izplačilni rok je dne 15. septembra 1926.
Kupon izplačujejo:
1.	) vse finančne delegacije;
2.	) oblastna finančna direkcija v Novem Sadu;
3.	) vse okrožne in sreske finančne uprave, vsa finančna ravnateljstva in vsi davčni uradi;
4.	) poštna hranilnica v Beogradu in njene podružnice v Zagrebu, Ljubljani in Sarajevu s podrejenimi poštami;
4.	) vsi posebe pooblaščeni denarni zavodi;
5.	) generalna direkcija državnih dolgov v Beogradu.
Iz generalne direkcije državnih dolgov v Beogradu;
D. br. 16.810/926.
Razglasi velikega Zupana mariborske oblasti,
U. br. 17.793/1.
Razglas.
Dosedanjega občinskega gerenta v Pincah, srez dolnjelendavski, Ignacija Lukača, sem razrešil gerentskih dolžnosti in postavil za novega gerenta v tej občini Franca Pala, posestnika v Pincah h. št. 49.
V Mariboru, dne 11. septembra 1926.
Veliki župan mariborske oblasti:
dr. Pirkmajer s. r.
* «Službene Novine kraljevine jSrba, Hrvata i Slovenaca» z dne 17. septembra 1926., št. 210.
L. št, 1/33.
Gibanje nalezljivih bolezni v mariborski oblasti od dne 1. do dne 7. septembra 1926.
Srez	Ostalih	j Na novo obolelih	Ozdra- velih	Umrlih	Ostalih v oskrbi
Škapina tHumih boleiai.					
Celje		8	3	1		10
Celje, mesto . . .	1	.			1
Dolnja Lendava. .	2	.			2
Ljutomer		2	•			2
Maribor, levi breg.		1			1
Murska Sobota . .	2				2
Skupaj .	15	4	1		18
Griža. — Dysenteria.
Celje..............j	1	j	.	j	.	j	.	i	1
Prevalje	. . . . . j	.	|	1	|	.	j	.	|	1
Skupaj .	1	1	•	o • 1 z	
Skrlatinka.		- Scarlatina.			
Celje		1			i	
Celje, mesto . . .	1	i	i		1
Čakovec 		5		3		2
1 Dolnja Lendava. .	6				6
j Gornji grad....	1		,		1
Konjice		2		1		1
Maribor, desni breg	3		3		
Maribor, levi breg .	3	i			4
Maribor, mesto . .	8				8
Murska Sobota . .	1	' .			1
Ptuj		2	•			2
Slovenjgradec. . .	6	.			6
Skupaj .	39	2	8	.	1 33	
Dariea.	— Diphteria et Croup.				
Celje		1				1
Dolnja Lendava. .	1		i		
Murska Sobota . .	2			i	i
: Ptuj		.	2		i	i
; Slovenjgradec. . .	1	1	i	,	i
Šmarje pri Jelšah .	.	1	.	.	1
Skupaj .	5	4	2	2	5
Dnšljiri kaSelj. — Pertussis.					
Celje		1		1	i	
Konjice		2	3		5	
Ljutomer ....	12	3	3	. j 12	
Skupaj .	15	6	4	•	1 17	
Sea. — Erysipel*«.					
Konjice	 Maribor, desni breg	i	1	i	1	
Maribor, mesto . .	i			• 1 i	
Skupaj .	2	1	1	. 1 2	
Krčevita odrevenelost. -			- Tetanus.		
Čakovec 			1			1
Murska Sobota . .	i				1
Slovenjgradec. . .	i				1
Skupaj .	2	1		• i 3	
Vranični prisad. — Anthrax.					
Gornji grad ...	2	1	•	.	! 3	
Skupaj .	2	1 1	• 1	•	1	3	
V Mariboru, dne 15. septembra 1926.
Za velikega župana mariborske oblasti: sanitetni referent dr. Jurečko s. r.
Razglasi drugih uradov in oblastev.
Preds. 1425/4/26—1.	3—3
Razpis.
Odda se mesto pisarniškega uradnika vil. ali III. kategoriji pri okrožnem sodišču v Novem mestu kakor tudi vsako drugo enako mesto, ki bi se izpraznilo zaradi razpisa ali med razpisom.
Svojeročno spisane in pravilno opremljene prošnje naj vlože prosilci pri podpisanem predsedništvu do dne 1 5. o k t o b r a 1 9 2 6. oni, ki so že v državni službi, po predpisani službeni poti.
Obširnejši razpis glej v Uradnem listu 83 z dne 15. septembra 1926.
Predsedništvo okrožnega sodišča v Novem mestu,
dne 11. septembra 1926.
C 140/26—3.	1791
Oklic.
Dr. Ivan Dimnik, odvetnik v Krškem, je vložil zoper Martina Goričkega, mehanika v Senovem št. 62, tožbo zaradi 1224 Din, 170 Din in 56 Din.
Razglasi inšpektorja ministrstva za narodno zdravje.
Št. 9182.
Izkaz o stanju bolnikov v bolnicah Slovenije z dne 4, septembra 1926.
Ime bolnice	Število oskrbovancev v vseh oskrbovalnih razredih
Splošna bolnica v Ljubljani		504
Bolnica za ženske bolezni v Ljubljani . .	119
j Bolnica za duševne bolezni v Ljubljani	261
! Blaznica-hiralnica v Ljubljani		227
! Bolnica za duševne bolezni na Studencu .	419
Splošna bolnica v Mariboru		276
Javna bolnica v Ceiju ...	199
Javna bolnica v Brežicah		95
Javna bolnica v Slovenigradcu ...	96
j Javna bolnica v Murski Sob-ni.	...	89
Javna bolnica v Ptuju		60
Hiralnica v Ptuju		115
Hiralnica v Vojniku		176
Ženska javna bolnica v Novem mestu .	64
Bolnica usmiljenih bratov v Kandiji.	63
! Javna občinska bolnica v Krškem . . .	41
Javna bolnica v Čakovcu		69
1 Postaja za trahom v Prelogu		40
Skupaj. . .	2913
V Ljubljani, dne 15. septembra 1926.
Za inšpektorja ministrstva za narodno zdravje:
dr. Mayer s. r.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan
5.	oktobra 192 6.
ob devetih pri tem sodišču v sbbi št. 2.
Ker je sedanje bivališče Martina Goričkega neznano, se mu postavlja za skrbnika Jakob Artač v Krškem
Okrajno sodišče v Krškem,
dne 30. avgusta 1926.
Vr VII 296/26.	1845 3—2
Oklic.
Dne 11. marca 1926. je našel Radomir B a 1 teza r o v i c, pripravnik finančne kontrole v Št. liju, na peronu glavnega kolodvora v Mariboru 305 šilingov. Z denarjem si je kupil različne stvari, tako da mu je ostalo samo še 650 Din. Stvari in denar so v sodni shrambi.
Lastnik izgubljenih 305 šilingov se pozivlje, naj se zglasi venemletupo tretji objavi tega oklica ter izkaže lastninsko pravico.
Ce se nihče ne javi, se izreče gotovina in imenovane stvari ali izkupilo zanje državni blagajni.
Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek VIL,
dne 18. avgusta 1926:
P 20/26—1.	1835
Sklep.
S sklepom podpisanega okrajnega sodišča z dne 5. avgusta 1926., opr. št. L 2/26—12, je bil Anton K o m i d a r, posestnik v Markovcu št. 13, zaradi zapravljivosti omejeno preklican.
Za pomočnika mu je postavljen Franc Tomc, posestnik v Viševku št. 16.	/
Okrajno sodišče v Ložu,
dne 31. avgusta 1926.
E 3371/26—11.	1675
Dražbeni oklic.
Dne 6. o k t o b r a 1 9 2 6. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga za katastralno občino mesto Maribor, vi. št. 96 (do polovice).
Cenilna vrednost; 169.352 Din; najmanjši ponu-dek: 84.676 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek IV.,
dne 5. avgusta 1926.
E 452/26—7.
Dražbeni oklic.
1761
Dne 5. oktobra 19 2 6. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Ženavlje: a) vi. št. 10 (Vaoinke hiše št. 56 v Ženavljah, njiv, travnikov in gozdov), b) vi. št. 117 (Visootink gozda).
Cenilna vrednost: 1489 Din 22 p; najmanjši po-nudek: 14.000 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Murski Soboti,
dne 18. avgusta 1926.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah,
dne 26. avgusta 1926.
E 51/26—17.
1786
Dražbeni oklic.
E 569/26.
1804
Dne 6. o k t o b r a 1 9 2 6. ob devetih bo pri pod-
Podpis firme: Pod besedilo firme se podpisujeta oba družbenika.
Celje, dne 15. septembra 1926.
H. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
667.	Sedež podružnice: Celje.
Besedilo firme: Topilnica svinca in srebra ter kemična industrija, d. d. v Litiji, podružnica Celje.
Sedež glavnega podjetja: Litija:
Obratni predmet: Družba pridobiva, izdeluje, predeluje, uporablja in ukorišča kemijske proizvode in izdelke vseh vrst in trgovski obratuje s kemijskimi proizvodi in izdelki vseh vrst. V ta namen je
w XV V V X t* j. —i KJ* KJKJ	pil	oxvxxxxx	v	XXX xovx^xrvi V oCLL VISI. V lil. lictmtJU je
pisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: upravičena, izvrševati vsakovrstne posle, tako tudi
Dražbeni oklic.
Dne 7. oktobra 1926. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: 1.) zemljiška knjiga Žakelj, vi. št. 3; 2.) zemljiška knjig-a Strajna, vi. št. 86.
Cenilna vrednost: ad 1.) 60.205 Din; ad 2.) 92.540 Din; vrednost pritekline; ad 1.) 12.665 Din, ad 2.) 440r Din; najmanjši ponudek: ad 1.) 40.138 Din, ad 2.) 61.695 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, oddelek IV.,
dne 20. avgusta 1926.
E 1048/26.
1793
Dražbeni oklic.
Dne 4. oktobra 192 6. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Spodnji Breg, vi. št. 404 (ideelne polovice).
Cenilna vrednost: 7552 Din 82 p; vrednost pritekline: 30 Din; najmanjši ponudek: 2517 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred za četkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, oddelek IV.,
dne 20. avgusta 1926.
zemljiška knjiga Medvedje selo, vi. št. 110.
Cenilna vrednost: 33.982 Din 65 p; vrednost pritekline: 240 Din; najmanjši ponudek 22.655 Din 10 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Trebnjem,
dne 13. avgusta 1926.
E 406/26—4.	1690
Dražbeni oklic.
Dne 8. oktobra 192 6. ob pol petnajstih bo pri podpisanem sodišču dražba nepremičnin: 1.) zemljiška knjiga Rajhenburg, vi. št. 19; 2.) zemljiška knjiga Dolenji Leskovec, vi. št. 226; 3.) zemljiška knjiga Rožno, vi. št. 1.
Cenilna vrednost 153.714 Din 75 p; najmanjši ponudek: 77.577 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Sevnici,
dne 27. julija 1926.
1785
E 387/26—47.
Dražbeni oklic.
Dne 7. oktobra 1926. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin (zemljišč): zemljiška knjiga Zgornja Velka, vi. št. 47, in zemljiška knjiga za katastralno občino Spodnjo Velko, polovice vi. 92 in 17.
Cenilna vrednost: 35.535 Din, 15.005 Din in 2205 Din; vrednost priteklin: 1350 Din in 2645 Din; najmanjši ponudek: 23.685 Din 80 p, 10.002 Din 70 p in 1470 Din.
1891 A. Vpisi v trgovinski register.
I.	Vpisale so se nastopne firme:
663.	Sedež: Celje.
Besedilo firme: Slaščičarna «Jora», družba z omejeno zavezo v Celju.
Obratni predmet: Družba izdeluje in prodaja sladčice, kandite, čokoladne izdelke, bonbone, mesene kolače in druge vrste sladčic na debelo in na drobno, izvršuje pekovski obrt in razpečava pekovske izdelke vsake vrste.
Družbena pogodba z dne 29. julija 1925.
Osnovna glavnica znaša 75.000 Din ter je v gotovini popolnoma vplačana.
Poslovodje: Ivanka Mravljak, trgovka in posestnica, Matija Zalar, trgovec in posestnik, Milka Kurnik, uradnikova soproga — vsi v Šoštanju.
Za zastopanje so upravičeni vsi trije poslovodje kolektivno.
Firma se podpisuje tako, da postavljata pod njeno natisnjeno, napisano ali štampiljirano besedilo svoji imeni skupno po dva poslovodji ali pa en poslovodja in en prokurist, le-ta s pristavkom «p. p.» (per procura).
Celje, dne 7. septembra 1926.
664.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Reprezentanca delniške družbe Donava-Sava-Jadransko morje (prej družba južne železnice) za Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Reprezentant: Ivan Hribar, minister v p. v Ljubljani.
Ljubljana, dne 6. avgusta 1926.
665.	Sedež: Ljubljana (skladišče v Domžalah).
Besedilo firme: Vode-Reicher-Turk, lesna trgovina.
Obratni predmet: Družba nakupuje in prodaja vse vrste lesa, že posekanega, obdelanega ali stoječega, ter ga vsakovrstno industrijski obdeluje.
Družbena oblika: javna trgovska družba izza dne 1. januarja 1926., ustanovljena za nedoločen čas.
Družbeniki: Konrad Reicher in Vilko Turk, solastnika menjalnice Reicher & Turk v Ljubljani, in Ferdinand Vode, lesni trgovec v Ljubljani, Gosposvetska cesta št. 4.
Za zastopanje sta upravičena kolektivno po dva družbenika.
Podpis firme: Pod napisano, natisnjeno ali kako drugače odtisnjeno besedilo firme postavljata po dva družbenika svojeročno svoji imeni. Ljubljana, dne 24. avgusta 1926.
666.	Sedež: Št. Peter v Savinski dolini.
Besedilo firme: Tovarna parketov in lesne volne Marenec in drug v Št. Petru v Sav. dolini.
Obratni predmet: izdelovanje parketov in lesne volne.
Družbena oblika: javna trgovska družba izza dne 8. septembra 1926.
Družbenika: Julij Kossär in Matija Marenec, oba tvorničarja v Št. Petru v Savinski dolini.
Za zastopanje sta upravičena oba družbenika kolektivno.
pridobivati, jemati ali dajati v zakup ali prodajati zemljišča, koncesije za vodne sile, patente in sploh pravice, s patenti ali sicer zakonito zajamčene, ustanavljati in obratovati vodne naprave, pridobivati rudarske pravice, se udeleževati teh pravic in naprav ter jih ukoriščati. Družba je upravičena, se udeleževati drugih podjetij enake ali slične vrste, bodisi s pridobitvijo njih delnic, bodisi kakorkoli drugače, ter ima pravico, ustanavljati podružnice ali poslovalnice na vseh krajih tuzemstva in inozemstva.
Na občnem zboru z dne 9. oktobra 1925. je bila sklenjena izprememba pravil v §§ 1., 3., 15., 27., 31. in 36.; to izpremembo je potrdil veliki župan ljubljanske oblasti z odlokom z dne 22. decembra 1925., O. br. 2094/1, po pooblastilu ministrstva za trgovino in industrijo z dne 20. novembra 1925., VI. br. 4553.
Besedilo firme odslej: Pražarna in kemična tovarna, d. d., Celje, podružnica v Celju.
Obratni predmet odslej: Družba praži rude vseh vrst, pridobiva, izdeluje, predeluje, uporablja in ukorišča žveplene kisline in druge kemijske proizvode vseh vrst in trgovski obratuje s kemijskimi proizvodi in izdelki vseh vrst.
Celje, dne 7. septembra 1926.
668.	Sedež: Duplice.
Besedilo firme: Remec Co., tovarna upognjenega pohištva, lesna industrija:
Družbenik Franc Remec je izstopil iz družbe.
L j u b 1 j a n a. dne 24. avgusta 1926.
Jadransko-Podunavska banka,
669.	Sedež: Kranj.
Besedilo firme:
filijala Kranj:
Izbrisala se je prokura, podeljena Cirilu Vrhovcu; vpisala pa se je podelitev prokure Edmundu Kocbeku, trgovcu v Kranju, in Karlu Cesnju, bančnemu uradniku v Kranju.
Ljubljana, dne 31. avgusta 1926.
670.	Sedež: Kranj.
Besedilo firme: Tiskarna Sava v Kranju, d. d.:
Družbena pravila so se izpremenila tako, da se glasi odslej H. § 6.:
«Osnovna delniška glavnica družbe, ki je znašala 750.000 kron, z besedami: sedem sto petdeset tisoč kron in je bila razdeljena na 1875 v gotovini vplačanih in na prinosnika se glasečih delnic pc 400 K, je bila po sklepu rednega občnega zbora z dne 28. maja 1921. zvišana na 1,500.000 K, z besedami: en milijon pet sto tisoč kron in je sedaj razdeljena na 3750 v gotovini vplačanih in na prinosnika se glasečih delnic po 400 K.
Ta delniška glavnica se sme po sklepu občnega zbora zvišati brez državne odobritve na 4,000.000 K na ta način, da se izda 6250 novih, v gotovini vplačanih in na prinosnika se glasečih delnic po 400 K.»
Ostala dva odstavka sta ostala neizpremenjena.
Ljubljana, dne 1. septembra 1926.
združenih pivo-
671.	Sedež: Laško.
Besedilo firme: Delniška družba
varen Žalec in Laško v Laškem:
Izbrisal se je član upravnega sveta Ivan Knez, veletržec v Ljubljani; vpisal pa se je član upravnega sveta Viljem Nemenz, ravnatelj pivovarne «Union» v Ljubljani.
Celje, dne 7. septembra 1926.
672.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: čemak & Komp.
Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom na drobno in na debelo:
Izstopil je družbenik Bogdan Pantelija Pupovac; zaradi tega je nastopila razdružitev javne trgovske družbe.
L j ubijan a, dne 31. avgusta 1926.
673.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme:	Delniška družba pivovarne
«Union»:
Izbrisal se je upravni svetnik Ivan Knez; vpisali pa so se novi upravni svetniki Oskar Callegaris, zasebnik v Gradcu. Charlottendorfgasse 11, Karel Neustadt, generalni ravnatelj združenih Mautner-jevih tvornic za kvas na Dunaju XI., Haupt-strasse 101, baron Jan Götz Okuczinsky, industrijec v Okuczinu na Poljskem, dr. Mirko Grasselli, višji državni pravdnik v Mariboru, in Andrej Šarabon, veletržec v Ljubljani.
Ljubljana, dne 21. avgusta 1926.
674.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Gospodarska pisarna dr. Ivan Černe — Treuhandbureau Dr. Ivan Čeme — Trustee and finance bureau Dr. Ivan Černe:
Imetnik firme ima odslej dostavek «Koblar».
Besedilo firme odslej: Gospodarska pisarna Dr. Ivan Černe-Koblar, z enakim dostavkom pri nemškem in angleškem besedilu firme.
Ljubljana, dne 31. avgusta 1926.
675.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Jadranska montanska družba z o. z.:
Člen 10. družbene pogodbe se glasi odslej: Družba postavi enega ali več poslovodij.
Izbrisala sta se poslovodji Georg Eberhart m Riko Debelak; vpisal pa se je poslovodja družbe Karel Govekar, ravnatelj Strojnih tovarn in livarn," d. d. v Ljubljani.
Na občnem zboru z dne 9. julija 1926. se je sklenila razdružitev in likvidacija družbe.
Besedilo firme odslej: Jadranska montanska družba z o. z. v likvidaciji.
Likvidator je sedanji poslovodja Karel Govekar, ki podpisuje likvidacijsko firmo samostojno tako, da postavlja pod njeno natisnjeno ali po komerkoli napisano besedilo svojeročno svoj podpis.
L j u b 1 j a n a, dne 25. avgusta 1926.
676.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Jugoslavenska banka, d. d., prije Hrvatska zemaljska banka, d. d., podružnica Ljubljana:
Gjorgje Jankovič, bančni uradnik v Ljubljani, je imenovan za pooblaščenca po § 47. trgovinskega zakona za podružnico v Ljubljani ter podpisuje po društvenih pravilih kolektivno z eno osebo, pooblaščeno za podpisovanje.
Ljubljana, dne 25. avgusta 1926.
677.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Kreditni zavod za trgovino in industrijo;
Izbrisal se je upravni svetnik Ivan Knez; vpisal pa se je novi upravni svetnik Andrej Šarabon, veletržec v Ljubljani.
Ljubljana, dne 25. avgusta 1926.
678.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Narodna tiskarna, d. d.:
Izbrisali so se upravni odborniki ing. Franjo Tavčar, profesor dr. Janko Šlebinger, Ivan Mohorič in dr. Ivan Robida; vpisali pa so se upravni odborniki dr. Gregor Žerjav, narodni poslanec, dr. Albert Kramer, Adolf Ribnikar in dr. Milko Brezigar, novinarji — vsi v Ljubljani.
L j u b 1 j a n a, dne 31. avgusta 1926.
679.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: «Petovia», usnjarska industrija, d. d.:
Po sklepu občnega zbora z dne 16. maja 1925. so se izpremenila pravila v § 5. To izpremembo je odobril veliki župan ljubljanske oblasti z odlokom z dne 8. julija 1926., O. br. 1482/3, po pooblastitvi ministra za trgovino in industrijo z dne 14 iuniia 1926., VI. št. 2440.	'	3
Delniška glavnica se je znižala po sklepu IV. rednega občnega zbora z dne 16. maja 1925. na
600.000	Din (šest sto tisoč dinarjev) na ta način, da se zloži izdano število delnic 60.000 (šestdeset tisoč) na 6000 (šest tisoč) delnic tako, da se zloži po deset dosedanjih delnic po 400 K nominalne vrednosti v eno delnico po 400 K ali 100 Din nominalne vrednosti in se razdeli delniška glavnica znižanih
600.000	Din na 6000 delnic, ki se glase na imetnika, v znesku vsaka po 400 K ali 100 Din nominalne vrednosti.
Po sklepu IV. rednega občnega zbora z dne 16. maja 1925. se sme delniška glavnica sukcesivno zvišati od 600.000 Din na 6,000.000 Din z izdajo
54.000	novih delnic, odnosno dalje na 10,000.000 Din z izdajo nadaljnjih 40.000 novih delnic po 100 Din nominalne vrednosti.
Delniška glavnica nad 10,000.000 Din se sme po sklepu občnega zbora zvišati brez državne odobritve na 20,000.000 Din z izdajo 100.000 novih delnic po 100 Din nominalne vrednosti.
V saka zvišjba delniške glavnice nad 20.000.000 Din je dopustna le na podstavi posebne oblastvene dovolitve.
Ljubljana, dne 25. avgusta 1926.
680.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Prometni zavod za premog, d. d.:
Vpisali so se upravni svetnik Karel Noot, generalni ravnatelj Kranjske industrijske družbe na Jesenicah, ravnatelj Karel Detela, dosedanji pod-ravnatelj, in prokurist centrale Slavko Turel; izbrisala pa sta se ravnatelj in prokurist dr. Albin Kandare in upravni svetnik ing. Mohor Pirnat.
Ljubljana, dne 31. avgusta 1926.
681.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Specialimport Slanovec & Co.:
Izstopil je javni družbenik Alojzij Slanovec; na njegovo mesto pa je vstopil javni družbenik dr. Vojteh Strnad v Ljubljani, Vogelna ulica št. 9, ki ima pravico, samostojno zastopati firmo.
L j u b 1 j a n a, dne 25. avgusta 1926.
682.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Tovarna za galvanične elemente in elektrotehniko, družba z o. z.:
Besedilo firme odslej: «Zmaj», tovarna za galvanične elemente in elektrotehniko, družba z o. z. v Ljubljani.
Izpremenila sta se prvi in drugi odstavek družbene pogodbe.
Ljubljana, dne 31. avgusta 1926.
683.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme:	Trboveljska premogokopna
družba:
Izbrisali so se upravni svetniki Markus Rotter, Claude de Seže in dr. Viktor Wutte; vpisali pa so se upravni svetniki Emil Freund, direktor Länderbanke, Niederlassung Wien L, Falkestrasse 6, Erwin Philipp, generalni direktor delniške družbe Dynamit Nobel. Wien L, Kolowratring 6, in Rihard Skubec, direktor Trboveljske premogokopne dražbe v Ljubljani.
Izbrisala se je prokura ravnatelja Riharda Skubca.
Ljubljana, dne 10. septembra 1926.
684.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: «Univerzal» razpošiljalnica, družba z o. z.:
Izbrisal se je poslovodja Aleksander Mesnjajev; vpisal pa se je novi poslovodja Vladimir Sergejev, zasebnik v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 25.
L j u b 1 j a n a, dne 24. avgusta 1926.
685.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Jos. Vodnika dediči ali Jos. Vod-nik’s Erben:
Izbrisala se je prokura Uroša Krsnika.
Ljubljana, dne 25. avgusta 1926.
686.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode, d. d.:
Vpisala sta se člana upravnega sveta Avgust Jenko, zasebnik v Ljubljani, Gosposvetska cesta št. 7, in Mavro Kandel, ravnatelj Hrvatske podružnice Wiener Bank-Vereina v Zagrebu, Boškovičeva ulica br. 32.
Ljubljana, dne 31. avgusta 1926.
687.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Yugoslave-Express Reclame Company, družba z o. z.:
Besedilo firme odslej: «Vere», komercijalna družba z o z., Ljubljana.
Predmet podjetja: 1.) trgovanje z vsem blagom, za katero ni treba posebne dovolitve; 2.) import in eksport vseh vrst blaga in industrijskih izdelkov;
3.) komisijska trgovina z mešanim blagom; 4.) trgovska agentura za mešano blago; 5.) lastna gospodarska in anončna pisarna.
L j u b 1 j a n a, dne 24. avgusta 1926.
688.	Sedež: Maribor.
Besedilo firme: «Balkan», mednarodna transportna družba z o. z. v Mariboru — «Balkan», internationale Transportgesellschaft m. b. H.:
Družba temelji odslej na družbeni pogodbi, iz-premenjeni v § 2. po sklepu družbenikov z dne 28. avgusta 1926., posl. št. 2680.
Predmet podjetja odslej: Družba
a)	prevzame, upravlja in razširja spedicijske in prevozne posle dosedanje firme «Balkan», d. d. za mednarodne transporte, podružnice v Mariboru, pridobiva druga podjetja slične vrste ali se udeležuje pri njih, opravlja spedicijske posle vsake vrste, ustanavlja, pridobiva, upravlja, daje in jemlje v zakup in najem zasebna in javna skladišča, se udeležuje pri njih in pridobiva njih deleže in delnice, vskladišča vsakovrstno blago, opravlja inkaso bremen in obveznosti, ležečih na blagu, na lastni in na tuj račun, izvaja raznovrstno reklamacijsko postopanje na lastni in na tuj račun, prevzema blago v prodajo na javnih dražbah in izvedbah javnih dražb, dovoljenih po oblastvih;
b)	izvršuje uvozne in izvozne, komisijske in spedicijske posle.
Maribor, dne 2. septembra 1926.
689.	Sedež: Maribor.
Besedilo firme: Jadransko-Podunavska banka, filijala Maribor;
Izbrisali sta se prokuri Vinka Plaskana in Ernesta Muhiča; vpisala pa se je prokura, podeljena Cirilu Vrhovcu, bančnemu uradniku v Mariboru.
Maribor, dne 2. septembra 1926.
690.	Sedež: Maribor (Linhartova ulica).
Besedilo firme: Šlihtovna in mehanična tkalnica
E. Zelenka & Comp.:
Prokura se je podelila Ernestu Zelenki, trgovcu v Mariboru, Ulica 10. oktobra št. 5.
Prokurist podpisuje firmo samostojno tako, da pristavlja njenemu natisnjenemu, napisanemu ali s štampiljko odtisnjenemu besedilu svojeročno svoje ime s pristavkom «p. p.».
Maribor, dne 2. septembra 1926.
691.	Sedež: Ptuj.
Besedilo firme: Adolf Sellinschegg & Co.:
Besedilo firme odslej: Adolf Sellinschegg.
Izbrisala se je dosedanja družbena oblika koman-ditne družbe.
Sedanji imetnik: Adolf Sellinschegg, trgovec v Ptuju.
Izbrisala se je prokura Marije Irme Ferkove.
Podpis firme: Sedanji edini imetnik firme Adolf Sellinschegg podpisuje za firmo svojeročno svoje ime in svoj priimek.
Maribor, dne 2. septembra 1926.
III. Izbrisali sta se nastopni firmi:
692.	Sedež: Celje.
Besedilo firme: Tvornica modrila F. Turin & komp. v Celju, dražba z omejeno zavezo v likvidaciji.
Obratni predmet:	Družba izdeluje tvorniški
modrilo in trguje s takim blagom na debelo kakor sploh opravlja vse trgovske posle, ki so redno združeni s tako industrijo in trgovino, nakupuje in za-kupuje zemljišča, ustanavlja izdelovalnice in skladišča, prodajališča in podružnice, najema dotične potrebne prostore in se udeležuje pri enakih podjetjih:
Ker se je družba razdražila.
Celje, dne 7. septembra 1926.
693.	Sedež: Maribor.
Besedilo firme: Perhavec & Valjak, tovarna za izdelovanje likerjev, desertnih vin in sirupov, dražba z o. z. v Mariboru v likvidaciji:
Ker je likvidacija končana.
M a r i b o r, dne 2. septembra 1926.
1892 b. Vpisi v zadružni register.
I.	Vpisale so se nastopne zadruge:
694.	Sedež: Cerknica.
Besedilo firme: Zadružna elektrarna, registrirana zadruga z omejeno zavezo.
Obratni predmet: Zadruga ima namen, pospeševati gospodarske koristi članov; zato
1.	) dobavlja članom električni tok (električno silo) na skupni račun in skupno nevarnost, in sicer iz lastne ali iz tuje elektrarne:
2.	) izvršuje za člane' potrebne instalacije;
3.) dobavlja članom stroje, svetiljke, potrebne za razsvetljavo in obratovanje, kakor tudi druge predmete, spadajoče v to stroko.
Zadruga je ustanovljena za nedoločeno dobo.
Zadružna pogodba (statut) z dne 15. avgusta 1926.
Vsak družbenik jamči s svojimi opravilnimi deleži in pa z njih dvakratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo z nabitkom razglasa na zadružni deski v zadružni pisarni ali pa s pismeno okrožnico na vse člane. Poleg tega razglaša zadruga svoja naznanila lahko tudi drugače.
Načelništvo sestoji iz šestih zadružnikov; člani načelništva so: Jožef Juvanec, župnik-dekan, h. Št. 1 (načelnik), Ivan Lavrič, posestnik in trgovec (načelnikov namestnik), Viktor Turk in Jožef Košiček, kaplana, Blaž Pavlič, čevljarski mojster, in Anton Škerlj, zidarski mojster — vsi v Cerknici.
Pravico, zastopati zadrugo, imata po dva člana načelništva.
Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta skupno po dva člana načelništva tako, da postavljata pod njeno po komerkoli napisano ali natisnjeno besedilo svojeročno svoja podpisa,
Ljubljana, dne 31. avgusta 1926.
695.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: «Proizvod», zadruga za nakup* proizvajanje in prodajo oblačil, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Obratni predmet: Zadruga nakupuje sirovine in polizdelke na debelo, zlasti manufakturno blago za izdelovanje perila in oblek, ter oddaja to blago članom in lastnim produktivnim oddelkom v predelavo; prodaja izdelke članov, odnosno blago, predelano in izdelano v lastnih obratovališčih.
Zadružna pogodba (štatut) z dne 9. maja 1926.
Opravilni delež znaša 1500 Din ter se mora plačati ob pristopu ali pa v zaporednih mesečnih obrokih po 100 Din. Fizične osebe imajo lahko le po en delež, družbe, društva in zadruge pa tudi po več deležev.
Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem ali svojimi opravilnimi deleži in pa z njega ali z njih enkratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo z oznanili, nabitimi v zadružni pisarni, in po potrebi z okrožnicami.
Načelništvo sestoji iz treh do petih zadružnikov; člani načelništva so: Janko Telban, uradnik na Viču-Glincah, Tržaška cesta št. 28, Josip Tekauc, uradnik v Ljubljani, Kolodvorska ulica št, 12, in Justi Rejc, zasebnica v Ljubljani, Grajska planota št. 1.
Pravico, zastopati zadrugo, imata po dva člana načelništva.
Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta po dva člana načelništva skupno.
Ljubljana, dne 24. avgusta 1926.
696.	Sedež: Maribor.
Besedilo firme: Zaloga pohištva združenih mizarjev v Mariboru, registrirana zadruga z omejeno zavezo — Möbellager der vereinigten Tischlermeister in Maribor, registrierte Genossenschaft mit beschränkter Haftung.
Obratni predmet; Zadruga
1.	) proizvaja vse predmete, ki spadajo v mizarstvo ali so z njim v zvezi ali mizarstvu sorodni, in sicer v lastnih tvornicah ali delavnicah ali pa posredno po članih;
2.	) prodaja svoje proizvode ali proizvode članov, in sicer na svoj račun ali v komisiji;
3.	) nakupuje za člane sirovine, orodje, stroje in vse potrebščine, spadajoče v njih obrt;
4.	) nakupuje ali ustanavlja podjetja, ki so potrebna za dosego tega namena, kakor tvornice, de lavnice, žage, prodajalnice itd. ter postavlja svoja skladišča;
5.	) preskrbuje člane z vsemi predmeti, potrebnimi v gospodarstvu in gospodinjstvu, kakor z živili, obleko itd.;
6.	) sprejema hranilne vloge ter jih obrestuje;
7.	) daje članom posojila, t. j. jih preskrbuje s cenenim kreditom;
8.	) vzdržuje strokovne šole, prireja razstave, poučne tečaje, predavanja itd., izdaja strokovne publikacije in skrbi za prospeh zadruge z reklamo.
Zadružna pogodba (štatut) z dne 9. avgusta 1926.
Opravilni delež znaša 5000 Din; ob pristopu se mora plačati vsaj 500 Din, popolnoma vplačati pa se mora delež v enem letu.
Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa z njega enkratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo z nabitkom na vidnem mestu v zadružnih prostorih.
Načelništvo sestoji iz treh zadružnikov: člani načelništva so: Ivan Klančnik, mizarski mojster, Mejna ulica št. 5, Anton Viher, mizarski mojster, Strma ulica št. 4, in Ferdo Kuhar, tapetnih, Gosposka ulica št. 4 — vsi v Mariboru.
Pravico, zastopati zadrugo, ima načelništvo. Firma se podpisuje tako, da pristavljata skupno po dva člana načelništva njenemu po komerkoli napisanemu ali natisnjenemu besedilu svojeročno svoja podpisa.
Maribor, dne 2. septembra 1926.
697.	Sedež: Št. Gotard (pošta Trojane).
Besedilo firme: Mlekarska zadruga, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Obratni predmet: Zadruga ima namen, v Št. Go-tardu in okolici pospeševati živinorejstvo in mlekarstvo; zato
1.	) gradi potrebne zadružne prostore in nabavlja stroje za izdelovanje mlečnih izdelkov;
2.	) prevzema od svojih zadružnikov mleko, izdeluje mlečne proizvode ter vse to razpečava.
Zadružna pogodba (štatut) z dne 16. avgusta 1926. Vsak zadružnik jamči s svojimi opravilnimi deleži in pa z njih dvakratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo z razglasom, nabitim v uradnem prostoru, ali pa po potrebi z razglasom v listih in z oklicem pred župno cerkvijo v Št. Gotardu.
Načelništvo sestoji iz predsednika in štirih zadružnikov; člani načelništva so: Gašper Cukjati, posestnik v Št. Gotardu (predsednik); Franc Pfaifar, župnik v Št. Gotardu; Janez Cukjati, posestnik v Limovcih št. 12; Štefan Brvar, posestnik na Trojanah št. 5; Franc Kralj, posestnik v Zavrhu št. 2.
Pravico, zastopati zadrugo, imata po dva člana načelništva.
Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta po dva člana načelništva skupno.
Ljubljana, dne 31. avgusta 1926.
698.	Sedež: Turnišče.
Besedilo firme: Hranilnica in posojilnica v Turnišču, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Obratni predmet: Zadruga ima namen, izboljševati razmere članov v gmotnem oziru, zlasti izpod-bujati varčnost in s svojim zadružnim kreditom preskrbovati 'članom denarna sredstva, potrebna v gospodarstvu; zato
a)	sprejema in obrestuje hranilne vloge in vloge v tekočem računu;
b)	si pridobiva nadaljnja denarna sredstva, kolikor so potrebna za dosego zadružnega smotra, s svojim zadružnim kreditom, v prvi vrsti pri Zadružni zvezi v Ljubljani;
c)	daje članom posojila;
d)	oskrbuje članom inkaso.
Zadružna pogodba z dne 29. julija 1926.
Opravilni delež znaša 5 Din ter se mora plačati ob pristopu.
Oznanila se izvršujejo z nabitkom v uradoval-nici in z razpisom v ljubljanskem glasilu Zadružne zveze, «Narodnem gospodarju», ali v «Novinah».
Načelništvo sestoji iz sedmih zadružnikov; člani načelništva so: Ivan Greif, kaplan v Turnišču št. 99 (načelnik); Franc Turner, posestnik v Turnišču št. 206; Ivan Sömen, posestnik v Nedeljki št. 117; Jožef Vojkovič, posestnik v Turnišču št. 12; Štefan Skledar, posestnik v Turnišču št. 47; Franc Stefa-nec, posestnik v Turnišču št. 79, in Ivan Öizmazya, posestnik v Turnišču št. 87.
Pravico, zastopati zadrugo, ima načelništvo. Firma se podpisuje tako, da postavljata pod njeno napisano, natisnjeno ali odtisnjeno besedilo skupno po dva člana načelništva svojeročno svoja podpisa.
Maribor, dne 2. septembra 1926.
699.	Hranilnica in posojilnica v Cerknici, registrovana zadruga z neomejeno zavezo:
Izbrisali so se člani načelništva Andrej Debevc, Jože Braniselj st., Ignacij Skobe in Ivan Ronko ml.; vpisali pa so se novi člani načelništva Jože Ponikvar, posestnik v Cerknici št. 158, Janez Otoničar, posestnik v Cerknici št. 55, Jožef Braniselj ml., posestnik v Dolenji vasi št. 52, in Franc Škof, posestnik v Dolenji vasi št. 63.
Ljubljana, dne 21. avgusta 1926.
700.	Hranilnica in posojilnica v Črenšovcih, registrovana zadruga z neomejeno zavezo:
Izbrisal se je dosedanji član načelništva Jožef Gjura; vpisal pa se je novoizvoljeni član načelništva Štefan Krompač,, posestnik v Gorenji Bistrici. Maribor, dne 2. septembra 1926.
701.	Hranilnica in posojilnica v Gorenji vasi, registrovana zadruga z neomejeno zavezo:
Izbrisali so se člani načelništva Franc Jelovčan, Pavel Perescutti in Pavel Oblak; vpisali pa so se novi člani načelništva Ivan Šorli, posestnik in pek v Gorenji vasi št. 46, Peter Podobnik, posestnik in krojač v Gorenji vasi št. 37, in Franc Telban, posestnik in trgovec v Savodnju št. 6.
L j u b 1 j a n a, dne 21. avgusta 1926.
702.	Hranilnica in posojilnica na Jesenicah, regi strovana zadruga z neomejeno zavezo:
Izbrisala sta se člana načelništva Ivan Platiša in Valentin Černe; vpisala pa sta se nova člana načelništva Ivan Jekler, posestnik, in Andrej Cufer, posestnik in župan — oba na Jesenicah. Ljubljana, dne 21. avgusta 1926.
703.	Konsumno društvo v Kropi in Kamni gorici,
registrovana zadruga z omejeno zavezo s sedežem v Kropi:
Izbrisal se je član načelništva Matevž Beštev; vpisal pa se je novi član načelništva Lovro Rešek, tvorniški delavec v Kamni gorici.
Ljubljana, dne 24. avgusta 1926.
704.	Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Izbrisal se je član načelništva dr. Viktor Peterlin. Ljubljana, dne 31. avgusta 1926.
•
705.	Kmetijska tiskovna zadruga v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Izbrisali so se člani načelništva Ivan Albrecht, Fran Trček, Milan Mravlje, Ivan Pucelj in dr. Drago Lončar; vpisali pa so se člani načelništva Miloš Štibler, šef kabineta ministrstva za poljedelstvo in vode v Beogradu, Janko Barle, župnik pri Sv. Jakobu v Ljubljani (podnačelnik), dr. Janko Lokar, gimnazijski ravnatelj v Ljubljani, Božo Račič, ravnatelj državnega zavoda za ženske domače obrte v Ljubljani, in Stanko Tomšič, pravnik v Ljubljani. Ljubljana, dne 24. avgusta 1926.
706.	Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev,
registrovana zadruga z omejeno zavezo s sedežem v Ljubljani:
Izbrisal se je član načelništva Josip Lojk; vpisal pa se je član načelništva Andrej Peterca, mizarski poslovodja na Viču št. 18.
Ljubljana, dne 31. avgusta 1926.
707.	Prva delavska hranilnica in posojilnica, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani:
Izbrisala sta se člana načelništva ing. Alojzij Žumer in dr. Aleš Stanovnik; vpisala pa sta se nova člana načelništva Srečko Žumer, črkostavec v Ljubljani, Vošnjakova ulica št. 4/IH, in Franc Kordin, železničar v Mostah pri Ljubljani, Zelena jama št. 50. L j ubijana, dne 24. avgusta 1926.
708.	I. slovenska tovarna mineralnih voda, sodavice in brezalkoholnih pijač, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani:
Izbrisala sta se člana načelništva Fran Bergant in Viktor Rohrman; vpisala pa sta se člana načelništva dr. Mavricij Rus, zdravnik v Ljubljani, Gosposvetska cesta št. 5, in Ivan Dachs, gostilničar in posestnik v Ljubljani, Sv. Florijana ulica št. 33. Ljubljana, dne 31. avgusta 1926.
709.	Zadružna tiskarna v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Izbrisali so se člani načelništva dr. Lovro Sušnik, dr. Joža Basaj, Ivan Mazovec, Franc Leskovic in Franc Peterca; vpisali pa so se novoizvoljeni člani načelništva Ivan Sušnik, stolni kanonik v Ljubljani, dr. Tomaž Klinar, kanonik in stolni župnik v Ljubljani, Jernej Pavlin, profesor v št. Vidu nad Ljubljano, Anton Čadež, katehet v Ljubljani, in Karel Čeč, ravnatelj Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani.
Ljubljana, dne 24. avgusta 1926.
710.	Zveza gospodarskih zadrug v Jugoslaviji v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Izbrisala sta se člana načelništva Štefan Dražil in Rudolf Golouh; vpisala pa sta se nova člana načelništva Šime Jurčič, ravnatelj Konsumnega dru-
štva za Slovenijo v Ljubljani VIL, in Valentin Vrhunc, ravnatelj «Produkcije» v Ljubljani, Tržaška cesta.
L j u b 1 j a n a, dne 24. a vgusta 1926.
711.	Mlekarska zadruga za Medvode-Svetje, regi-strovana zadruga z omejeno zavezo s sedežem v Medvodah:
Vpisal se je član načelništva Jože Novak, posestnik v Prašah št. 6.
Ljubljana, dne 31. avgusta 1926.
712.	Slamnikarska in klobučarska zadruga v Mengšu, registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Izbrisal se je član načelništva Anton Orel; vpisal pa se je novi član načelništva Ivan Oražem v Malem Mengšu št. 82.
Zadružna pravila so se izpremenila v §§ 16. in 13. L j u b 1 j a n a, dne 21. avgusta 1926.
713.	Hranilnica in posojilnica v Mežici, registrovana zadruga z neomejeno zavezo:
Po sklepu občnega zbora z dne 1. avgusta 1926. so se izpremenila zadružna pravila v §§ 10. in 28. Maribor, dne 2. septembra 1926.
714.	Spar- und Darlehenskassen verein in Mitterdorf, r. G. m. u. H.:
Pred nemško besedilo zadruge se je vpisalo slovensko besedilo: Hranilnica in posojilnica v Stari cerkvi pri Kočevju, r. z. z n. z .
Novo mesto, dne 26. avgusta 1926.
715.	Unterdrauburger Spar- und Darlehenskassen-Verein für die Ortsgemeinde Unterdrauburg und Umgebung (Lavamünd und Leifling), registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Spodnjem Dravogradu:
Zadruga temelji odslej na pravilih, sprejetih na izrednem občnem zboru z dne 18. julija 1926.
Sedež zadruge odslej,: Dravograd.
Besedilo firme odslej: Kmečko-obrtna hranilnica in posojilnica v Dravogradu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Obratni predmet: Zadruga ima namen, z vzajemnim kreditom pomagati zadružnikom pri gospodarstvu in obrtu s posojili za primerno nizke obresti. V postranskem poslovanju sme zadruga po Raiff-eisnovih načelih tudi preskrbovati zadružnikom skupno nakupovanje kmetijskih potrebščin in skupno prodajo kmetijskih pridelkov.
Opravilni delež znaša 10 Din ter se mora plačati ob pristopu.
Oznanila se izvršujejo z nabitkom v uradovalnim. Načelništvo sestoji iz šestih zadružnikov.
Pravico, zastopati zadrugo, ima načelništvo. Firma se podpisuje tako, da postavljata pod njeno napisano ali s pečatnikom odtisnjeno besedilo po dva člana načelništva svoji imeni.
M a r i b o r, dne 6. septembra 1926.
716.	Mlekarska zadruga Srednja vas v Bohinju, registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Izbrisali so se člani načelništva Martin Zupanc, Jože Sodja, Štefan Sodja in Franc Škantar; vpisali pa so se novi člani načelništva Jože Hodnik (h. št. 53), Jože Prezelj (h. št. 4), Janez žvan (h. št. 14) in Janez Markež (h. št. 15) — vsi posestniki v Srednji vasi.
Ljubljana, dne 24. avgusta 1926.
717.	Hranilnica in posojilnica pri Sv. Martinu, registrov ana zadruga z neomejeno zavezo:
Izbrisali so se dosedanji člani načelništva Anton Lešnik, Anton Lazar, Franc Greifoner in Ignacij Taler; vpisali pa so se novoizvoljeni člani načelništva Franc Viličnik, Rudolf Partlič in Janko Ko-stajnšek, vsi posestniki pri Sv. Martinu.
Maribor, dne 6. septembra 1926.
718.	Hranilnica in posojilnica v Šmartnem pri Kranju, registrovana zadruga z neomejeno zavezo:
Izbrisal se je član načelništva Franc Tiringar; vpisal pa se je član načelništva Mihael Draksler, posestnik v Laborah pri Kranju.
Ljubljana, dne 31. avgusta 1926.
719.	Zadružna elektrarna v Trbovljah, registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Iz načelništva so izstopili: Ivan Kramar, Ignacij Stiker, Sebastijan Jager in Ivan Berger; v načelništvo pa so vstopili Franc Treo, posestnik v Ret ju,
Ivan Jeretin, poslovodja v Lokah, Franc Purkart, rudniški uradnik v Retju, Karel Kežun, posestnik v Lokah, in Franc Sušnik, posestnik v Retju.
Načelnik je dosedanji član načelništva Gustav Vodušek, njegov namestnik pa dosedanji član načelništva Jože Goropevšek.'
Dosedanja pravila so se nadomestila v celoti s pravili, sklenjenimi na občnem zboru z dne 8. maja 1924.
Po teh novih pravilih dobavlja zadruga odslej članom električni tok iz tuje ali iz lastne elektrarne na skupni račun in skupno nevarnost, da s tem pospešuje njih gospodarstvo, izvaja za svoje zadružnike potrebne instalacije ter jim dobavlja svetiljke in stroje, potrebne za razsvetljavo in pogon, kakor tudi druge predmete, spadajoče v to stroko.
Načelništvo sestoji iz načelnika, njegovega namestnika in sedmih članov.
Podpis firme: Za zadrugo podpisujeta po dva člana načelništva tako, da postavljata pod njeno napisano ali odtisnjeno besedilo svoji imeni.
Vsako oznanilo, razen vabil na občne zbore, se mora nabiti v zadružni pisarni, dalje razglasiti na način, ki je v kraju običajen, ali pa v časopisu, ki ga za to določi načelništvo. Oznanilo mora načelništvo pod firmo uradno podpisati.
Celje, dne 7. septembra 1926.
720.	Mlekarska zadruga v Vodicah, registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Izbrisal se je član načelništva Jože Rozman; vpisal pa se je član načelništva Jože Jenko, posestnik v Vodicah št. 21.
Ljubljana, dne 31. avgusta 1926.
III. Izbrisale so se nastopne zadruge:
721.	Živinorejska zadruga za občino in župnijo Cerklje, reg. z. z o. z. v likvidaciji:
Ker je likvidacija končana.
L j u b 1 j a n a, dne 24. avgusta 1926.
722.	Kmetijska nabavna in prodajna zadruga, reg. zadr. z om. zav. v Črnomlju:
Ker je likvidacija končana.
Zadružne knjige hrani Janko Malerič, posestnik in gostilničar v Črnomlju št. 134.
Novo mesto, dne 26. avgusta 1926.
723.	Delavsko konzumno društvo pri rudniku v Zagorju, registrovana zadruga z omejeno zavezo v likvidaciji:
Ker je likvidacija končana.
L j u b 1 j a n a, dne 31. avgusta 1926.
Št, 610.980/26.	1849 3-B
Natečaj.
Podpisana direkcija razpisuje po členu 82. in naslednjih členih zakona o državnem računovodstvu in pravilniku z dne 18. novembra 1921. pismen natečaj za uporabo kolodvorske restavracije na postaji v Celju.
Licitacija se bo vršila dne 14. oktobra 19 2 6. ob 11. uri pri ekonomskem oddelku podpisane direkcije (Ljubljanski dvor, HI. nadstropje).
Uporaba se prične dne 1. decembra 1926. in traja tri leta, t. j. do konca meseca novembra 1929.
V uporabo se oddado: dva gostilniška prostora, kuhinja, klet, okrepčevalnica in ena sobica.
Ponudnik mora dokazati strokovno kvalifikacijo in sposobnost za vodstvo kolodvorske restavracije z večletnim samostojnim vodstvom kolodvorske ali druge večje restavracije, dalje državljanstvo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev (domovnica), duševno in telesno sposobnost (zdravniško izpričevalo), poravnavo vseh davčnih obveznosti za tekoče trimesečje (potrdilo davčnega urada) in nravstveno neoporečnost (nravstveno izpričevalo, ne čez šest mesecev staro).
Ponudbe, opremljene s kolkom za 100 Din, je treba vložiti zapečatene in z oznako na zavitku: «Ponudba k št. 610.980/26 za kolodvorsko restavracijo na postaji v Celju ponudnika I. I.» najkesneje do dne 14. oktobra 1926. do 11. ure pri podpisani direkciji. V zavitku mora biti ponudba v posebni zaprti kuverti ločena od dokumentov.
Za jamčevino se mora položiti pri glavni blagajni te direkcije najkesneje do dne 14. oktobra 1926. ob 10. uri 5 % ponujene vsote.
Natančnejša pojasnila in podrobni pogoji se dobivajo pri podpisani direkciji v sobi št. 58 vsak delavnik od 10. do 12. ure.
O ponudnikih se domneva, da poznajo specialne pogoje za podeljevanje kolodvorskih restavracij in
okrepčevalnic in da v celoti pristajajo nanje, kar se mora v ponudbi izrečno navesti. Tudi se mora ponudnik zavezati, da prevzame od prednika ves inventar, ustrezajoč predpisani obliki.
Ponudbe, ki ne obsezajo gorenjih pogojev, se ne vzamejo v poštev.
Pripominja se, da pristoji direkciji pravica, izbrati najpovoljnejšega ponudnika.
Direkcija državnih železnic v Ljubljani,
dne 11. septembra 1926.
Št. 66.725/26.	1884 3—2
Razpis.
Na podstavi člena 94. zakona o državnem računovodstvu se bo vršila dne 16. oktobra 192 6. ob 11. uri pri ekonomskem oddelku direkcije državnih železnic v Ljubljani druga ofertna licitacija za oddajo čiščenja uradnih prostorov direkcije državnih železnic v Ljubljani v zgradbi Ljubljanskega dvora.
Delo, ki se odda, in pogoji so isti kakor v prvem razpisu, objavljenem v «Službenih Novinah» z dne
9.	avgusta 1926., št. 178, z dne 25. avgusta 1926., št. 191, in z dne 26. avgusta 1926., št. 192, s to izpremembo, da se odda delo za dobo od dne 1. novembra 1926. do vštetega dne 31. marca 1927.
Ponudbe, opremljene s kolkom za 100 Din in točno ustrezajoče odredbam zakona o državnem računovodstvu, naj se predlože najkesneje do 10. ure zgoraj označenega dne v zapečatenem ovitku z označbo: «Ponudba za čiščenje uradnih prostorov direkcije državnih železnic v Ljubljani v zgradbi Ljubljanskega dvora, k št. 66.725/26. ponudnika N. N.» predsedniku komisije za to licitacijo; predpisano kavcijo pa je treba položiti najkesneje do
10.	ure istega dne pri depozitni blagajni direkcije državnih železnic v Ljubljani.
Obči in specialni pogoji so interesentom na vpogled pri računskem odseku administrativno - pravnega oddelka direkcije, v sobi št. 80.
Administrativno-pravni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani,
" dne 16. septembra 1926.
Št. 6903/26.	1887 3—1
Adaptacija remize gradbene direkcije na Viču pri Ljubljani.
Gradbena direkcija v Ljubljani razpisuje na podstavi členov 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1921. in njegovih izpre-memb, odnosno dopolnitev, natisnjenih v «Službenih Novinah» z dne 16. februarja 1922., in pravilnika, natisnjenega v «Službenih Novinah» z diie 25. novembra 1921., za prevzem adaptacijskih del pri njeni remizi na Viču pri Ljubljani I. javno in pismeno ofertno licitacijo na dan 11. oktobra 192 6. ob desetih v sobi št. 2 gradbene direkcije v Ljubljani. Tam se dobivajo med uradnimi urami potrebni podatki, pojasnila in ofertni pripomočki.
Ponudbe se glase lahko na vse ali pa na posamezne skupine del, v vsakem primeru pa v obliki popusta v odstotkih na enotne cene uradnega proračuna, ki znaša:
L	Za	težaška in zidarska dela	Din	54.472-56.
H.	Za	tesarska dela ....	„	26.312—.
III.	Za	kleparska dela ....	„	3.298-50.
IV.	Za	mizarska dela ....	„	9.850—.
Skupaj . .	Din	93.933-06.
Ponudbe, opremljene s kolkom za 100 Din, priloge pa s kolkom po 5 Din za polo, morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci na dan licitacije v zapečatenem zavitku z zunanjo označbo: «Ponudba za prevzem adaptacijskih del pri remizi na Viču — ponudnika N. N.», in sicer v roke predsedniku družbene komisije med 9. in 10. uro. Poznejše ali nepravilno opremljene ponudbe se ne bodo vpoštevale.
Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti pristaja na gradbene pogoje, ter mora položiti kavcijo 10 % (inozemci 20 %) navzgor zaokrožene računske vsote.
Kavcija se mora položiti pri blagajni delegacije ministrstva financ v Ljubljani najkesneje na dan licitacije do 9. ure, in sicer v gotovini, v vrednostnih papirjih ali pa v garancijskih pismih, izdanih po denarnem zavodu v zmislu člena 88. zakona o državnem računovodstvu in registriranih v zmislu člena 24. pravilnika za izvrševanje odredb iz oddelka «B.». O položeni kavciji prejme ponudnik bla-gajnično položnico, ki jo mora ob vročitvi ponudbe predložiti predsedniku licitacijske komisije.
Obenem z blagajnieno položnico o vloženem vadiju je treba predložiti predsedniku komisije potrdilo davčnega urada, opremljeno s kolkom za 20 Din, da so plačani vsi davki za tekoče četrtletje, in potrdilo ministrstva za gradbe, da se sme ponudnik udeleževati javnih licitacij; pooblaščenci pa morajo predložiti poleg tega pooblastilo, da smejo zastopati firmo pri licitaciji.
Državna uprava si izrečno pridržuje pravico, oddati dela ne glede na višino ponujene vsote.
Vsak ponudnik mora ostati v besedi 30 dni po dražbi
Gradbena direkcija v Ljubljani,
dne 15. septembra 1926.
Št. 7178/26.	1883 3—2
Razpis.
Po nalogu ministrstva za gradbe razpisuje gradbena direkcija v Ljubljani prvo pismeno ofertno licitacijo za tlakovanje prostora med carinarnico in carinskimi Skladišči, južnega cestišča Masarykove ceste med izogiba-liščem cestne železnice ob glavnem kolodvoru in Dunajsko cesto, nadalje Resljeve ceste med Masarykovo cesto in Slomškovo ulico v L j u b -1 j a n i.
Licitacija se bo vršila dne 18. oktobral92 6. ob 11. uri v sobi št. 17 gradbene direkcije v Ljubljani.
Popolni razpis glej v Uradnem listu 85 z dne 18. septembra 1926.
Gradbena direkcija v Ljubljani,
dne 13. septembra 1926.
Št. 1683.	1841 3—3
Razpis.
Po nalogu gradbene direkcije v Ljubljani razpisuje podpisana okrožna gradbena sekcija javno ofertno licitacijo za pretlakovanje Trojanske državne (Dunajske) ceste od Gajeve do Dalmatinove ulice v Ljubljani v pro-računjenem znesku 99.905 Din 40 p.
Licitacija se bo vršila dne 3 0. septembra 19 2 6. ob 10. uri.
Natančnejši razpis glej v Uradnem listu 83 z dne 15. septembra 1926.
Št. 978/2/Pov.	1900
Nabava orožja.
Policijska direkcija v Ljubljani razpisuje po členu 86., točki L), in členu 95. a zakona o izpre-membah in dopolnitvah zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1910. dobavo 50 avtomatičnih pištol, sistem Lignose, kaliber 6-35 mm z 10 streli, z nožnico in pasom in za vsako pištolo 25 nabojev.
Dobavni pogoji:
1.	) Dobavitelj mora biti državljan kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev..
2.	) Ponudbe se morajo poslati policijski direkciji v 14 dneh po objavi tega razpisa v Uradnem listu.
3.	) Ponudba se mora glasiti na vzorec, ki je za vpogled na razpolago pri policijski direkciji.
4.	) Kraj dobave je policijska direkcija v Ljubljani.
5.	) Podsodnost za spore iz pogodb je pri sodišču v Ljubljani.
6.	) Dobavni rok je dan 1. oktobra 1926.; s pogodbo se določijo podrobnosti dobave in morebitna podaljšba izpolni tv enega roka kakor tudi obveznost za vsakih 1000 Din pogodbene vsote in za vsak dan podaljšbe plačilo zamude po 2 Din za invalidski sklad (zakon o državnem računovodstvu z dne 23. februarja 1922., «Službene Novine» št. 41).
7.	) Dobavitelj trpi vse zakonite pristojbine, in sicer od vsote iz pogodbe po 2 % kolkovine na pogodbo, % % kolkovine na pobotnico in 1 % za poslovni davek.
8.	) Ob dobavi bo komisija treh članov prevzemala pištole ter ugotovila, ali ustrezajo vzorcu.
Ponudbe naj se pošljejo v 10 dneh od dne te objave v Uradnem listu policijski direkciji v Ljub-
Policijska direkcija v Ljubljani,
dne 15. septembra 1926.
Št. 5388/11.	1877 2—2
Razpis dobave.
Podpisana direkcija razpisuje dobavo 5000 kg ovsa za krmljenje konj. Rok za predložitev ponudb do dne 2 7. septembra 192 6. ob enajstih. Dobavni pogoji se dobivajo pri podpisani direkciji.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 14. septembra 1926.
Št. 5389/11.	1878 2—2
Razne objave.
1901 Stanje Narodne banke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev dne 15. septembra 1926.
Aktiva:	Dinarjev
Metalna podloga............... 420,045.615-46
Posojila................  ■	•	•	1-518,518.351-65
Račun za odkup kronskih nov-
čanic...................... 1.151,923.315-49
Račun začasne zamene .	.	.	.	351,288.725 ’ 25
Dolg države^ . . ............. 2.966,355.034- —
Vrednost državnih domen, založenih za izdajanje novčanic . 2.138,377.163" — Saldo raznih računov. .	.	.	.	363,205.985-91
Pasiva:	8.909,714.190	76
Glavnica Din 50,000.000 v kovanem zlatu: od te vplačano 30,000.000- —
Rezervni fond...................... 8,013.261	• 82
Novčanice v tečaju............. 5.638,559.260	• —
Državni račun začasne zamene. 351,288.725• 25 Terjatve države po raznih računih 71,785.788 • 13
Razne obveznosti.............. 588,634.122-56
Terjatve države za založene domene .......................... 2.138,377.163	—
Nadavek za kupovanje zlata za glavnico in fonde .... .____________83,055.870 —
8.909,714.190-76
V metalni podlogi se računi: dinar v zlatu za en dinar, angleški funt za 25 dinarjev, dolar za 5 dinarjev, lira za dinar, švicarski in francoski frank za dinar, dinar v kovanem srebru za dinar itd.
Obrestna mera po eskontu menic — za vse bančne dolžnike brez razlike 6 % na leto.
Obrestna mera za posojila na zastave 8 % na leto.
1890 Vabilo na IV. redni občni zbor,
ki ga bo imela
Mehanična vrvarna, terilnica lanu in konoplje ter predilnica, Anton Šinkovec,
Okrožna gradbena sekcija v Ljubljani,
dne 10. septembra 1926.
Št. 1970/19.
Razglas.
Seznamek izgubljenih predmetov, prijavljenih pri policijski direkciji v Ljubljani v času od dne 1. do dne 15. septembra 1926.;
1 zlata vratna verižica z medaljončkom; 1 zavoj z raznimi izpričevali, 1 izkaznica o šoferskem izpitu in 1 potni list; 1 bankovec za. 100 Din; 1 listnica z legitimacijo finančne kontrole in za polovično vožnjo; 1 moška srajca; 1 temnorjava torba za akte z jestvinami; 7 bankovcev po 10 Din; 1 listnica z večjo vsoto denarja; 1 zlat križ na verižici; 1 ženska srebrna ura na črnem traku s ključkom; 1 srebrna zapestna ura na črnem traku; 1 bankovec za 100 Din; 1 rjava usnjata listnica z večjo vsoto denarja, lovsko karto in več trgovskimi pismi; 7 bankovcev po 10 Din in 1 izkaznica uradniške menze za mesec september; 1 volneno og-rinjalo; 1 bankovec za 1000 Din; 1, ročna torbica z 1 ključem, 1 zlatim svinčnikom in večjo vsoto denarja; 1 bankovec za 100 Din in 1 trgovska nabavna knjižica; 6 različnih srečk; 1 rjava usnjata torba za akte; 1 zlata zapestnica z raznimi kamenčki; 1 zlata zapestnica.
Razpis dobave.
Podpisana direkcija razpisuje dobavo 130 m3 jamskega lesa. Rok za predložitev ponudb do dne 2 5. septembra 192 6. ob enajstih. Dobavni pogoji se dobivajo pri podpisani direkciji.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 14. septembra 1926.
Št. 50/iic. kur.	1896
Razpis služb.
Gerentski svet mestne občine ljubljanske je sklenil v seji z dne 26. avgusta 1926. razpisati na mestni ženski realni gimnaziji v Ljubljani
1.	) mesto za zemljepis in zgodovino v zvezi s srbohrvaščino;
2.	) mesto za latinščino v zvezi s slovenščino.
* Pravilno opremljene prošnje z uradnim zdravniškim izpričevalom in dokazilom, da je prosilec jugoslovanski državljan, naj se vlože pri predsed-ništvu mestnega magistrata do dne 1. oktobra 1926.
Kuratorij mestnega liceja v Ljubljani, dne 13. septembra 1926.
Za predsednika: gerent A. Likozar s. r.
d. d. na Grosupljem pri Ljubljani,
dne 8. oktobra 192 6. ob enajstih v sejni dvorani Trgovske banke, d. d. v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 10, z nastopnim dnevnim redom:
!•) Poročilo upravnega sveta o poslovanju v letu 1925. in predložitev bilance za to poslovno leto.
2.	) Poročilo nadzorništva.
3.	) Odobritev bilance.
4.	) Sklepanje o podelitvi absolutorija upravnemu svetu in nadzorništvu.
5.	) Volitev upravnega sveta.
6.	) Volitev nadzorništva.
7.	) Slučajnosti.
* * *
Občnega zbora se smejo udeležiti oni delničarji, ki so položili pri Trgovski banki, d. d. v Ljubljani, ali pa pri blagajni naše delniške družbe na Grosupljem vsaj pet dni pred občnim zborom delnice z ne-zapadlimi kuponi.
V Ljubljani, dne 17. septembra 1926.
Upravni svet.
Poziv upnikom.
Seznamek najdenih predmetov, prijavljenih pri policijski direkciji v Ljubljani v času od dne 1. do dne 15. septembra 1926.:
1 vreča tobaka; 3 bankovci po 100 Din; 1 otroški lakast čevelj; 1 srebrn uhan; 1 kokoš; 1 srebrna doza za ličilo (puder); 1 siv otroški površnik; 1 listnica z večjo vsoto denarja; 1 bankovec za 100 Din;
1	listnica z manjšo vsoto denarja, — V železniških vozovih so se našli ti-le predmeti: 1 moški dežnik,
2	ženska dežnika. 1 ženski klobuk, 1 ženski slamnik, 1 moški klobuk, 1 pletena jopa, 1 palica, 2 čepici. 1 karbidna svetiijka in 1 naočniki.
Policijska direkcija v Ljubljani,
dne 14. septembra 1926.
1894	Razpis službe.
Mestni dekliški zavod «Vesna» v Mariboru potrebuje učno moč za službo prefekte v internatu in za pouk francoščine na zavodu. Prefekta ima prosto hrano in prosto stanovanje, nagrada za pouk francoščine pa znaša 1000 Din na mesec.
Prosilke naj pošljejo nekolkovane prošnje nemudoma kuratoriju «Vesne» v Mariboru in naj dokažejo, da so sposobne za internatsko službo kakor tudi za poučevanje francoščine in konverzacijo v tem jeziku.
Predsednik kuratorija: dr. J. Leskovar s. r.
Mlekarska zadruga v Šenčurju pri Kranju, registrirana zadruga z omejeno zavezo, se je razdružila ter je prešla v likvidacijo.
Upniki se pozivljejo, naj se zglase pri zadrugi.
Likvidatorji.
,899	Objava.
Izgubil sem letno izpričevalo 2.a razreda II. državne gimnazije v Ljubljani letnika 1925./1926. na ime: Maksimilijan Pavlič iz občine Most pri Ljubljani (Zelena jama).
Proglašam ga za neveljavno.
Maksimilijan Pavlič s. r.
Odgovorni urednik: Anton Funtek v Ljubljani. — Tiska in izdaja: Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani; zanjo odgovarja: Miroslav Ambrožič v Ljubljani.