Prirodopisno - natoroznansko polje.
K a v a.
Kavo je zasledil obl258. letu neki derviš v Moki, kakor y svojej ^Sirskej zgodovini" pripoveduje Guys, bivši francoski konsul v Alepi. Tega turškega menflia so bili iz samostana zapodili za neko pregreho, in potem je prebival na g6ri blizu Moke. Jedn6č je zel6 ogladnel. Z germa si nabere nekacega zernija ter ga opeče. Ker je iz tega plodu Šel prijeten duh, poskusi ga na vodi kuhati, — in res, dobra pijača je bila. K njemu so hodili tovariši, kateri so to videli ter sami delali, kakor so se bili tamkaj naučili, in zdela se je černa voda tudi njim dobra. To je kava, zaradi katere so dervišu opr6stili vso njegovo pregreho, in knez mesta Moke je samostan sezidal tam, kjer se je pervič kuhala. Verlo naglo so jo začeli piti po sirskej zemlji, po Egiptu in po drugih deželah. V 1555. leto sta dva Sirca pervo kavarno postavila v Cari-gradu. Glas je na široko p6čil, kako je kava prijetna in zdrava človeku. Od vseh krajev je privrelo toliko naroda v mesto, da so učftelji turške vere to pijačo hoteli do kraja prepovedati. Eekali so: ^kava ljudem kali in mami razum;" a kavopivci so odgovarjali: rniiij res! kava um bistrf in razveseljuje serce ter budi vnjem pobožna čuvstva."" Turška vlada je tako mislila, kakor nje učitelji, kateri so pretOi, da bodo vsi kavopivci na sodnji dan černi, kakor je ta pijača; a Tse to je bilo zaman, — kava je ostala mej ljudmi. Denes jo pij6 vsi izobraženi rodovi, a kder jo pridelujejo iE razpošiljajo po vsem svčtu,  ondod po tis6č in tis66 ljudij hrano dobiva samo od nje pridelovanja.
V — i—.