Poštnina plačana v gotovini Leto XI. — Štev. 27. iisiaasye=asaB V Ljubljani, 3. julija 1955. CENA IZVODU 10 DIN ir iiii izdaja časopisno založniško podjetje »Polet« — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik: Prešern Igor — Tisk tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Uredništvo in uprava v Ljubljani — Uredništvo: Likozarjeva 12, uprava: Cankarjeva 4 (pasaža Nebotičnika) — Poštni predal 377 — Čekovni račun uprave št. fi02-»T«-84 — Telefoni: uprava 21-281 uredništvo 31-694 (ob nedeljah tudi 31-193 in 30-278) — Celoletna naročnina 400 din. polletna 200 din. ::: J Zaključne prireditve ob 10-Ieinici športa v svobodi Manifestacija mladosti V veličastni paradi je korakalo okoli 12.000 udeležencev Ljubljana, 3. julija — Danes dopoldne so športne proslave v počastitev 10. obletnice osvoboditve in 10-letnice športa v svobodi dosegle višek v veličastni paradi slovenskih športnikov po ljubljanskih ulicah. Popoldne so se tisoči športnikov zbrali na medrepubliški nogometni tekmi BiH : Slovenija, zvečer pa so bile slovesnosti zaključene s športno akademijo. Sončno in toplo poletno jutro je danes pozdravilo glavno mesto Slovenije, ki je praznično razpoloženo sprejelo športnike iz vseh krajev naše republike — iz Maribora, Celja. Trbovelj, Kranja, Nove Gorice, Kočevja. Raven, Novega mesta in drugih krajev. Vse mesto je bilo v zastavah, povsod si videl skupine mladih ljudi v športnih oblačilih, ki so hiteli na zborna mesta. Nekaj minut pred 10. uro so se na tribuni na Miklošičevi cesti zbrali vodilni funkcionarji ljudske oblasti in množičnih organizacij, med njimi predsednik MLO Ljubljana dr. Marjan Dermastja, sekretar OK ZKS za Ljubljano in okolico Janez Vipotnik, predsednik Zveze športov Slovenije Leopold Krese, član Izvršnega sveta LRS Boris Kocjančič, predsednik zbora proizvajalcev Ljudske skupščine LRS Jože Rus, polkovnik LM Ivan Lokovšek-Jan i,n drugi. Kazalci na uri so pokazali točno 10, ko je med gostim špalirjem gledalcev na pločnikih vzvalovalo: parada slovenskih športnikov se je pričela. Na čelu povorke je korakalo več oddelkov zastavonoš, ki so nosili državne in slovenske zastave ter številne druge prapore. Že pogled na živopisane zastave je med gledalci ustvaril veselo in praznično vzdušje, ki se je bolj in bolj stopnjevalo, ko so tisoči športnikov de-filirali skoraj polno uro po ljub-, ljanskih ulicah. Takoj za zastavami so šli člani Izvršnega odbora ZSS, nato oddelki vseh športnih panog, za temi pa so se v dolgih kolonah zvrstila športna društva s svojimi klub; in sekcijami. Desettisočj gledalcev, ki so ponekod na gosto napolnili polenike, so z vidnim zanima n jem spreml jali u deležence v paradi in nekatere oddelke tudi živahno pozdravljali Sicer pa je bilo »paše« za oči res več kot dovolj: zdaj so korakali mimo vitki atleti, zdaj mišičasti rokoborci in boksarji, pa spet sabljači v belili oblekah m z blestečimi tapirji v rokah, pa spet nogometaši v živo pisanih dresih, smučarji v polni smučarski opremi, kolesarji na svojih »jeklenih konjičkih«, pa odbojkarji, košarkarji, plavalci, kegljači, judoisti, mlado in staro, moški in dekleta, iz mest, industrijskih središč in vaških predelov. Seveda je bilo vmes tudi mnogo ljubkih prizorov in zanimi- Pozdravni brzojavki marša u Titu in tov. Marinku SPOŠTOVANI TOV. MARŠAL! Upravni odbor Zveze športov Slovenije Vam s svoje slavnostne seje o tednu, ko slovenski športniki praznujejo deseto obletnico osvoboditve, pošilja športne pozdrave. Slovenski športniki se dobro zavedamo odgovrnih nalog, ki jih mora šport izpolnjevati v zvezi z dviganjem našega delovnega človeka na višjo življenjsko raven. Zagotaoljamo Vam, da bovlo tudi o bodoče prav tako odločno kot dosedaj zastavljali svoje sile za to, da bo naš šporU pomagal delovnemu človeku izpolnjevati težke naloge, ki mu jih nalaga naša skupna borba za boljšo, za socialistično ureditev domovine. spoštovani tov. predsedniki Upravni odbor Zoeze športov Slovenije Vam v imenu desettisočeo športnikov, vključenih preko svojih osnovnih organizacij o športno udejstvovanje, pošilja s svoje slavnostne seje ob praznovanju desete obletnice športa o svobodni domovini športne pozdrave. Tudi slovenski športniki se z vsem drugim slovenskim Ijudstoom veselimo Vašega okrevanja in •t z vsega srca želimo, da bi čimprej zdraoi in s polno silo spet stopili na naj-vdgooornejše mesto. vosti, ki so poživile celotno parado. Tako se je moral marsikdo od srca nasmejati malim kotalkaricam in le nekaj pednjev visokim sabljačem, k] so bili skoraj manjši od svojih rapirjev. Seveda pa ta smeh ni šel Predsednik Zveze športov Slovenije, Krese, je o tvoril slavnostno sejo leženci parade videli številna društva, ki zajemajo v svoje vrste predvsem delavstvo iz naših velikih industrijskih središč. Žal pa nismo videli v paradi športnikov iz nekaterih predelov Štajerske (Kidričevo, Ptuj, Murska Sobota itd.), kjer je bila včasih precej močna tradicija v športu in kjer bi človek glede na razvitost industrije v teh krajih pričakoval vsaj minimalno udeležbo. Seveda pa so morala društva pustiti doma še tisoče in tisoče svojih članov, kajti kot vemo, je po društvih premalo opreme in oblek, da bi lahko vsaj dostorno nastopili v paradi. Kljub temu dejstvu pa se je v današnji paradi zbralo blizu 12.000 udeleženčev, kar je vsekakor številka, s katero je treba računati, P. I. Dva posnetka z dopoldanske šport ne parade Slavnostna seja Zveze športov Slovenije Telesna luilura dobiva v našem življenje pomen, kol ga je v razvitih deželah le dosegla tov. ZSS morda na račun posmehovanja, kajti vsak poznavalec športa ve, da je treba že v mladih letih začeti s športom in načrtno vadbo telesa, če hočemo v zrelih letih doseči v tej ali oni panogi mojstrstvo. Precej zanimanja so vzbudile tudi nekatere panoge, ki jih pri nas skorajda ne poznamo, n. pr. hokejisti na kotalkah in balinarji na ledu. Zelo nas je razveselilo zapažanje, da se nekateri športi hitro širijo i po kvaliteti i po množičnosti in pridobivajo vedno več pristašev med mladino. To velja tudi za nekatere nove športe, predvsem za judoiste, ki so bili kar številno zastopani, in to ne samo z moškimi predstavniki, temveč tudi s predstavnicami »nežnega« spola (ne vemo sicer, če ta definicija velja tudi za judoistke). Za kolonami športnikov so se zvrstili oddelki ljubljanskih partizanskih društev, na to pa še strelci, taborniki in konjeniki. Strelci so ugajali s svojim strumnim korakom, prav posebno pa je navdušil oddelek borcev naše Ljudske armade, katere so gledalci kar naprej pozdravljali. Tudi planinci so se prav lepo odrezali v tej paradi, seveda pa je k dobremu razpoloženju mnogo pripomogel nestor slovenskih alpinistov in planincev Čopov Joža, ki je korakal na čelu kolone planincev. Enako lahko trdimo za tabornike in konjenike, da so pridali dostojen delež k tej paradi, zlasti taborniki so pokazali, da so močno razširili svoje vrste. Celotna parada je izzvenela kot pestra in sproščena manifestacija slovenskih športnikov, predvsem mladine, pa tudi odraslih. Bila je to prava manifestacija mladosti. Razveseljivo je, da smo med ude- Ljubljana, 3. julija. — Včeraj popoldne je bila o Deliki Filharmonični dvorani slavnostna seja Zoeze športov Slovenije. Poleg članov Izvršnega odbora ZŠJ so se seje udeležili tudi predstavniki ljudske oblasti, ostalih množičnih organizacij in številni športni delavci s terena. Slavnostno sejo je otvoril predsednik Zveze športov Slovenije tov. Krese Leopold, ki je uvodoma pozdravil predsednika Zbora proizvajalcev Ljudske skupščine LRS Jožeta Rusa, predstavnika CK ZKS in SZDLS Franceta Kimovca-Žigo, predsednika MLO Ljubljana dr. Marjana Dermastjo, zastopnika ZSJ tov. Frola in še ostale. Zatem so vsi prisotni z enominutnim molkom počastili spomin vseh tistih, ki so v narod noosvobodilni vojni žrtvovali svoje življenje za svobodo jugoslovanskih narodov. Nato pa je spregovoril predstavnik CK 'ZlKS in SZDLS tov. Kimovec-Žiga. V svojem govoru je dejal tole: »Spoštovani tovariši in tovarišice I Aktivisti in aktivistke na področju telesne kulture ljudstva! Dovolite mi, da vas na tej svečani seji ob 10-letnici v imenu Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije in v imenu Glavnega odbora socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije najiskreneje pozdravim ter vam izrečem priznanje za zvesto in požrtvovalno delo. Ko so se pred 10 leti zbrali prvi telesuovzgojni aktivisti z namenom, da se lotijo obnove športnega udejstvovanja, so morali najprej ugotoviti, da je narodnoosvobod. borba terjala mnogo dragocenih žrtev iz vrst naših športnikov, ugotoviti so morali tudi dalje, da je mnogo športnih naprav propadlo in bilo uničenih. Poleg tega so morali ugotoviti tudi to, da idejna orientacija, ki je nekoč vladala v športnih organizacijah, ne odgovarja več revolucionarnim izpre-membam novega časa. Vse to n pa veliki napori, ki jih je naš delovni človek ves ta čas vlagal v obnovo in izgradnjo našega gospodarstva, ie ustvarjalo prav posebne pogoje tudi za to delo. Treba je bilo sistematično pregledati nastali položaj, ter se smelo lotiti obnove in graditve. Spričo tega, da so vsa ostala področja predvsem pa ustvarjanje materialnih pogojev razvoja naše družbe, terjala najboljše sile, je bil marsikateri telesnovzgojni aktivist le z delom svojih moči pri delu športnih organizacij, ki so prav tedaj v začetku terjale celega človeka. Nedvomno so v tem pogledu za začetek precejšnjo pomoč nudile ostale organizacije: SKOJ, Ljudska mladina in Jugoslovanska ljudska armada. Če upoštevamo težave, ki jih je bilo treba (Nadaljevanje na 8. strani) Na cilju le 9 kolesari®*# Ljubljana, 3. julija. — Po paradi naših športnikov je bila okoli Tabora kriterijska dirka istih kolesarjev, ki so včeraj nastopili na cestni dirki Ljubljana—Celje in nazaj. Na startu se je zbralo 36 tekmovalcev, ki so morali prevoziti 60 krogov. Vsak peti krog je veljal kot leteči cilj, kjer so si posamezniki nabirali dragocene točke. Tudi tokrat moramo zapisati, da naši mlajši kolesarji ne poznajo odlik pravilne taktične vožnje, saj bi si lahko v nasprotnem primeru priborili lepše rezultate. Res je pa tudi, da je precejšnja vročina precej motila vse tekmovalce, zato so bili tudi veliki napori za večino kolesarjev brez kakršnega koli uspeha. Od 36 tekmovalcev je prišlo na cilj le 9 kolesarjev, ki so vzdržali na vročem asfaltu od začetka do konca. Že po prvih krogih sta se spoprijela za najvišje mesto C vejiti in Vuk-san, ki sta iz kroga v krog večala razliko od ostalih in končno tudi kot prva privozila v cilj. Pohvaliti moramo tudi druge tekmovalce, predvsem pa Slovence Flajsa, Žižka in Biheloviča, ki so s svojo vztrajno vožnjo vendarle rešili »čast« slovenskih kolesarjev. Rezultati: C ve j in 42 točk. Vuksan 25. Osrečki 22, Novak 21, Flajs 17, Bajto 16, Bihelovič 13, Čabradi 7 in Žižek 1. Tov. Kimovec Franc-Žiga RUSKI VESLAČI so že na Bledu Rudarji so svoj praznik proslavili tudi v športu Ljubljana, 3. julija. Prihodnjo nedeljo bo na Bledu velika mednarodna veslaška regata, ki bo po udeležbi najštevilnejša po vojni, saj bo nastopilo več kot 150 domačih in 90 inozemskih tekmovalcev. Znano je, da bo prihodnje leto Bled prizorišče prvenstva Evrope v veslanju in je letošnja regata generalka za drugo leto. Za letos so prijavile svojo udeležbo naslednje države: Holandija, Avstrija, Italija, Nemčija, Poljska, Romunija in Sovjetska zveza. Vse te države bodo nastopile z znanimi tekmovalci, ki so že večkrat osvojili naj višje naslove. Včeraj so prispeli z letalom v Beograd sovjetski veslači. Danes so nadaljevali pot skozi Ljubljano na Bled. Vsi ostali udeleženci pa bodo prišli na Bled v torek ali sredo. Prav gotovo bo nedeljska prireditev zelo zanimiva in zato vredna obiska. POZIV Partizansko društvo Narodni dom Ljubljana poziva vse cicibane, pionirje, mladince, mladinke in vse svoje članstvo, ki je v Ljubljani, da se v ponedeljek, 4. t. m. od 16. ure dalje zanesljivo zglasi v društveni pisarni v Narodnem domu. Trbovlje, 3. julija. V okviru Rudarskega praznika 3. julija je trboveljski Rudar povabil v goste P roleta rja iz Kreke, ki se je odzval z nogometno in boksarsko ekipo. Razen tega je z njimi prispela še nogometna enajsterica Rudarja (Bubinje), ki je gostoval v Hrastniku. V Trbovljah je nastopila tudi Lokomotiva iz Zagreba z rokometno enajsterico. 'Vse goste so v. soboto sprejeli na postaji zastopniki rudnika in društva. V sobotp je bila na sporedu rokometna tekma med Lokomotivo in Rudarjem, katero so gostje z rezultatom 14:6 (9:2) odločili v svojo, korist. Lokomotiva je bila tehnično boljše moštvo, predvsem v prvem polčalu. Domači pa so se v drugem delu igre nekoliko popravili. V nedeljo dopoldne so se pomerili boksarji Frol e te rja jz Kreke in domačega Rudarja. Zmagali so Rudarji iz Trbovelj z rezultatom 12:8. V moštvu gostov sta nastopila tudi dva prvaka BiH. Srečanju je prisostvovalo 200 gledalcev. V popoldanski nogometni tekmi je Proleter iz Kreke premagal domačega Rudarja z rezultatom 3:2 (2:2). Gostje so pokazali boljšo igro in so imeli posebno v prvem polčasu več od igre. Tudi proti ko tiru tekme so bili gostje nekoliko boljši in takrat tudi dosegli zmagoviti gol. Gostom je domače moštvo poklonilo lep pokal. Rudur (Bukinie) ; 11 udar (Hr) 4:1 (2:1) Športniki "obiščite I. Turistično razstavo Nastopilo je 100 dirkačev - Ostre borbe in huda konkurenca Ljubljana. 3, julija. — Včerajšnja kolesarska dirka, ki jo je organizirala Kolesarska zveza Slovenije na progi Ljubljana—Celje—Ljubljana, ni bila toliko zanimiva, kot dirka preteklo nedeljo, toda po udeležbi je prekosila vse letošnje dirke v Sloveniji. Od prijavljenih 73 dirkačev, je med člani nastopilo blizu 60, med turisti in mladinci pa tudi po 20 dirkačev. Razveseljivo je, da smo na startu videli precej znanih kolesarjev iz ostalih republik, saj so prišli tekmovalci celo iz Bih, Srbije in Makedonije. Start je bil napovedan ob 15. uri pri gostilni Kačič na Titovi cesti, vendar je glavna skupina zapustila Ljubljano okoli 15.30, točno 5 minut za njimi pa še dirkači A-kategorije. Do Cernuč je šlo vse dobro. Lepo cesto skozi Domžale so kolesarji izkoristili za hitro vožnjo in so vozili v veliki skupini s hitrostjo okoli 40 km na liro, razen nekaterih posameznikov, ki so že kmalu zaostali. Kasneje so se začele ustvarjati manjše skupine. LOV ZA »UBEŽNIKI« Dirkači A-kategorije so imeli nalogo ujeti »ubežnike«, torej dirkače, ki so bili prej spuščeni s starta. Ze pri Lukovici so razliko zmanjšali na 2 minuti, pri Blagovici pa so se glavni skupini približali že na 200 m in jo kmalu ujeli. Začela se je borba »za primat« na vrhu Trojan. Dirkači so »grizli« v napeto strmino, na vrh Trojan pa je prvi privozil Vojvodinec Vuksan, ki je v hitri vožnji od 50 do 60 km na uro pobegnil ostalim dirkačem po klancu navzdol proti Vranskem. Skozi Vransko je imel že 500 m prednosti, nato pa sta ga 8 km pred Celjem ujela še Novak in Ožanič in na kontrolni cilj v Celju so prišli vsi trije v času 1;55, okoli pol kilometra pred ostalimi. Zmaga je bila tako rekoč že v njihovem žepu. VELIKO OKVAR Marsikateri dirkač, ki je tokrat računal na ugoden plasma, je zamudil. PROIETER najboljši Včeraj dopoldne je bila ob 50-letnici Turistične zveze Slovenije odprta v prostorih Gospodarskega razstavišča v Ljubljani I. Turistična razstava. Razstava, ki jo je otvoril direktor Gospodarskega razstavišča, tov. Krese Leopold, pa je lepo in organsko združena z razstavo vseh telesno-vzgojnih organizacij in podjetij, saj vemo. da tudi v drugih državah po svetu korakata mnogokrat turizem in šport z roko v roki. Zato si bo to razstavo, ki so jo športne organizacije pripravile v okviru proslav lli-letnice osvoboditve. prav gotovo z zanimanjem ogledal vsak športnik. Posebno lep delež so k razstavi prispevali slovenski planinci, ki so s svoiimi zanimivimi razstavljenimi artikli zavzeli no dolžini celo steno paviljona, pa tudi sicer bo lahko obiskovalec te razstave našel med predmeti marsikatero rariteto. I. Turistična razstava, na kateri sodelujejo tudi Turistične zveze vseh bratskih republik in še številna domača podjetja, pa bo obiskovalcem nudila še mnogo drugih zanimivosti. Tako bodo lahko na razstavi obiskovalci dopoldne in popoldne prisostvovali posebnemu programu, ki ga bo neko inozemsko podjetje preko televizije prenašalo v več dvoran. V odmorih, ko ne bo televizijskega prenosa, pa si bodo obiskovalci razstave lahko ogledali kinopredstave, ki bodo za vse obiskovalce brezplačne. Posebna atrakcija za obiskovalce I. Turistične razstave pa bo turi s ti čno-šport na modna revija, ki bo na sporedu vsak večer od torka (5. t. m.) dalje. Če dodamo k vsemu temu še to, da uživajo udeleženci razstave na železnicah znaten popust, potem je to dovolj razlogov, da si bo _ vsak športnik ogledal to zanimivo razstavo. Ljubljana, 3. jul. — Za košarko se navdušuje staro In mlado, aktivnih igralcev pa je v Sloveniji iz leta v leto vedno več. Primanjkuje igrišč ln tudi rekvizitov, vendar iznajdljivost in velika volja naše mladine ne poznata ovir, zato tako odlični rezultati in takšna popularnost te športne igre. To so bile osnovne misli predsednika KZS tov. Benedičiča, ki je v petek zvečer slovesno otvoril začetek mednarodnega košarkarskega turnirja, ki ga je organizirala KZS v počastitev 10-letnice našega športa. Na turnirju je sodelovalo eno najboljših francoskih moštev Montferrandaise iz Clermont Ferranda (blizu Lyona), Pro-leter, ki je trenutno v vodstvu naše zvezne lige, in ljubljanska Ugaša Ljubljana in Olimpija. Torej že na papirju so bili dokazi, da bo Ljubljana videla kvalitetno košarko. In nismo se zmotili. Znova smo se prepričali, da košarka ni samo hitra in dinamična igra, temveč igra duhovitih potez, neverjetne izurjenosti pri metanju na koš od blizu in daleč, taktične zamisli itd., skratka igra, ki mora navdušiti. Začnimo kar pri najboljšem. To je bila petorka Proleterja, ki je dokazala, da trenutno nima konkurence v Jugoslaviji. Imena Loči, Minja, Katič, Engler in Rado j čič so bila strah in trepet za vsako nasprotno obrambo, gledalce pa so dvigala z njihovih sedežev. Oiimpija je vendar kvalitetno moštvo, toda proti Pro-leterju je vsaka strategija sicer dobrih domačinov propadla. Proleter je Olimpijo visoko porazil — 25 točk razlike — nič čudnega pa ne bi bilo, če bi bil rezultat še višji. Zares, Proleter je danes evropsko moštvo! Gostje iz Francije niso bili kos Jugo- 'ii atleti! ,n sinete6 Ljubljana, 3. julija. — Današnje atletsko tekmovanje je bilo izvedeno v treh »obrokih«, s katerimi so atleti izpolnili odmore med nogometnimi tekmami. Moramo reči, da ta zamisel ni bila slaba, saj so tudi skoraj vsi atletske točke kar dobro ogrele številne gledalce. Današnje propagandno tekmovanje je bilo zamišljeno kot miting, na katerem naj hi nastopili vsi najboljši slovenski atleti, razen njih pa tudi nekateri iz drugih republik. Seveda smo že vnaprej morali opustiti misel na udeležbo članov tako moške kot ženske državne reprezentance, ker sta obe reprezentanci trenutno v inozemstvu. .Na tekmovan je so bili vabljeni vsi preostali najboljši slovenski atleti, vendar moramo pripomniti, da so nekatera društva slabo sodelovala pri proslavi 10-letnice športa, vsaj kar se tiče atletskega tekmovanja. Hud naliv je dodobra razmehčal tekališče in ostale naprave in nekaj časa je kazalo precej slabo za tekmovanje. Nazadnje pa je uspelo vse naprave kar dobro usposobiti in tudi doseženi rezultati pričajo, da je bilo ekališče solidno. Posebno na srednjih progah smo videli lepe borbe in odlične rezultate. Zagrebčan Čular je iz tekmovanja v tekmovanje boljši in sodi po trenutni formi vsekakor v državno reprezentanco. Zaradi borbe Čular—Sarič so ostali slovenski tekmovalci na 800 m sicer bolj v ozadju pozornosti, pa so kl jub temu tekli zelo dobro. V teku na -ETO XI Štev. 27, je privlačna 1500 m je kazalo, da se bo razvila borba za prvo mesto med Muralom in Krstičem. Partizanov atlet pa je na koncu močno popustil in Celjan Gajšek ga je z odličnim finišem pustil precej daleč za seboj in tudi premagal mejo 4 minut. V sprintu odlični Beogajčan Ivančevič seveda ni imel resne konkurence. Tudi Vran-čičeva zmaga na 400 m ni bila ogrožena. V skoku ob palici smo videli nov slovenski in jugoslovanski rekord za mlajše mladince, ki ga je dosegel mladi celjski skakalec Lešek. Rekorder Penko je v metu krogle potrdil svojo dobro formo. Pri metu kopja sicer nismo rezultatov preko 60 m, zato pa hudo borbo za prvo mesto med Od redov im atletom Plutom in Kastelicem. Atletinje so nastopile samo v dveh disciplinah. V prvi, nekako domačem obračunu celjskih tekačic čez ovire, je dosegla Poldka Petauerjeva drugi absolutno najboljši rezultat v tej disciplini v Sloveniji in dokazala, da je trenutno najboljša Slovenka v teku na 80 m z ovirami. Tudi zmaga Šikovecve na 100 m je bila dosežena s prec.jšnjo prednostjo. Organizacija današnje prireditve, ki jo je izvedel A K Odred, je bila solidna, prihodnjič bi želeli le nekaj rediteljev pri vhodih na igrišče, ki oi odvračali nepoklicane. Ob koncu pa moramo omeniti še mlade atlete iz Murske Sobote, ki so se po dolgem času zopet predstavili ljubljanskemu občinstvu in dosegli v štafeti 4 krat 100 m zelo dober rezultat in bili le za malenkost premagani od mladincev Odreda in Kladivarja. V teku na 3000 m je skoraj ves čas vodil Žuvela, ki pa ni zdržal ostrega. tempa, tako da je Male, ki je imel na koncu mnogo več sil, z lahkoto premagal borbenega člana Mladosti. Tudi mladinec Hafner je tekel zelo lepo, le na koncu mu je nekoliko »zmanjkalo«. Rezultati — 100 m: Ivančevič (P) 11.1, Kovač (KI) 11.6, Solarevič (Sv) 11.9, 200 m: Ivančevič (P) 22.5, Kovač (KI) 23.5, Jovan (Sv) 23.8. 400 m: Vrančič (Ml) 50.3, Kopitar (KI) 51.0, Seliškar (O) 52.4, Valant (O) 52.6, 800 m: Čular (D) 1:52.2. Šarič (P) 1:52.4. Kralj (KI) 1:57.3. Mlakar (Mb) 1:57.4, Juvan (Lj) 1:58.0. 1500 m: Mu-rat (D) 3:58.2, Gajšek (KI) 3:59.6. Krstič (P) 4:01.6, Svetina (O) 4:04.2, Pavčič J. (O) 4:08.6. 300 m: Male (KI) 8:41.6, Žuvela (Ml) 8:45.2, Hafner (Li) 8:53.6. Čepin (KI) 9:50.6, višina: Zorkov (D) 180, Brodnik (KI) 170, palica: Lešek (KI) 3.72, Vehovar (KI) 3.72, Glavač (KI) 3.60. Brodnik (KI) 3.40, Tome (O) 3.40. krogla: Penko (Lj) 14.76, Čilial (K) 12.89, Goljar (Lj) 12.21. kopje: Plut (O) 57.92. Kastelic (O) 57.83, Sluga (Lj) 52.38, Rojc (KI) 50.50. 4 krat 100 m: Odred mladinci 46.0, Kladivar mlad. 46.2, Sobota 46.7, Kamnik 47.5, mladinci — 1000 m: Molan (Lj) 2:41.0, Kravarič (Br) 2:42.6. Štros (Lj) 2:43.6, Derganc (O) 2:44.4. Feršin Pak (Mb) 2:44.8. Absec (Sv) 2:45.2. ženske — 100 m: Šikovec (KI) 12.8, Knez (Mb) 13.0, Uiiterrajter (Mb) 13.0, Petauer (KI) 13.3, 80 m ovire: Petauer (KI) 12.2, Železnik (KI) 13.4. Šumak (KI) 13.5. Marko Rožman Naročajte se na POL E H Slovanom. Igrajo staromodno košarko, razen nekaterih posameznikov (Theron Henri), ki so z individualno igro celo v marsičem prekašali najboljše Jugoslovane. Na splošno pa so Francozi z dekadentno igro zaostajali za ostalimi udeleženci turnirja in nas prepričali, kot že večkrat pred tem, da le njihovo nacionalno moštvo hodi po poti modernega razvoja košarkarske igre. Kaj pa ljubljanska ligaša? Po prvih dveh dneh turnirja (današnji srečanji sta na sporedu v času našega poročanja) z obema moštvoma nismo bili povsem zadovoljni. To še posebej velja za Olimpijo, ki je v igri s Proleter jem odpovedala. V samem načinu igranja je med obema precejšnja razlika, medtem ko v individualnem znanju ni bistvenih razlik. Moštvo Ljubljane ima odlične posameznike, ki na trenutke zaigrajo v slogu evropskih košarkarskih veličin, žal pa je preveč »tihih trenutkov«, ko posamezniki in celota zatajijo. Ljubljanski derby je bil prav po teh trditvah porazen za Ljubljano, čeprav rezultat tekme 55:45 (šele v podaljšku 5 minut) v korist Olimpije v bistvu ne pokaže dejanskega stanja na igrišču. V moštvu Ljubljane ni bilo slabih mest, pač pa so bili trenutki psihičnih padcev, ki so razbili sicer odlično taktično zamisel. Nasprotno, Olimpija tega nima. Koncentracija igralcev je občudovanja vredna, kar razumljivo večkrat prinaša odločujoče rezultate. Kljub temu pa nas tudi Olimpija še daleč ni zadovoljila. V igri s Proleter jem pa tudi z Ljubljano (razen ob koncu) smo bili v marsičem močno razočarani. Ce igralci vsilijo nasprotniku svoj način igre, potem gre moštvu kot po maslu. Kakor hitro pa nasprotnik vse njihove nakane paralizira, je z Olimpijo precej slabo. V hipu splahne borbenost, kot bi vsi hoteli reči, saj je že itak izgubljeno, kaj hočemo še več! Istočasno pa se pojavi še kakšno prav frakarsko vedenje ,tega ali onega posameznika, tako da je vtis v celoti popolen. O teh slabih straneh naj oba ligaša nekoliko premišljujeta, pa bo morda šlo pri obeh krepko navzgor. Organizacija turnirja je bila vzorna. Rezultati: Proleter : Olimpija 80:55 (34:28), Ljubljana : Montferrandaise 59:47 (23:17), Olimpija : Ljubljana podaljšek 55:45. — 45:45 (30:27), Proleter : Montferrandaise 51:43 (28:19). SLOVENCI dvakrat uspešni Ljubljana, 3. jul. — Včeraj sta se v okviru proslav 10. obletnice osvoboditve v dvorani Železniške direkcije pomerili moški in ženski reprezentanci Hrvatske in Slovenije v namiznem tenisu. Že v prvem srečanju sta Slovenki poskrbeli za prijetno presenečenje in premagali Hrvatsko reprezentanco, za katero sta nastopili Urekova in Nikolieeva ml. Za Slovenijo sta nastopili Pogačarjeva in Tram-puževa ter Bogatajeva s Pogoearjevo v igri dvojic. Rez ulit at 3:1 za Slovenijo. Pri moških so za Hrva.tsko nastopili znani igralci K rasi č, Hudetz m Franj.ič, za Slovenijo pa Hlebš. Ahačič in Kocjan. Srečanje je slovenska reprezentanca odločila 5:3 v svojo korist. Že po prvih dveh srečanjih sta Kocjan in Ahačič osvojila dve točki za Slovenijo. Kocjan je z zelo pametno igro uspel premagati Franjiča, medtem ko Ahačič s Iludetzom ni imel večjih težav. V tretji igri, kjer pa sta Hlebš m K rasi č igrala zelo previdno, je Kranjčan v tretjem nizu že precej vodil. Vendar je Krasič proti koncu izenačil. Sledilo je nekaj zelo razburljivih trenutkov, v katerih pa je Hlebš odpovedal in izgribil srečanje. Zelo živahna je bila četrta igra med Ahačičem in Franj.ičem. Oba sta namreč ži- Franjičem in tako postavil rezultat 5:3 za Slovenijo. Rezultati: ženske: PogaČar-Nikolič Trampuž : Urek 1:2, Bogataj-Pogačar : količ-Urek 2f:l, Pogačar : Urek 2:0. Moški-Kocjan : Franjič 2:1, Ahačič : Hudetz 2:b Tllebš : Krasič 1:2, Ahačič : Franjič 2:1» Kocjan : Krasič 1:2, Hlebš : Hudetz 2 Ahačič : Krasič 0:2, Hlebš : Franjič 2 M. G. ahno napadala in se je le Ahačič od časa izkazal z zelo lepimi udarci, ki so bili seveda tudi učinkoviti. Najmanj zanimivo pa je bilo do časa pomaknil v obrambo. Vendar se je srečanje mod Kocjanom in K rasi čem, v katerem sc nobeden ni preveč trudil. Po tem srečanju je bil rezultat 3:2 za Slovenijo. V nadaljevanju je še Hlebš gladko premagal Hudetza, Ahačič pa je podlegel Krasiču. Srečanje pa je zaključil Hlebš z zmago nad Prve prijave za dirko »Po Hrvatski in Sloveniji« Te dni so že prispele prve prijave W°' zemskih moštev, ki bodo sodelovala n letošnji etapni mednarodni dirki Hrvatski in Sloveniji«. Do dai^es so P°' slale pismene prijave Danska, NizozeiP' ska, Belgija, Bolgarija in Anglija, z veliko gotovostjo pa lahko računamo, ° bodo v kratkem prispele tudi prijave ^ Avstrije in Italije. Tako bomo letos sk° ro gotovo imeli na tej dirki 7 inozemsl°_ ekip, morda pa še več. Ce k temu _ damo še dve jugoslovanski državni rf prezentanci, nekaj republiških moštev > mnogo individualcev, lahko računa1*1 ’ da se bo dirke udeležilo blizu 100 voz čev. Zato bo letošnja dirka »Po Hrvats in Sloveniji, po konkurenci tako °s kot še nikoli doslej. ,e Mladi finski atlet Pentti Karvonen > v Helsinkih pretekel 3000 m stceple-ti1^ v času 8:47.8. Ta rezultat predstavlja11^ svetovni rekord za 1.8 sekunde boljši ^ dosedanjega, ki ga je držal Madžar P snoi. Pripomniti pa je treba, da se . kord na tej disciplini vodi šele od in rekorni rezultat ne predstavlja časno tudi absolutno najboljšega 6 grenko razočaran, dragocene minute zaradi defektov. Teh je bilo to pot zelo veliko, najsi bo na tubolarjih ali na ostalih delih kolesa. Zaradi tega je mnogo dirkačev zaostalo in se niso mogli bolje uvrstiti. Zato se je razvila od Vranskega do Celja in nazaj — pa spet do trojanskega klanca — huda borba, v kateri so se najbolje izkazali Berač. Osrečki, Bergant, Flajs, Valant, Žirovnik, Della-petro, Bajlo in drugi. Trojanski klanec je bil za vse dirkače spet huda preizkušnja, nakar so proti Ljubljani privozili v večjih skupinah z razliko nekaj minut med seboj. Glavna skupina je prispela na cilj 11 minut za zmagovalcem. V sprintu je namreč zmagal Novak za pol dolžine kolesa pred Ožaničem (oba Fotoke-mika Zagreb) in Vuksanom. Na cilju je pričakalo kolesarje precej ljudi, ki so navdušeno pozdravljali domače kolesarje, ki so se uvrstili med prvo desetorico. Že trden mrak je bil, ko so privozili skozi cilj zadnji dirkači, okoli 15 pa jih je med vožnjo odstopilo-Proga je bila na nekaterih mestih precej težka, kolesarje pa je zlasti ovirala huda vročina. »Smolo« je imel znani reprezentant Cotič (Partizan), ki mu je sodniška žirija pribila 5 kazenskih minut, ker se je dal voditi z avtom, sicer bi dosegel 4. mesto. Končni vrstni red: 1. Novak, 2. Ožanič (oba Fotokemika), 3. Vuksan vsi v času 4:14:15, 4. Matticčbio Giuseppe (Uljanik), 5. Osrečki (Fotokemika), 6. Flajs, 7. Bergant (oba Odred), 8. Valant, 9. Žirovnik (oba Rog), 10. Barac (Fotokemika), vsi v času 4;25:45. Medtem ko so se člani borili na daljši progi, so štartali mladinci za dirko do Trojan in nazaj (76 km), turisti pa do Domžal in nazaj (28 km). Udeležba je bila pri obeh skupinah precej zadovoljiva, škoda le, da je prišlo, zlatsi pri mladincih, do več težjih padcev in so morali iskati zdravniško pomoč. Pri mladincih se je zlasti izkazal Berlič (Branik), ki je privozil v cilj s precejšnjo prednostjo skoraj 1:30 min-pred ostalimi. Pri turistih je bil spet uspešen Rogovec Dimnik, ki je zmagal pred Dobajem in Pardubskijeni- Obe dirki bi lahko uvrstili med zelo uspešni, če ne bi na progi imeli oboji — turisti in mladinci — precej defektov in padcev. Skoraj bi lahko rekli, da so imeli dirkači tokrat v vseh treh konkurencah precej smole, kar je nekoliko pokvarilo sicer lep vtis prireditve. Grajali bi tudi vedenje nekaterih udeležencev dirke, ki so šele na izrecno zahtevo vodstva dali na razpolago svoje avtomobile, seveda ob precejšnjem godrnjanju. Mnenja smo, da terja ze prava klubska zavest od vsakega funkcionarja in dirkača, da se pokorava organizatorjem. Rezultati — turisti: 1. Dimnik (Rog) 45:15, 2. Doba j (Br) 46:35, 3. Pardubski (Odred) 46:35 . 4. Gantar (O), 5. Podlesnik (Rog), 6. Mrzlikar (Rog), 7. Gubati1 (Rudar Trb). vsi v istem času; mladinci: L Berlič (Br) 2:17:35, 2. Krstič (Zadar) 2;19:10, 3. Jan (Br) 2;21:15. 4. Cesnik 2;22:10. 5. Bolčina (oba Nova Gorica). 6. Puharič (O), 7. Krešovec (NG), vsi v istem času itd. T B. w ■ Intervju s predsednikom komisije za vzgojo prednjoštva šjm nen Lilija« M\ za aiiin za gonilno silo organizacije — za prednjake Kakor vsako leto, tako se je tudi letos pričela v gozdni šoli republiške Zveze »Partizan« v Mozirju vrsta tečajev, s katerimi partizanska organizacija krepi in izpopolnjuje svoj prednjaški kader. Pred kratkim se je v mozirski šoli pričel prvi tečaj, njim pa bo do konca avgusta sledila še vrsta drugih. Zato smo se ob pričetku dela v mozirski šoli obrnili na predsednika Komisije za vzgojo prednjaštva pri Zvezi »Partizan« - Slovenije tov. prof. Janeza Berganta, ki nam je na naša vprašanja rade volje odgovoril. »Ali nam lahko v kratkih obrisih začrtate program letošnjih -čajev v Mozirju?« »Prednjaški tečaji v Mozirju in v Kranjski gori so nadaljevanje celoletnega programa naših tečajev in $o v neposredni zvezi z življenjem ho društvih. Po številu je letos več raznovrstnih tečajev. V Mozirju se bodo vrstili tile tečaji: tečaja za društvene načelnike in vodnike oddelkov, dva tečaja za atletiko, za odbojko, za učitelj iščnlke in učite-jjiščnioe, za orodne telovadce in telovadke in ženski tečaj za ritmiko, * Kranjski gori pa se bodo zbrali Vsi oni prednja ki, ki se želijo izpopolnjevati v vodstvu cicibanov in dece, v rokometu in v košarki. Na eni strani smo z našimi množičnimi prireditvami letos razgibali Baša društva — pomislimo samo na pokrajinska zleta v Celiu in Kopru In na tekme v mnogobojih ter na Večje število okrajnih zletov in tekmovanj — im s tem opozorili najširšo javnost na to, kako važno vlogo vršimo pri širjenju telesne Vzgoje med našim delovnim ljudstvom. Na drugi strani pa moramo prav tako povedati, kako malo smo Še storili za naše prednjake, za tisto gonilno in življenjsko silo, ki predstavlja steber vse naše organizacije. S tem hočem odgovoriti na vzporedno vprašanje, namreč kakšni ljudje kaj obiskujejo vse te tečaje. Že v prvem tečaju, ki je pravkar Pričel s svojim delom — splošni Predin jaški tečaj za načelnike in Vodnike oddelkov — smo vsaj deloma, če ne že v celoti uspeli. Zbrali So se taki fantje, ki že delajo v društvih. Upamo, da bodo naša društva tudi v ostale tečaje poslala Prav take ljudi, izbrane prednjake, kajti v .republiške predn jaške tečaje ne sme priti vse »kar leze in «rre.< »Katerim stvarem namerava komisija za vzgojo prednjaštva dati v bodočih tečajih največji poudarek?« »Ko čitam drugo vprašanje, že brskam po predmetnikih, ki jih je V ta namen sestavila komisija za Vzgojo prednjaštva in katere ko Pregledali in končno odobrili člani Paš ega Izvršnega odbora. Na prvi pogled ne zapaziš v njih Pie novega. Povsod najdeš iste pre-d-Biete. V vseh učnih načrtih črtaš, da bo ena tretjina vseh ur v določenem tečaju porabljenih za predavanja o poglavjih iz splošne »partizanske« metodike, tako o namenu in cilju partizanske telesne vzgoje, o sredstvih naše telovadbe, o vadibe-Betn besedju, o pedagoških načelih, 9 spoznavanju človeka, o anatom-sko-fizioioškem in psihološkem razvoju človeka, o najnovejši literatu ri, o zdravstvenih pregledih, o Pevskem pouku itd. in da bosta ostali dve tretjimi celotnega dela v tečajih pripadali metodiki same telovadbe, torej temu, kar mora Predn jak pred svojimi telovadci pokazati in neposredno prenašati »iz telesa v telo«. Želja vseh nas, ki Poučujemo in bomo poučevali v Mo-tirju in Kranjski gori je, približati se razmeram, ki vladajo v naših društvih ter prilagoditi način podajanja tako, da bo dostopno našemu delovnemu človeku. Poudarek je tud; v tem. da skušajo predavatelji Predvsem graditi pri obravnavi snovi na tem, kar so in bodo pri-Besli tečajniki s seboj. Vsi vemo, ^9. se naš prednjaik največ n.auoi v svojem društvu in da sluzi-jo tečaji le za njegovo n a dal n je •zobraževanje. P ri z nat? mo ram, da bo letos se petino v naših tečajih tu pa tam delo pomanjkljivo, kaj ti ^ naša komisija še ni uspela vključiti v svoj Predavateljski krog do voljno število tiudi, kj bi s svojo strokovno pomočjo dvignili raven naših predajanj. Dalje tudi pogrešamo priročnikov, ki so se pričeli že zbirati in Pisati, upamo pa. da bo že prihodnje leto prineslo tudi na tem polju Bove uspehe. Pri tečajih za posebne Panoge (košarko, rokomet) smo naprosili za pomoč odgovarjajoče “■Porine zveze, ki so že določile trokovnjake iz svojih vrst.« »Ali si je komisija za vzgojo Prednjaštva pridobila na dosedanjih tečajih kakšne izkušnje in če si jih je, kako jih namerava izkoristiti v bodoče?« »Izkušnje iz prejšnjih tečajev so nam vsekakor marsikaj odkrile, tako glede predmetnikov in učnih načrtov, kakor tudi glede same organizacije tečajev. Že v prvem odgovoru sem omenil, da smo napredovali tudi v izboru tečajnikov. Največ nam pa v naši komisiji za vzgojo prednjaštva koristijo izkustva onih tovarišev in tovarišic, ki že od vsega začetka predavajo v naših tečajih in tudi organizacijsko povezujejo nas in potrebe društev. Mnogo so k temu pripomogli naši poklicni republiški predn jaki, ki že pripeljejo s seboj izbrane kadre za te tečaje. (Tako je n. pr. tov. Čebular Drago sam iiz svojega področja izbral v prvi tečaj kar 23 tovarišev.) »Kaj sodite o društvenih in okrajnih tečajih?« »Društveni in okrajni tečaji so ponekod prav dobro odigrali svojo vlogo. Letos je precej večjih društev in okrajev organiziralo svoje prednjaške tečaje. Nekatera društva in okraji so celo dvakrat zbrali v teh tečajih svoje prednjaštvo. V republiške tečaje že prihajajo prednjaki, ki so z »grobim obličem že obdelani«. Delo predavateljev v republiških tečajih postaja smotrnejše in se zato pri utrjevanju snovi že spuščajo v podrobnejšo obdelavo vadbene tvarine. P re uran j eno bi pa bilo, če bi ta hvala prešla svoje meje, kajti prav na naših zletih in pri tekmah v partizanskih mnogobojih smo opazili še nešteto kričečih pomanjkljivosti. Disciplina nastopajočih je še vedno šibka, drža teles še ne izdaja dovršenosti v vad- bi, korak je še k juh prizadevanju slab, izvajanje prostih vaj še vedno kliče po preciznosti, nekoristni skoki v višino in nasploh vsi prosti skoki še potrebujejo smotrnejše vadbe, naši telovadci in telovadke prem-lo vadijo tek itd. Prednjaštvo ima vse to na svoji vesti! Se nekaj me teži, ko odgovarjam na to vprašanje. Uspeli vsakega tečaja je odvisen tudi od tega. kje in kdaj ga prirejajo. Ponavadi naša društva in tudi okraji opravljajo svoje tečaje v poletnih mesecih. V želji, da zadostijo tudi onemu delu članstva, ki želi poletni oddih, odpotujejo na morje, kjer istočasno organizirajo svoj prednjaški tečaj. Daši ra vno je pri vseh članih uprave društva oziroma okraja najboljša volja koristiti partizanski organizaciji, je tak tečaj obsojen na smrt. Ljudje se polenijo iz čisto razumljivih razlogov im mislijo le na kopanje. Prav je, da prirejamo za našega delovnega čoveka tudi po naših društvih poletne oddihe, ni pa prav, če za prednjaški tečaj, ki predstavlja za nas zelo resno delo, ne ustvarimo ta,kih pogojev, v katerih je uspeh vsaj deloma zajamčen.« »Ali nam lahko neveste, kakšne so ovire in težave, da republiška zveza »Partizan« do danes še ni pristopila k formiranju stalne prednjaške šole?« »Republiška zveza že dalj časa stremi za tem, da odpre stalno pred-njaško šolo. Ovir in težav je pri tim seveda več. Ena prvih je pomanjkanje strokovno izobraženega kadra. Že uvodoma sem naglasil, kako težko je najti predavatelje za naše tečaje v Mozirju in Kranjski gori. Upamo, da bonu, že v jeseni skušali pridobiti nekaj novih moči v naš poklicni prednjaški kader. Druga težava je s prostori in va-dišči. Prav tako bo treba nekje kandidate nastaniti. Zavedamo se, da nas čas tepe po grbj in zato upam, da bomo v prihodnjih razgovorili lahko že jasneje odgovorili na to pereče vprašanje.« Mladinska komisija pri Nogometni pod z vezi Ljubljane kaže, kot smo že večkrat poudarili, precejšnjo agilnost za dvig kvalitete mladinskega nogometa. Organizirala je že nekaj dobrih tekmovanj, redno pa ima s predstavniki klubov periodične posvete, na katerih poizkuša usmerjati delo z mladino. Ti posveti so sicer šibka točka, ker posamezni klubi ne kažejo dovolj interesa zanje. Kljub temu pa se ta komisija poizkuša z raznimi ukrepi prebiti skozi težave in tako čimbolj koristiti vzgoji mladih nogometašev. Jutri bo odšla na skupno taborjenju v Strunjan večja skupina mladincev i,z raznih ljubljanskih klubov z namenom, da bi se tam strokovno in teoretično izpopolnjevali, kar pa bo nedvomno vsem mladincem zelo koristilo. Imeli bodo vsak dan vadbo nogometne igre, hkrati pa tudi splošno vadbo, v teoretičnem delu pa se bodo spoznali s pravili igre, s sistemi in podobno. Nogometna podzveza Ljubljane si obeta od tega taborjenja precej uspeha in moramo reči, da je bil tokrat s strani klubov prav dober odziv. Izbranih je bilo 33 mladincev, od katerih jih pojde na stroške podzveze na taborjenje 20, za ostale pa bodo nosili stroške klubi. Tako gre na taboren je od Ljubljane 7, od Odreda 6, Slovana 5, Krima 5, Svobode 4, Domžal 2, »Partizana« iz Kočevja 2, Grafičarja in Logatca pa po 1 mladinec. Vrnili se bodo dne 14. julija, splošno vodstvo nad njimi pa bo imel znani nogometni trener in igralec tov. Fajon Miro. Upajmo, da bo tečaj mladim nogometašem mnogo koristil, N PL pa naj bi pri svojih pozitivnih stremi jen lih našla še veliko posnemalcev. Kdo bo šel v consko ligo: trboveljski Rudar ali Nova Gorica Prihodnjo nedeljo bomo znova priče važnemu dogodku v okviru slovenskega nogometa. Na sporedu sta namreč kvalifikacijski tekmi za vstop v consko nogometno ligo med prvakoma zahodne in vzhodne skupine slovenske lige. Končno smo dobili oba prvaka, kajti Gorica si je ta naslov priborila preteklo nedeljo, trboveljski Rudar pa je dosegel to čast že ob zaključku tekmovanja v slovenski ligi. Kvalifikacijski tekmi pomenita za oba nasprotnika veliko. Sodelovanje v conski ligi bo pač za tistega, ki se bo prebil skoz,; vse »žične ovire«, častno, zato se bosta prav gotovo obe enajstorici na moč potrudili za čim ugodnejši rezultat. Težko je seveda predvideti zmagovalca, pa vendar tokrat dajemo nekaj prednosti trboveljskemu Rudarju, ki je trenutno po kvaliteti morda nekoliko močnejši od Nove Gorice. Rudarji so tudi bolj ostri, medtem ko sta -si po požrtvovalnosti obe moštvi enaki, Po drugi strani pa se ta prednost lahko obrne spet v korist Gorice, kajti prva kvalifikacijska tekma za vstop v "consko ligo bo v Trbovljah prihodnjo nedeljo (dne 10. t. m.), povratna pa naslednjo nedeljo (17. t. m.) v Novi Gorici. To bj bila nekakšna »računska« prednost Nove Gorice. asi športnik pripovedujejo •'/ Za današnjo številko nam je napisal nekaj vrstic o svojih doživljajih iz partizanov znani atlet in slovenski rekorder v metu diska (47.59) tov. Edi Golc, elan Kladivarja (Celje). »Od svojega 6. leta dalje sem redno zahajal k telovadbi Sokola na Vranskem, kjer sem preživel mladostna leta. Že kot 10-letni fantiči smo tam organizirali svoj odbojkarski klub, ki je v poznejših letih v okviru Sokola pod vodstvom načelnika tov. Ferda Skoka, izvrstnega predvojnega telovadca in športnika, ki je padel v partizanih, dosegel zelo dobre uspehe. L. 1937. smo premagali v Celju odlično ekipo Ce-Ija-matice. Tam za sodnijo in kasneje pod kamnolomom smo imeli svoja igrišča, kjer smo zlasti v počitnicah preživeli ves dan pri odbojki. Zgodaj sem se navdušil tudi za atletiko, kjer mi je bil omenjeni Skok dober mentor. Skok je v Vranskem organiziral atletske treninge, kasneje pa tekmovanja, kjer sem že s 14 leti sodeloval na atletskem mitingu na Ljubnem. Nastopal sem v metu krogle in v skoku na daljino; tudi na 109 m sem bil za tiste čase dovolj uren (11.81). Leta 1935. sem bot 13-leten fantič nastopal v balkanski štafeti za Vrančane v Zagorju, kjer smo v postavi Skok, Praprotnik, Travner in jaz prepričevalno zmagali. Vso to aktivnost sem razpredel nekoliko v širino zaradi tega, ker mi je telovadno in športno življenje že od rane mladosti pa vse tja do leta 1941, ko sem aktivno stopil v borbo proti okupatorju kot 191-lefni mladenič], pomagalo v neštetih akcijah i,n borbah, da sem vzdržal težke napore, ki jim niso bili dorasli ljudje brez teh temeljitih fizičnih jn psihičnih priprav. L. 1941 sem se vključil takoj po prihodu okupatorja kot aktivist OF v terensko delo v območju svojega kraja, že leta 1942. pa sem odrinil v hosto. Vključen sem bil v Zapadno dolenjski odred NOV, kjer sem se udeleževal raznih bojev in akcij vse tja do januarja 1943, ko sem bii premeščen iiz operativne edinice v organizacijo kurirske službe za zvezo med Dolenjsko in Štajersko. V tej službi je bilo treba vsak dan prehodili po 30 do 60 km. Pot nas je vodila dnevno čez mejo, kjer nisi nikoli vedel, kje te v zasedi čaka sovražnik. Na to dnevno hojo pa sem se kar navadil, kljub težkim nahrbtnikom, k; smo jih prenašali in katerih teža je bila tudi do 50 kg. Na Štajersko smo prenašali večinoma literaturo in propagandni material. Pri teh pohodih sem v največji meri čutil na lastni koži, da ni bilo zaman tekanje po travnikih v mladih letih in da je bil čas, »zapravljen« v telovadnici in na igriščih, bogato obrestovan! Pri teh pohodili ni šlo le za fizično kondicijo. Ceste za- sede sovražnika me niso nikjer isznenadile. Spretnost, hitrost, dobra odzivnost, odločnost, iznajdljivost itd. — to so bile lastnosti, ki sem si jih pridobil že pred odhodom v partizane in ki so mi odlično koristile. Kasneje sem bil dodeljen na Štajersko kot komandant relejnih postaj, ki jih je bilo kar 40 s 450 kurirji, razpredene ipa vse tja od najzapad-nejšega dola Štajerske, prav do Prekmurja. Nešteto je bilo doživljajev na tem področju, omenjam le enega, ki se je zgodil ob zori naše svobode in ki bj bil zame skorajda usoden. Bilo je v marcu I. 1945. Naš štab je bil s svojo zaščiti) v pohodu in njegova naloga je bila razbiti nemško kolono v bližini Vranskega, ki se je dnevno vračala s tega trga. Med potjo smo se ustavili v vasici pred Vranskim na Prekopi in si v bližnji kmečki hiši privoščili malo oddiha in spanja. Ob 3. uri zjutraj 'so nas nenadoma vrgli iz spanja nemški frici z glasnim ropotom na vežna vrata: »Ture afma-chen!« Nihče se ni oglasil na n jihovo kričanje. Vrata so se majala in že je kazalo, da bodo v naslednjem trenutku popustili zapahi in ključavnica. Odločiti se je bilo treba hitro. Planili smo k oknom, razbili stekla ter poskakali iz hiše. Planil sem prvi na prosto, pri tem pa nekoliko nerodno padel prav pod noge švabskemu vojaku. Bili smo že povsem obkoljeni in borba za biti ali ne hiti se je pričela. Prav v moji bližini je nekam ob kamen zadel dum-dum naboj, katerega drobci so me oplazili. Takoj za tem sem čutil strahovit udarec s puškinim kopitom po roki. Planil sem na nogel, hitro precenil situacijo in se v zadnjem hipu srečno prebil s sprintersko hitrostjo iz sklenjenega obroča. Le enega tovariša smo pogrešali, vsi ostali pa smo se rešili iz obupne situacije. V spomin na ta dogodek imam še danes brazgotino na roki.« Važnosti obeh srečanj se moštvi nedvomno dobro zavedata, pričakujemo pa, da bosta tekmi potekli tako, kot es za prave športnike spodobi. Zmagovalec se bo torej pridružil ostalim trem predstavnikom Slovenije / conski ligi — Odredu, Ljubljani in Braniku. Usodo so si moštva sama kovala, nekatera z več, draga z man j sreče. Pravzaprav smo bili nad letošnjim tekmovanjem v hrvatsko-slovenski ligi glede na končni plasma Slovencev precej razočarani. Vsi so se zbrali na »repu« lestvice, ta.ko da je njihova razvrstitev vse prej kot častna za slovenski nogomet. Do tekmovanja v conski ligi je časa še precej. Na vsak način se bodo morali vsi štirje slovenski predstavniki dobro pripraviti na prvenstvo, kj bo prav gotovo bolj zahtevno, kot je bilo sedaj v lirvat-sko-slovenski ligi. Klubi si morajo pripraviti dovolj rezervnega kadra in pri tem naj ne pozabijo na mlade moči, ki ji h bo treba v tako imenovanem mrtvem razdobju primerno uvežbati za težje nastope. Trenerji in strokovna vodstva naj že sedaj ra ’mišIjajo o tem ir naredijo pameten načrt dela, da bomo lahko pred jesenskim tekmovanjem rekli: »Mirni smo in pripravljeni tudi na najtežje naloge.« Kako pa bo v primorsko-ljubljanski ligi Tudi v zahodnem delu Slovenije se bodo prihodnjo nedeljo začele kvalifikacijske tekme za vstop v novo formirano Ijubljansko-primor-sko ligo (doslej zahodno slovensko ligo). Tekmovanja podzveznih skupin so že zaključena, v kvalifikacijske tekme pa so se plasirali Ilirija iz Ljubljane, kranjska Mladost in predstvavnik primorske podzveze. Že v nedeljo se bosta srečala med seboi Ilirija in primorski predstavnik in nato se bodo odvijale tekme po dvojnem točkovnem sistemu. Dva prvoplasirana bosta vstopila v primorsko-1 j ubljansko ligo, če pa bi se Nova Gorica uvrstila v consko ligo, pa gredo naprej trije klubi. Lani Mladost in Ilirija nista imela te sreče, mogoče se jima bo to posrečilo letos. Posebno kranjski Mladosti dajemo nekoliko prednosti, ker je od lani kvalitetno precej napredovala in letos zasluženo osvojila naslov prvaka Gorenjske pod- ZMAGA MLADINCEV MARIBORA Pretekli ponedeljek je bil v Mariboru zaključen nogometni turnir mladinskih moštev, ki ga je letos že drugič prav dobro organizirala mariborska nogometna podzveza. V finalni igri so po odlični igri mladinci Maribora premagal enajštorico Zagreba s 4:0, tretje mesto je osvojil Branik, Zmagovalcem je predal lep pokal MLO predsednik MLO Maribor tov. Tone Bole. Pionirski prvaki Slovenije Teniški klub Branik je te dni izvedel prvenstvo Slovenije za pionirke in pionirje. V kategoriji starejših pionirjev je v finalu premagal Založnik Muleja (4:6, 6:5, 6:4), med mlajšimi pionirji pa je zmagal Horvat pred Razborškom (6:2, 6:3). Pri pionirkah je zmagala najmlajša Lovrečeva, kj je v finalu izločila nadarjeno Senkovičevo. LETO XL Štev. 27. 10 lit por ta i svobodi Že preteklo soboto se je z mednarodnim telovadnim dvobojem Danska : Jugoslavija pričela serija športnih tekem in prireditev, s katerimi te dni Zveza športov Slovenije proslavlja 10-Iet-nico športa v svobodi. O prireditvah, ki so bile na sporedu prejšnjo soboto in nedeljo, smo pisali že v prejšnji številki, danes pa na kratko poročamo še o ostalih tekmovanjih, ki so bila na sporedu od ponedeljka dalje. Ljubljančani m lili prirejeni V sredo in četrtek zvečer je bil kord in s tem potrdila, da jo morama Koleziji medmestni plavalni dvo- mo šteti med najboljše plavalke boj med reprezentancama Zagreba prsnega sloga v državi. Nič manjša Presenetljivo; neodločen izid V torek popoldne sta se na stadionu Ljubljane v Šiški po dolgem presledku srečali ligaški nogometni enajstorici Odreda in Ljubljane. Zanimanje za to tekmo sicer ni bilo tolikšno kot bi pričakovali, pa kljub temu se je zbralo nekaj čez 1500 gledalcev. Ta tekma je bila po svojem poteku zelo zanimiva, kot v zadnjem padalcu Lukežiču v 31. minuti in je bil Brezar pri tem povsem brez moči. Tudi Odredovci so imeli v tem delu igre nekaj ugodnih priložnosti za dosego gola, toda sicer hitri in precej nevarni Belcer je tri minute pred koncem polčasa iz razdalje 5 m zgrešil vrata. V drugem polčasu sta postali času malokatero nogometno sreča- «®‘ obeli moštev izenačeni, pa ven- iš Ljubljane. Gostje so nastopili samo v plavanju in waterpolu, med- nista uspeha Zrimška na 200 m metuljček in Pelca na 200 m prsno, ki tem ko v skokih niso sodelovali, sta dosegla prepričljivi zmagi nad češ da nimajo pripravljenih tekmo- renomi ranimi zagrebškimi plavalci, valcev. P"riča>kovali smo, da ljub- V ljubljanski ekipi bj bilo treba še Ijansiki plavalci ne bodo dorasel na- omeniti uspehe Horvatove na 100 m sprotnik Zagrebčanom, ki predstav- prosto in 100 m metuljček, Pirca na ljajo eno najboljših ekip v državi, 400 m prosto (5:16.4), Poljanška poleg tega pa so imeli še dolgotra- 200m metuljček (3:05.0), Hočevarje-jen trening že od meseca maja dalje ve na lOOm hrbtno (1:37.4) in naj-v Stubičkih toplicah. Prijetno pa bolj napete točke celotnega dvoboja smo bili presenečeni oba večera, ko štafete 4 X 100 m mešano ženske, smo lahko ugotavljali, da Ljubljan- kjer je ljubljanska ekipa za dese-čani kljub zelo pomanjkljivemu tre- tinko sekunde prehitela Zagrebčan-ningu niso igrali podrejene vloge. ke. V ekipi gostov moramo poleg Morda bi kdo iz končnega rezultata, državnega reprezentanta Jagra ome-ki je bil 111 : 79 v korist gostov, niti predvsem dva mlada plavalca sklepal, da ljubljanski plavalci niso Jelačiča in Volčanška. Prvi je siko-bili kos zagrebškemu moštvu. Toda raj-da ogrozil zmago na 100 m prosto borbe na plavališču so bile tako reprezentantu Jagru, medtem ko je nje v Ljubljani. Obe moštvi sta sicer nastopili z nekaj rezervami, kar pa ni motilo tempa igre, ki je bil zelo živahen od začetka do konca. Zanimivo je, da je tokrat igrala »prvo violino«? ves prvi polčas Ljubljana, ki je v tem delu igre dosegla vodilni gol po mladem na- dar Ljubljana še ni odnehala. Prav v času njene premoči pa je v 77. minuti nenadoma Hočevar lepo streljal in s tem podal žogo Belcer-ju, ki je z glavo dosegel izenačenje. Po tem golu je Odred močno pritisnil, da bi dosegel vodstvo, toda rezultat se ni več spremenil. Ne samo kakovostno špecerijsko blago, tudi kolonialno in izbrane delikatese za športnike Vam nudijo naše trgovine v vseh delih MariboraI Vabimo Vas k nakupni Trgovsko podjetje jRoer MARIBOR -LE Tl K ^ Atletinje odhajajo z velikimi upi Kaj redko -imamo priložnost videti v Ljubljani državne reprezentante v atletiki. Le-to-s je bila Atletska zveza Jugoslavije vendar enkrat toliko »milostna«, da smo dobili v letih gotovo še vse dru-gačen, kot Perovičeva (po odličnem metu v ne-158 cm. del jo), najmlajša — Pamčeva, naj' S strašno brzino je prišel na igri- bolj v formi — Matejeva, naj večji šče naš neumorni fotoreporter Du- »-krompir«? — Bajžljeva (zvedela je šan in še prišel ni d-obr-o, ko -mi je namreč za svoj odhod šele v zad- žive, enakovredne in zanimive, da drugi poskrbe", v metuljčkovem slo- Ljubljano izbirno tekmovanje atle- že dejal, da mora iti. Kar na hitro njem trenutku), najbolj občudova- je izzvenel celoten dvoboj kot uspešen nastop najboljših ' gu za malo senzacijo. V štafeti slovenskih 4X 100 m mešano je preplaval 100 m v delfinu v času 1:09.2. plavalcev. To priznanje je dal Ljub- eKTpr^soentor ki Tdejaf Nič manj nismo bili prijetno pre-daPL danatojeT feojf lahti ?ad ”^no igro naših sis?, bližnji bod-očno-sti najresnejši tekmec zagrebški ekipi. Med ljubljanskim; plavalci mora- Marolt, Mi-slej, Benedičič, ner (Strgulec), Loo-s, Volkar in Adle-šič. Z rezultatom 4:8 (1:4) so nudili tinj. Pa ne samo to, celo tri dni — je »postreljal«? nekaj atletinj in že reci in -piši tri dni — skupnega tre- je drvel proti Šiški na novo dolž-ni.nga državne ženske atlet-ske re- no-st. prezentanoe. Trema pa takšna! Na obisku pri najboljših Najhitrejše, jugoslovanske s-prin- „ terke so s odpravile na start in s-i Ko sem se v torek popoldne po- pripravile startne bloke. Že na tre-mi-kal proti Odredov-em stadionu, ningu je bilo opaziti, da so na staršem bil res radoveden, kaj bo-m vi- «- --------• =??-*--- v-i- mT7, SS <*"» “='=Kki, *%, ki ? del" ma" treningu" jiajboljšiK ££*£ Tominškove, ki je z rezultatom b,la ustavi,ena iz bralcev Mladost, ,--------v;* .iwh«* ---—" JPI~J -na-pa°®n 3:16.6 na 200 m prsno že na prvem tekmovanju dosegla svoj osebni re Frankova, najglasnejša — Sta-mejčičeva, najbo-lj mirna — Slanini-kova, najbolj vsestrana — Kaluše-vičeva (članica reprezentance tudi v košarki), najbolj razočarana — Šikovceva (ostala doma zaradi nespretnosti Atletske zveze Jugoslavije), največkrat v reprezentanci — itejeva (11-krat). Marko Rožman bila sestavljena iz igralcev Mladosti va-nskih atletini Pri^e sem seveda f * 5,a najprej napaoen rezultatom , Nra.nriie-da obeh renomiranih vans , aueJ-inJ- rrisel sem seveda start Frankove, potem Stefanoviče- I/ stJo.10-^ Mariborom 9273- Vežbanje štafete v polili hitrosti, in sicer tako, da so nekajkrat pretekle polovico proge, to se pravi štop-erico v rolki Prihodnjo nedeljo bo na stadionu ŽAK Ljubljana v šiški prvenstvo Slovenije za mladinke. Na isti dan iSSSslU FsiSSSSi ISISSSS sFiSfis siFi-s srečanja je bil nastop 48-letnega njem/ Najboljši Vs je pokazal JK £ >hSS v t^eh^ varianteh se ^ttl^nčnlF^ko in^S ekipnega prvenstva Jugos-Lije za mifčvlvrvrpa Tvnnn Pirliprin Iri ip rlrv- RlAvP-npp PTpP^I v laliln ,lrn- • y„ .1 „ 1 : _ __1_1__ i „ Uit TO S l -V P F " ... ml^iulinprp v Nžw«Pm IfiPT Il3' eS> “Sžt r",E=‘' - *• -n ™». i*ki u -s«« iStisir-JK V svoji kategoriji (težka) sicer ni no dovršenimi udarci in navdušil imel nasprotnika, zato pa je nasto- v-se gledalce. Dober boks so peka-pil v ekshibiciji s Petrom Koko- zali tudi Bitenc (Odred) v vvelter 15 let, pa že v reprezntanci Ije-m iz Ljubljane in je svojega -mnog-o mlajšega nasprotnika po zares lepi borbi premagal s tušem. Seveda pa jg tudi mladi Kokolj nudil precejšen ed-pod staremu rutinerju. Maši nls® bili kas Hrvatom V ponedeljek je bilo na Gospodarskem razstavišču zanimivo boksarsko srečanje med reprezentancama Hrvatske in Slovenije. Dvoboj je privabil skoraj 2000 gledalcev, tako d«, je bila to po obisku skoraj ena najbolj uspelih prireditev. Pa tud; sicer je ta prireditev gledalce precej razvnela in so navzoči na- kategoriji in 'Vojnovič. (Branik) v težki kategoriji. Nekoliko pa nas je razočaral državni reprezentant Banda (Lokomotiva), čeprav je zmagal po točkah. Čevljarna .STORŽIČ" VISOKO nudi prvovrstno ročno izdelane športne in smučarske čevlje Medtem so prišle iz slačilnice t-udi ostale. V družbi Stefanovičeve im Kaluševičeve sem opazil dro-bno dekletce, za katero res nisem vedel, kam naj bi jo dal. Nazadnje mi je šinila v glavo vendarle rešilna mi- celo pod 48 sek. Šele naslednji dan se je ta skrivnost nekako pojasnila. Tekmovalke so tekle namreč namesto 200 m samo 190 m. S tem so šle sanje o novem odličnem rekordu stopa kot eden favoritov tu-di ek:pa ŽAK Ljubljana. Eden najboljišh slovenskih atletov, rekorder v skoku v daljine Janez Pokorn (Odred), služi tre n ul- seveda nekoliko po vodi. Vseeno no svoj kadrovski rok v JLA. Atle- pa lahko upamo, da bo 2 leti star rekord 49.1 v Saarbrtickenu ali Hal- ti-ke ni povsem opu-stil in sem pa tja slišimo tudi o odličnih rezultatih« si.ngborgu izginil z rekordne l-iste. V pripravah na armi-jsko prvenstva " ■ je Pokorn skočil v daljino 6.47 n). . 0„.v --------- ------„ — Tudi metalk ne smemo povsem 4 . sel. Vse reprezentantke, raz-e-n Fani- pozabiti. Slovenske rekorderke Use- s6 boljši pa je bil v teku na 100 nn čeve, poznani, torej mora biti to ni-kove sicer ni bilo, zato pa je bila -jer^ je dosegel svoj osebni rekor ona. R-es se nisem zmotil. Komaj tembolj borbena njena klubska to-15-letna tekmovalka iz Sente, pa že varišica Kotluškova, ki nam je de- s točno 11 sekund. Pred dnevi je diplomiral na Pri' članica reprezentance in državna monstrirala bolj ali -manj uspešno rodoslovni fa-kulteti inženirja rekorderka. Vsakomur, ki je mogo- tipično 0’Brienovo tehniko. Proti fizike tov. Ravnikar Bruno, marlje če dvomil nad njenimi domačimi koncu treninga sta se pojavili tudi vi trener ženske sekcije pri ŽAK rezultati, je na treningu pokazala metalki diska, katerima znamka Ljubljana. K temu življenjskemu kaj je sposobna. Po krajšem ogre- 40 m ne predstavlja prav nič poseb- us-pehu mu iz srca čestitajo njego^1 vanju se je napotila na prostor za nega, sa' sta jo presegali kar na ---— x~ "'p' skok v višino i-n ž-e prvi skok je tekočem traku, pokazal, da razpolaga mlada atle- To bi bila ekipa tinja z zelo lepim slogom i-n odličnim odrivom. Jugosiovans-ki rekord skoku v višino bo v prihodnjih klubski tovariši, posebno pa še njegove varovanke! Čestitkam se pri' družuje tudi uredništvo »Poleta«. Dva poraza naših vvaterpolistov V sredo zvečer je bilo v Moskvi o-d domačega občinstva težko pričakovano srečanje med waterpolo reprezentancama SZ in Jugoslavije. Prvo srečanje je prineslo dober vaterpolo, pa tudi zasluženo zmago SZ s 5:3 (3:2). Jugoslovanom se je poznalo, da jim primanjkuje treninga, saj je šepala predvsem Ljubljana ima primat zentanco Beograd- so izgubili 0:12!) Mladost. Najbrž bi morali precej m pokaza-li do te Prireditve skrajno da.leč po Evropi,.da bi našli žensko oma nvaznion or nos. ro druer.; stra- _ V- i - i ____:^: rr, Po treningu sem naše-l v razgovoru trenerja obeli najmočnejših ženskih ekip v državi: Su-šiča od Mladosti m Šturma od Odreda. Razpravljala sta ravno o tern, kakšna ekipa bi bila kombinacija Odred V nedeljo zvečer se "• ob 20. uri začel r.r Gospodarskem razstavišču Tekmovanje za pokai FLRJ v ljubljanski podzvezi Že nekaj časa se o«dvijajo v okviru Ljubljanske nogometne podzveze tekmovanja za pokal FLRJ. na ka; ter-ih sodelujejo Ljubljana in Odre« z 2 moštvoma, Grafičar, Krim, Sl®-, van, Svoboda, Sava-Tacen, Tabor- sEBE/isfE so borbe med Beograjčani rn Ljub- ne\[m Istega mišljenja je tudi zvezni za Jugoslavijo pa so dosegli Cipci, Radonjič in Kurtini. Drugo srečanje istih nasprotnikov je bilo v petek zvečer. Medtem ko so v prvi pokazal, da imajo Ljubljančan] tej panogi popoln primat, saj premagali oba nasprotnika, in sicer Ela n-Novo mesto m Borovnica. M<>r' nmi, izkušenimi igralci, so postavili v peiek tem dogedku moramo grajati ne- ki se je odlikoval s sijajno tehniko j i’ n« ’ r ' -• „ rac!li nesporazuma, marveč zato, U v ninetve t-iirli npknr mlniših Tnrt.i t/vlrrni en SnAT-fiiA X7 orlon r o rr« e I.A' i7 7 n (Tepka i n A.iHi.oni'rvi! moli to*« j-idlir.ni Qo rn Va ^ ° U . ” ... . SO ta. mO'Stva dobila prepOZHO 0^1 bren kredit za tekmovanje, mediej11 pa se je tekmovanje že začelo '. tako niso mogla biti vključena vasi-Te-kmovan je v okviru NPL se b' v moštvo tudi nekaj mlajših. Tudi tokrat bili domači boljši in so zmagali 4:2 (0:0) z goli Teplova, Mševemjeradzeja, Šljapina in Gvaharije. Za Jugoslavijo sta bila uspešna Cipci in Radonjič. V Honoluluju na Havajih je bilo veliko plavalno tekmovanje, na katerem je poleg skoraj celotne ameriške elite nastopil tudi najhitrejši Avstralec Henricks. Avstralec je športno vedenje gosto-, iz Zagreba, in odličnimi meti, ter odlični Sernko E-p rez en ta F k° Fecc iš n i E E ri 'k° Pohvalimo V slovenski ivri i.07R reprezentanci nekatere posamezni- ke, predvsem Meciloška, ki je bil najboljši v slovenski reprezentanci, in pa, Trčka. Vse pa je -močno prekašal -eprezentant BiH Karalič, ki je do?- el naib ijši rezultat dvoboja s 310 kg. (ki je nastopil za Ljubljano kot „ i gost) v težki kategoriji. Žal pa je ekipo Ljubljane spremljalo nekoli- N-'i ko smole, saj si ie eden najboljših ■* tekmovalcev (Kunšič) zlomil roko, Najhitrejša — Milka Babovič (kaj Preteklo soboto so se v-prostorih prav <,!>bri Zi(lanič Pa si Je ‘zvinil bo -e«kla Draga?), najsrečnejša — Gospodarskega razstavišča . spo-pri- n'°'%0- t.ETO x> Štev. 27. Dinetmičfia in privlačna tekma V nedeljo zvečer se je na kotalkališču v Čufarjevi ulici pričel medrepubliški dvoboj v hokeju na kotalkah med Slovenijo in Hrvat-sko. Čeprav te panoge v Ljubljani skorajda ne poznamo, se je na igri- živahen tempo, nenadni prodori in lepi goli so navdušili vse gledalce, ki so začeli vneto bodriti obe moštvi kakor na nogometnih tekmah. V prvi tretjini igre sta se moštvi menjavali v vodstvu in se je v tem delu zlasti odlikoval Pertot (Slov.) s svojimi bliskovitimi prodori, ki pa so se žal končali brez golov. V drugi tretjini pa so gostje prevzeli pobudo v svoje roke in začeli silo- že svojemu koncu in sta na sporedu le še zadnji tekmi med Ljublja°o in Krimom (5. t. m.), nato pa me° zmagovalcem tega srečanja in Si°' Vanom. Zadnji rezultati tega tekmovanj*' so tile: Krim : »Partiza.nc-KočevJ 4:1 (2:0), St-o-l : Poštar 5:1 (2:1), hj1'. ljana : Domžale 5:1 (4:0), Slo v a “j Odred-B 5:1 (1:1), Slovan : Stol *•_ (3:0). Zaključno tekmovanje v rep0 bliki se bo začelo 24. julija, končaj pa mora biti 15. avgusta, ko se b®“ začela zaključna tekmovanja v ® žavnem merilu. Na tem tekmovanj bodo nastopili prvaki p od z ve z v v f' " ....... - -- 1 1 * ' ' J ^ ^lil 4_k_i i 1JVUB 11 tl 3 VVJ-7 lil piVaiAl jJVUA v v.- ^ scu zbralo okoli 500 gledalcev, ki vito pritiskati na vrata domačinov. Odred, me-d 16 najboljših moštev ’ so bili s to prireditvijo zelo zado- Srečanje se je končalo z rezultatom FLRJ pa pojde iz republiškega te> V 411 i n i Tli n n m iz>rwa nlroi iffraloov 1 1 - A /T«l ______: . .1________1' Jir ft 1^' 10 let spala v svobodi S „Po!etovim“ fotoreporterjem na športnih prireditvah posvečenih 1@. obletnici @sw©bodit¥@ Posnetek s plavalnega dvoboja Ljubljana : Zagreb: start plavalk na 200 ra prsno klasično. Tretja od leve je mlada Tominškova, ki je postavila na tej progi izvrsten rezultat. Boksarsko srečanje med Hr-vatsko in Slovenijo so odločili gostje v svojo korist. Na sliki srečanje v polwelter kategoriji med Kosom (Slovenija) in Zadrom (Hrvatska). Ljubljanske gledalce je močno navdušila dinamična in zanimiva hokejska tekma na kotalkah med Slovenijo in Hrvatsko. Državni reprezentant v skokih v vodo Marko Porenta je na propagandni prireditvi skakalcev v vodo pokazal nekaj dovršenih skokov. V medrepubliškem rokoborskem , srečanju Slovenija : BiH so slovenski reprezentanti slavili zasluženo zmago. Na republiškem teniškem prvenstvu je med člani osvojil prvo mesto komaj 21-letni Škulj z zmago nad Čebularjem, lanskim republiškim prvakom. Košarkarski turnir je privabil mnogo gledalcev. Na sliki srečanje med Olimpijo in Proleterjem iz Zrenjanina, v katerem so gostje presenetljivo, vendar zasluženo zmagali. Spodaj od leve proti desni: na nogometni tekmi Odred : Ljubljana je dosegel prvi gol Lukežič (Ljubljana). — Mladinski nogometni turnir nam je pokazal, da imata Odred in Ljubljana v svojih vrstah veliko nadarjenih igralcev. — Judoisti Ljubljane so prepričljivo premagali reprezentanci Zagreba in Beograda. L nekaj vtisov iz Budimpešte Zadnjič sem pisal o taktiki, predvsem zaradi tega, ker nam je najbolj tuja in ker je to »balast« le najboljših ekip. Načelo vsakega taktika je bila resnim: dokler imaš žogo, ne moreš prejeti koša. Danes bi omenil tri najbolj odločilne točke sodobne košarke in nekaj številk, ki bi to ilustrirale. Obramba, skok, strel Če bi lahko reduciral vse recepte najboljših trenerjev in zmage najmočnejših petork, bi lahko to storil samo s takšno definicijo: sodobna košarka je igra, kjer odlo- Piše Kristančič Boris čajo le obramba, skok in strel. Vse tri elemente mora dovršeno obvladati celotna ekipa, ne pa samo posamezniki. Mnogi igralci često pozabljajo, da je košarka kolektivna igra. Najuspešnejše povprečje v streljanju imajo Madžari. Da so dosegli 8 točk so streljali desetkrat. Torej, šestkrat niso zadeli cilja. Tu se odkrije pomen odskoka pod koši. Madžarom je u,spelo poloviti od 6 zgrešenih strelov običajno 4. S ponovnim streljanjem in lovljenjem žoge so dosegli, da se je okoli 60 % njihovih napadov končalo z zadetkom. Moderna košarka je tudi v bistvu agresivna. Prav zato je pomen obrambe toliko večji. Dogaja se, da tudi slabi posamezniki in moštva znajo dosegati koše, le vrhunski tekmovalci pa so izključno sposobni, da v obrambi delujejo enako uspešno in preprečijo zadetke. Ugotovitev, da je obramba v košarki najtežja in najbolj zahtevna stvar, povsem drži. Kako paradoksno je potem dejstvo, da večina naših košarkarjev posveča le eno dvajsetinko svojega treninga temu elementu! Le tako je mogoče razumeti, da je v Jugoslaviji bil strah vseh branilcev Bjegojevič iz Crvene zvezde, znan po svojih gibčnih prodorih. Proti jeklenim obrambam vzhodnih držav pa ne samo da ni bil učinkovit, naše standardno krilo sploh ni moglo priti v položaj, da bi streljalo. Pred podobnim problemom so stali vsi naši igralci. Ko so preigravali prvega, sta pred njim stala dva druga. Kolektivna obramba je razorožila in omrtvičila naše moštvo, ki je bilo navajeno na trhlo in le formalno obrambo v naših tekmovanjih. Še enkrat je treba podčrtati, da en sam igralec ne more doseči 70 točk, da morajo za žogo skakati vsi trije, ki so v bližini koša in da mora v obrambi stati nasprotnikom z žogo vseh 5 igralcev, pripravljenih. da ob svojem času v svojem prostoru odločno posredujejo. Razlika v kvaliteti naše košarke z rusko, češko in madžarsko ni v individualni tehniki ali sistemu igre, temveč samo razlika v obrambi, skoku in strelu. Torej moramo naš trening osredotočiti na to, da izbrusimo doslej zapostavljene elemente. Nekaj povprečij V 95 °/e vseh tekem v finalu so ekipe uporabljale individualno obrambo. Cona ni prihajala v poštev zaradi predobrega streljanja iz daljave in hitrega podajanja, ki je prehitevalo gibanje obrambe. Na splošno je cona spadala med primitivne rekvizite, ki so jih uporabljale le ekipe od 12. mesta dalje. Kot stalna vrsta obrambe hitro in zanesljivo izumira. Najbolj trdno obrambo so imeli prvi trije. Njihov, glavni princip je bil ta, da je branilec stal na preži tesno le ob nasprotniku z žogo, medtem ko so se ostali povlekli v sredino, zaprli Najmlajše povprečje sta imeli ekipi Bolgarije in Madžarske — 23 let. Jugoslovani imajo povprečje 24, najstarejši pa sta bili CSR in SZ s povprečno starimi Igralci 26 in pol leta. Tudi v povprečni višini smo bili na tretjem mestu. Ta ranglista bi bila tale: 1. Madžarska 191,5 cm, 2. Bolgarija 187.8 cm, 3. Jugoslavija 187.5 cm, 4. SZ 187.4 cm, 5. CSR 186.5 cm, 6. Italija 185.7 cm, 7. Poljska 185.7 cm, 8. Romuni ja 185.5 cm. Iz tega je razvidno, da je idealni košarkar na turnirju imel naslednje lastnosti: star je bil 26 let, visok pa 187 cm. Imel je odlično kondicijo, bil je vedno uravnovešen, hladnokrven, hiter in borben. Velika večina igralcev je uporabljala strel z eno roko iz daljave približno 7 m. Vendar so bili igralci, ki so streljali z obema rokama, preciznejši, celo iz daljave 9 m. Napadi z visokimi igralci so streljali predvsem iz skoka v razdalji do 4m od koša. Ta način so uporabljali predvsem zaradi tega, ker je najhitrejši. Ekipe z enim samim visokim igralcem so uporabljale strel preko glave, takoimenovam »hook« strel, ki je počasnejši, toda mnogo sigurnejši. V izvajanju osebnih so bili najs-igurnejši Cehi s 67 •/« realiziranih metov. Sledili so jim Madžari s 65 in Rusi z 61 °/o. Zanimiva je bila tudi statistika, ki je ugotovila, da ima v srednje hitri igri vsako moštvo žogo v vsem polčasu le 7 do 8 minut, in jo ima ves ta čas 60 do 70-krat v posesti. Nelaskava za nas je bila statistika, iz katere je bilo razvidno, da smo največ korakov in sličnih prekrškov naredili zopet mi. Enostavna igra Cisto v skladu z vsem že napisanim je bila igra, kjer ni bilo dolgoveznih in zamotanih sistemov. Odpadle so klasične akcije, kjer se je šele po vrsti zaporednih blokad ta ali oni igralec osvobodil branilca in nemoteno streljal. Najbolj uspele in najpogosteje so bile kombinacije med samo dvema igralcema. Najnevarnejši pa so bili prodori, ko je napadalec pritegnil več obrambnih igralcev in namesto da bi streljal, podal žogo v nasprotni smeri prodora v izpraznjeni prostor. Prednost takega načina je bila tudi v tem, da se je lahko uporabljal tudi v obrambi, ki je bila stisnjena pod košem. Cilj poigravanja je bil isti, kot pri prodoru: preobremeniti del napadalnega polja in potem izrabiti oslabljeno točko s strelom iz pol- 1945 1955 Zaščitni znak jamči za kvaliteto izdelkov Tovarne športnega orodja »E L A N« Begunje pri Lescah DOBRO SODELOVANJE V Budimpešti pripovedujejo naslednjo resnično zgodbico. Priredili so velik turnir v prosti rokoborbi, na katerem je nastopala cela vrsta »svetovnih« prvakov. Občinstvo je bilo seveda navdušeno in vstopnice so bile vedno razprodane. Za novi-prazen prostor in onemogočili pro- narje je bilo nekoliko nerodno dej-clor V taki obrambi je bilo kombi- stvo, da so bile borbe pozno zaklju- niranje z žogo povsem izključeno. Zanimivo je ugotoviti;- kateri so bili najboljši igralci turnirja in kakšne so bile njihove karakteristike, da so se najlaže prilagodili vsem zahtevam današnje igre. Skerik (CSR). 31 let, 196 cm visok, igral 112-krat v reprezentanci, Grominger (M), 26 let, 176 cm, 62 tekem, Sziros (M), 25 let, 195 cm, 92 te-10-Ic e-m Polhe rt (Rom), 24 let, 175 cm, 73 tkem, Backariov (SZ), 25 let, 193"cm, Rimiinucci (I), 21 let, 182 cm, 32 tekem. Lestvica najboljših strelcev se od gornje ni mnogo razlikovala. Prvi je bil Skerik 191 točk, sledijo mu: Folbert 162, Sziros 152, Backariov 140, Riminucci 138, Radukanu 134, in Fodor 133. .ETO XI Štev. 27. distance, slučajno neuspelo akcijo pa dopolniti z neprestanim skakanjem pod košem. Dobri sodniki Za sodnike v Budimpešti lahko rečemo — mnogo solidnih. Medtem ko so bili popustljivi za korake in slične drobne prekrške, so neusmiljeno dosojali vsak že tako droban foni. Dopuščali so, da je tehnični vodja govoril med tekmo z igralci in so tehnične napake dosojali zelo poredko. Sicer je bil njihov nastop vseskozi tovariški in pomirjevalen, V večini slučajev so bili objektivni, le sem i:n tja so se njihovi kriteriji razlikovali. Najboljši so bili Rus Kostin, Italijan Reber’ eri in Turk Atakol, na katerih je viselo vse breme najtežjih srečanj. Lahko bi dosegli več! Ob zaključku komentarja bi želel pripomniti, da doseženo 8. mesto ni realno za kvaliteto jugoslovanske košarke. Z daljšimi pripravami in kar je nemara še važnejše — z dragimi igralci — bi ob vsakem času lahko dosegli mnogo boljše rezultate. Omenim n|j samo nekaj mladih atletov, kot so Lampič, (Olimpija), Spil jak (Mladost), Kocjan (Montažno), Kapelj (Ljubljana), Radovič (Partizan) in še nekaj drugih. Nerešeno bi ostalo samo vprašanje centrov, kar je tudi eden ključnih problemov naše reprezentance. ?i®8! »Metka, rečem ti, ta miza je kot nalašč za kotalkanje...« ■_ "/X Na Intervju s predse dnikom Plavalne zveze Sloveni j e dr. Linhartom phagu se^OMes OPTIMIZEM Le nekaj dni nas še loči od prvih plavalnih tekmovanj v Sloveniji Preteklo sredo in četrtek smo že videli na startu zbrane najboljše slovenske plaval ce v dvoboju med Ljubljano in Zagrebom. Ker smo v lanski sezoni zapazili viden napredek v plavalnem športu v Sloveniji, smo se pred začetkom mrve sezone obrnili z nekaj vprašanji na predsednika Plavalne zveze Slovenije dr. Roža Linharta. cene in za prve izdaje svojih listov niso mogli dobiti pravočasno vseh rezultatov. Toda novinarji ne bi bili novinarji, če si ne bi znali pomagati. Domenili so se s prireditelji in »Ncp Šport« je dobil rezultate že pred borbo (Tudi tu so potekale borbe, kot je pri takšnih prireditvah že v navadi, po dogovoru— op. ur). Ko so po prireditvi gledalci privreli ■ na ulice, so jim prodajalci časopisov že stiskali v roko najnovejšo številko »Ncp Športa« z vsemi rezultati prireditve, ki so jo pravkar gledali. Narod je bil seveda navdušen nad veliko ekspeditivnostjo novinarjev, To je trajalo toliko časa, dokler se ni nekega dne začela prireditev zaradi tehničnih ovir šele uro kasneje. Med tem, ko so se rokoborci še divje obdelovali, so zunaj pred vrati že prodajali »Nep Šport« z rezultatom te borbe in kolporterji so na smolo prirediteljev in »Nep Športa« vzeli ravno rezultat te prireditve za svojo glavno parolo, ki je tako že pol ure pred koncem borbe donela po bu-dimpeštanskih ulicah. »Kakašni so po vašem mnenju osnovni problemi plavalnega športa trenutno v Sloveniji?« »Po mojem mnenju je problemov precej in bi jih bilo težko razporediti po važnosti. V nekatrih krajih so pač problemi takšnega značaja, v drugem krajo zopet drugačnega. Mislim pa, da je eden osnovnih vprašanje dobrega strokovnega vaditeljskega kadra. Trenutno razpolagamo v Sloveniji le z dvema, tremi kvalitetnimi trenerji, medtem ko je ves ostali vaditeljski kader strokovno neizšolan. V vprašanje kadrov bi morali nujno vključiti tudi problem organizacijskega kadra, kajti v veliki večini naših klubov primanjkuje funkcionarjev, tako da leži vse delo le na nekaj najbolj agilnih posameznikih. Imamo celo nekaj primerov, kjer je prav zaradi prenehanja aktivnega delovanja le ei.ega funkcionarja prenehalo istočasno tudi delovanje celotnega kluba. O odnosu tekmovalcev do kluba, njihovi predanosti, klubski zavesti, borbenosti itd., smo že dostikrat pisali in razpravljati in mislim, da o tem ne bi bilo treba še več govoriti, vendar pa je tudi to, vsaj ponekod, precejšnja ovira za kvaliteten napredek. Tudi finančnega problema ne bi popolnoma zaposta-vil, saj je znano, da ima večina klubov v tem oziru velike težave. Prav gotovo pa je ključni problem plavalnega športa v Sloveniji zimski bazen, brez katerega si vsaj v glavnih središčih plavanja ne moremo predstavljati velikega napredka.« »Kakšne so perspektive za kvalitetni razvoj plavanja v naših klubih?« »Z veseljem lahko ugotavljam, da smo krizo, ki je uasfala pred nekaj leti v našem plavanju, zavrii in da imamo trenutno nekaj klubov, ki iz leta v leto lepo napredujejo. Lanski uspehi naših klubov v hrvatsko-slovenski ligi pričajo, da gre napredek navzgor, poleg tega pa vidimo, da imajo klubi dovolj kadra, da ta napredek ni le trenutnega značaja, temveč da bo trajen.« »Plavalna zveza Slovenije je letos zasnovala široko akcijo plavalnih šol. Kaj si od tega obetate?« »Že več let stoji Plavalna zveza pred problemom, kako razširiti plavalni šport v kraje, kjer imamo za to vse pogoje (bazene), vendar pa doslej še nobene aktivnosti v tej smeri. Osnovni problem v tem ozira je bil nedostatek vaditeljskega kadra. Letos je Zveza zasnovala široko akcijo in pridobila za to velik odziv tečajnikov iz učiteljišč v Ljubljani, Mariboru in Tolminu, dalje so se odzvali tudi naši klubi in partizanska društva, tako da pričakujemo, da bomo usposobili okoli 100 vaditeljev. To akcijo je finančno podprla tudi Zveza športov Slovenije, ki je uvidela potrebo razširitve plavanja po vsej Sloveniji, Tečaja, ki sta bila v Ljubljani, sta bila dobro organizirana, pa tudi tečajniki so z resnostjo slediti pouku, tako da upamo, da bo akcija na vsej črti uspela. Ce nam bo uspelo letos vsaj v nekaj krajih osnovati plavalne šole, bo to že velik uspeh, na vsak način pa mislimo tudi v bodoče nadaljevati s temi plavalnimi šolami.« »Ali so izgledi, da se tudi v 'vaterpolu dvigne kvalitetna raven v Sloveniji?« »V vvaterpolu smo v Sloveniji zabeležili prav gotovo najobčutnej-ši kvalitetni padec. Od leta 1948, ko smo bili zadnjikrat člani zvezne lige, pa do danes je nastala razlika med najboljšimi vvaterpolo moštvi v Jugoslaviji in našimi tako občutna, da se z resnostjo sprašujemo, ali je mogoče to razliko sploh še premostiti. Klubi v Sloveniji polagajo premalo pozornosti vzgoji waterpolistov, skrbeti bi morali za posebna mladinska, pa tudi celo pionirska moštva, seveda pa je vprašanje vaditeljskega kadra tu še večji problem in smo skoraj v celoti navezani le na trenerje iz Ilrvatske. Naša zveza namerava letos podpreti razvoj waterpola v najboljših klubih in upamo, da bomo s tem napravili prvi korak poti navzgor.« »Kakšno skokov?« je stanje v disciplini »V skokih danes zavzemamo prvo mesto v državi. Tudi tu smo imeli pred leti krizo, saj je Ilirija, k: je bila do tedaj državni prvak v tej disciplini, morala predati to zagrebškemu Naprijedu. Sistematsko delo v ljubljanskih klubih od skakalne šole pionirjev pa do vrhunskih tekmovalcev, je zagotovilo, da imamo danes dober naraščaj, da imamo danes zopet državno prvenstvo v rokah in da ga, vsaj po dosedanjih izgledih, še ne bomo tako kmalu izpustili iz rok. Edino žalostno dejstvo je to, da velja ta napredek le za Ljubljano, medtem ko poosta-lih krajih Slovenije skoki le životarijo.« »Plavalna zveza Slovenije s pomočjo MLO preurejuje kopališče Kolezijo. Kako bo kopališče preurejeno in kakšne bodo prednosti za športno življenje v Ljubljani?« »Kopališče v Koleziji, ki smo ga usposobili šele po vojni, je bilo v veliko finančno breme Centralnemu ljudskemu kopališču, ker ni imelo filtrirnih naprav in zato ni moglo sl "iti javnosti. MLO, z velikim razumevanjem predsednika tov. Dermastje in ostalih odbornikov, nam je priskočil na pomoč, da smo lahko pričeti graditi filtrime naprave in bo že letos zasilno dano v uporabo kot ljudsko kopališče. S tem smo dosegli tudi to, da imata oba ljubljanska kluba vsak svoj prostor za treninge, kar smatram, da je za razvoj plavanja v Ljubljani prav gotov koristno. Čeprav je morda za teniinge to, da plavalci trenirajo v javnem kopališču, nekoliko teže, pa sem mnenja, da je v propagandnem ozira to prav gotovo koristno, kajti ljubljanski gledalci bodo tako že vsak dan na kopališču prišli _V stik z našimi najboljšimi plavalci is bo zanimanje občinstva za plavalni šport s tem prav gotovo naraslo-Morda je bil prav to, da so bili doslej plavači popolnoma ločeni od kopalcev, tudi eden od razlogov, da je zanimanje za plavalni Šport v Ljubljani precej popustilo.« »Že pri prvem vprašanja ste omenili problem zimskega bazen*-Kakšni so izgledi za zgraditev tega objekta v Ljubljani?« »Zaradi finančne situacije je graditev zimskega bazena v Ljubjani prav gotov še dokaj oddaljen problem. Mislim pa, da če gledamo 5 športnega stališča, kakor tudi komunalnega, pa je to problem, ki b1 ga bilo treba reševati že včeraj in ne morda danes ali jutri. Zavedam se, da so za to potrebne večje investicije, vendar pa bi lahko 1° reševali postopoma. Prepričan sem, da bo Zvezi športov Slovenije 5 pomočjo MLO uspelo, da bomo v doglednem času prišli tudi v Ljubljani do zimskega bazena, brez katerega pa razvoj v večjo kvaliteto- ni mogoč. Menim, da bi bil° treba že danes mislit; na konferenco vseh prizadetih (oblastnih organov in družbenih organizacij) in pričet) s predpripravami, da se bodo dela-ko bodo dani finančni po-goji. lahko čimprej začela.« Mitja Prešern Prvenstvo ZDA v atletiki V BouMerju je bilo največje letošnje sko tekmovanje ZDA — državno prvenstvi* V večini disciplin so bili doseženi odlični re' zultati, razen v tekih na dolge proge, ker Jc tekmovalce oviral precej redek zrak, saj Boulder 1500 m nad morjem. Važnejši retvd' tati: 100 y: Morrow 9.5, Richard 9.5, Sna^h 9.5; 220 y: Richard 21.0; 440 y: Jenkins 46-ž* Lea 47.0, Maiocco 47.1; 880 y: Sowell 1:47-^' Courtney 1:48.0, Tidwell 1:48.1, Stanley 1:48-^’ Spuirrier 1:48.7; t milja: Santee 4:11.5; ? Ije: Achenfclter 14:45.2; 6 milj: Hart 31:58^* 2 milji: Reiscr 10:40.8; 120 y ooire‘ Campbell 15.9; 220 y ovire: Pratt 2.05; daU1 na: Bell 7.95; troskok: Paredes 15.34; paUca' Richards 4.57, Levack, Smith 4.42; 0'Brien 17.82, Jones 17.15, Neider 17.02; di& * 0’Brien 53.51, Gordien 55.19; kopje: &e 79.32, Toung 76.80, Miller 74.53; Moens 1:4.7 na 800 m MEDNAROD Belgijski atlet Roger Moens je pretekel v Nurnbcrgu 800 m v času 1:47.0, kar je nov belgijski rekord. V Longmyu je atletska reprezentanca Francije premagala Belgijo z 253:157. Nekaj važ-nejših rezultatov: 100 m: Meunier (Fr) 10.7; *00 m: Moens (B) 47.2 (rekord), Dcgats (Fr) 47.8; 110 m ovire: Dohen (Fr) 14.7; višina: Damitio (Fr) 195; krogla: Thomas (Fr) 15.87 (rekord), 4 X 100 m: Francija 41.8; 4 X 400 m: Belgija 3:i8.4 V Moskoi se je zbrala vsaj polovica evrop- ske atletske elite in cela vrsta evropskih prvakov je nastopila na velikem mednarodnem tekmovanju. Doseženi so bili naslednji rezultati: 100 m: Bartenjev (SZ) 10.6; 200 m: Ignatjev (SZ) 21.5; 400 m: Ignatjev (SZ) 46.0 (evropski rekord), Adarnik (M) 47.5 (rekord), Makomaski (P) 47.7; 800 m: Boysen (Nor) 1:48.5, Szendgali (M) 1:49.2; 1500 m: Nielsen (D) 3:46.6, Hermann (V. Nem.) 3:47.0 (re- kord), Richzenkein (V. Nem.) 3:47.0, Slugi n (SZ) 3:47. (rekord); 5000 m: Ibaros (M) 14:22.2; 110 m ovire: Stoljarov (SZ) 14.3, Opris (Rom) 14.4, Bulančik (SZ) 14 5; 400 m ovire: Bogato v (SZ) 52.7; steeple-chase: Vlasenko (SZ) 8:51.0, Saltikov (SZ) 8:52.4; višina: Stepanov (SZ) 2.00; daljina: Foldessy (M) 7.41; troskok: Cen (SZ) 15.85, Sčerbakov (SZ) 15.74; palica: Cernobaj (SZ) 4.35; krogla: Pirts (SZ) 16.46; disk: Grigalka (SZ) 53.16, Consoli.nl (I) 52.90; kopje: Sicllo (P) 75.28, Frede riksson (Šved) 73.49; kladivo: Krivonosov (SZ) 63.75, Red k in (SZ) 59.23, Strandli (N) 59.17; ženske — 100 m: Stubnick (V. Nem.) 11.6 (rekord); 200 m: Stubnick (V. Nem.) 24.1; 800 m: Otka-lcnko (SZ) 2:08.4, Li.senko (SZ) 2:09.2, Do-nath (V. Nem.) 2:09.2; 80 m ovire: Martinen-ko (SZ) 11.1, Golubičnaja (SZ) 11.2: višina: Balasz (Rom) 165; daljina: Marti n en k o (SZ) 6.01; krogla: Ti.škevič (SZ) 15.35; disk: Po-nomareva (SZ) 51.34; kopje: GorČakova (SZ) 48.44. Francoski plavalci so premagali Ruse V Parizu sta se pred dnevi pomerili plavalni reprezentanci Francije in SZ. Pričakovati je bilo ogorčeno borbo za zmago, zato je rezultat 45:39 vsekakor majhno presenečenje in lep uspeh francoskih plavalcev. Na srečanju so bili doseženi naslednji rezultati; 100 m: Eminentc (Fr) 58.5, Jany (Fr) 58.7, Balandin (SZ) 58.9; 400 m: Boiteux (Fr) 4:45.4, Abovijan( SZ) 4:48.4, Montserret (Fr) 4:53.7; 1500 m: Montserret (Fr) 19:19.7, Press (SZ) 19:24.4, Lavrinenko (SZ) 19:31.7, Collignon (Fr) 19:33.7; 200 m prsno: Golovčenko (SZ) 2:40.5, Broussard (Fr) 2:44.1; 200 m metuljček: Strujanov (SZ) 2:37.5, Pi,rolley (Fr) 2:37.7; 100 m hrbtno:. Bozon (Fr) 1:04.4, Solovjev (SZ) 1:07.7, Kuvaldin (SZ) 1:07.8, Coignot (Fr) 1:08.1; 4 X 200 m: Francija 8:55.3, SZ 8:57.5. Češki plavalec Sam uh el je na treningu izenačil evropski rekord na 200 m v metuljčkovem slogu, ki ga drži Nemec Klein z 2:27.3. DVA USPEHA mMU eoU&meld$w Tesen poraz jugoslovanskih atletov V četrtek in petek sta se v Oslu pomerili atletski reprezentanci Norveške in Jugoslavije. Doslej sta se ti reprezentanci srečali dvakrat in vsaka ekipa je beležila po eno zmago. Izid letošnjega srečanja je bil precej nejasen in posebno po povprečnih rezultatih v Augsburgu nismo mogli pričakovati kaj posebnega. Vest, da po prvem dnevu celo vodimo s 54:52, je predstavljala majhno Presenečenje. Vendar pa vodstvo 2 točk ni zadostovalo in so bili na koncu boljši Norvežani, prav tako za 2 točki in rezultatom 107:105. Lahko rečemo, da bi lahko tudi zmagali, če bi se zveznemu kapetanu razne zamenjave v vseh primerih posrečile. Nekaj je bilo uspešnih, nekaj pa ne. S samimi rezultati dvoboja smo lahko zelo zadovoljni, saj so bili na splošno mnogo boljši kot na dvoboju z Nemčijo. Junak dneva pri Jugoslovanih je bil zopet Lorger z 2 zmagama in s svojim najboljšim letošnjim časom na 110 m ovire. Štritof ni dosegel samo novega jugoslovanskega rekorda na 5000 m, ampak se je tudi na 10.000 m postavil • z odločno zmago nad Mihaličem in odličnim rezultatom. Končni izid dvoboja je bil do zadnje discipline štafete 4 X 400 m odprt in šele tu so si Norvežani zagotovili končno zmago. Tudi ljubljanski tekmovalec Jože Puc je prav uspešno nastopil tako na visokih kot na nitzkih ovirah. Rezultati: 100 m: Lorger (J) 10.9, Larsen (N) H.O, Nilsen (N) 11.1, Jovančič (J) 11.3; 200 m: Nilsen (N) 22.3, Oslakovič (J) 22.3, ITALIJAN CAVICCHI novi evropski prvak V Bologni sta se pomerila za naslov evropskega prvaka težke kategorije dosedanji Prvak Nemec Heinz Neuhaus in italijanski Prvak Franco Cavicchi. V precej izenačeni borbi je bil Italijan nekoliko boljši in je žmagai po točkah ter tako osvojil naslov evropskega prvaka. Do spremembe je prišlo tudi na svetovnem boksarskem prestolu lahke kategorije. V Bostonu je svetovni prvak Jimmy Carter izgubi Iprvenstvo v borbi s svojim rojakom VVal-ktceom Smithom. Smith je zmagal z malenkostno prednostjo po točkah. Za Carterja je kil to že tretji primer, da je izgubil svetov-prvenstvo. Najprej ga je premagal Mehikanec Sallas, potem ameriški boksar De Marco, obakrat pa je uspel v povratnih srebanjih naslov zopet osvojiti. Preteklo nedeljo se je začela kolesarska dirka »Okoli Avstrije« za amaterje. Na letošnji dirki sodelujejo tudi Jugoslovani. Prva btape so dale naslednje rezultate: 1. etapa — L^unaj-Linz (190 k»m): 1. Clerok (B) 4:47.19, Nordvvall (Šved), 3. Deutsch (Avstrija); 2 etapa — Linz-St. Johann (168 km): 1. Volckaert (B) 5:06.14, 2. Fiilop (A), 3. deutsch (A), 8. Jugo (Jugoslavija), 9. Varga U); 3. etapa — St. Johann-Innsbruck (178 km): 1. Sitzvvohl (A) 5:29.21, 2. Thaller (A), 2 Mane (Nem), 14. Petrovič (J); 4 .etapa — lansbruck-Fusch (161 km): 1. Christian (A) *:^5.51, Ohgren (Šved), 3. Durlacher (A), 26. ^arga (J). Po 4. etapi vodi v skupnem plasmaju Nordvvall (Šved) 20:10.02, 2. Deutsch zaostanek 5 sek., 3. Volckaert (B) 1 min., 4 Mascha (A) 2:02, 5. Christian (A) 5:27, 17. ^atroviČ (J) 20:37, 18. Varga (J) 21:55, 35. Jugo (J) 43:03, 58. Bogovič (J) 2:06.54. V bJasmaju ekip vodii švedska v času 60:34.51 bred Avstrijo in Posarjem, medtem ko je Jugoslavija 6. s časom 61:55.41. Lo.rger (J) 22.5, Marsteen (N) 22.6; 400 m: Billoseth (N) 49.0, Grujič (J) 49.6, Oseyd (N) 49.7, Sabolovič (J) 49.7; 800 m: Boysen (N) 1:51.1, Andersen (N) 1:51.4, Hočevar (J) 1:52.2, Vipotnik (J) 1:53.3; 1500 m: Boysen (N) 3:48.0, Mugoša (J) 3:48.8, Lileseth (N) 3:55.0, Radišfč (J) 3:56.0; 5000 m: Štritof (J) 14:16.4, Saksvik (N) 14:45.6, Ceraj (J) 14:51.6; 10.000 m: Štritof (J) 29:57.0, Mihalič (J) 30:31.0, Kjdrsem (N) 31:08.2, Dahi (N) 31:26.8; 110 m ovire: Lorger (J) 14.5, Oken (N) 15.0, Puc (J) 15.0; 400 m ovire: Borgersen (N) 53.8, Puc (J) 54.8, Zupančič (J) 54.9; steeple-chase: Larsen (N) 8:54.0, Stefanovič (J) 9:21.2; višina: Marjanovič (J) 190, Thorkinsen (N) 185; daljina: Miler (J) 6.97, Radovanovič (J) 6.96; troskok: Rypdal (N) 14.58, Milovanovič (J) 14.20; palica: Milakov (J) 4.26, Lukman (J) 4.10, Larsen (N) 4.00; krogla: škiljevič (J) 15.70, Ovorby (N) 14.79, Šarčevič (J) 14.62; disk: Johansen (N) 48.56, Hagen (N) 47.33, Krivokapič (J) 47.28, Mandič (J) 45.29; kopje: Danielscn (N) 73.31, Roberg (N) 64.71, Kopitar (J) 62.88; kladivo: Strandli (N) 61.19, Gubi jan (J) 58.88, Galin (J) 54.13; 4 X 400 m: Norveška 3:16.4, Jugoslavija 3:18.4. Buslii ®@a€«@laSi vedli® bsiisš V sredo so se v raznih mestih Nemčije pričele tekme letošnjega svetovnega prvenstva v rokometu, na katerih sodeluje 17 reprezentanc. Ekipe so bile razdeljene v 6 skupin, na katerih igra vsak z vsakim. Izjema je 6. skupina, kjer sta samo Jugoslavija in Nizozemska, ki sta odigrali po 2 tekmi. V prvi tekmi so zmagali Jugoslovani s 13:4 (7:1), v drugi pa z 21;11 (13:2). S to zmago so se naši rokometaši uvrstili v nadaljnje tekmovanje. Rezultati v drugih skupinah: 1. Nemčija : Portugalska 9:4, Portugalska : Norveška 14:5, Nemčija : Norveška 22:2, II.: švedska : Luksemburg 23:0, Saar : Luksem-brug 31:4, Saar : Švedska 7:6; II.: Švica : Finska 13:7, Finska : Španija 11:10, Švica ; Španija 18:7, IV.: Avstrija : Belgija 15:8, Francija : Belgija 15:7, Avstrija : Francija 8:8; V.: ČSR : Danska 14:10, CSR : Madžarska 12:8, Madžarska : Danska 14:8. Osem reprezentanc, ki so se uvrstile v nadaljnje tekmovanje, tekmuje v dveh skupinah vsaka z vsako. Skupina A je sestavljena takole: Nemčija, ČSR, Jugoslavija, Švedska, skupina B: Saar, Švica, Francija Avstrija. Naša reprezentanca ima svoje tekme razporejene takole: 3. julija s ČSR v Wanne-Eickel, 5. jpl. z Nemčijo v Oberhausenu in 7. jul. § švedsko v Leverkuscnu. Trabert in Nielson finalista Teniški turnir v Wimbledomu prehaja v zaključno fazo. Presenečenja se vrstijo drugo za drugim. Tudi letos bo finale pri posameznikih brez Avstralcev. Zadnjega pred * * * 4 * * * 8 stavnika petega kontinenta Roscvvalla je iz ločil Danec Nielsen, ki se je tako že drugič uvrstil v finale. Povsem drugačna pa je situacija pri moških dvojicah, kjer se bodo zb najvišje mesto borili štirje Avstralci. Rezultati: posamezniki — četrtfinale: Traben (Z©A) : Drobny (Eg) 8:6, 6:1, 6:4, Patty . Hoad 6:4, 6:4, 6:4, RosewalI (A) : Davidson (Šved) 6:4, 6:1, 6:2, Nielsen (D) : Pietran-geli (I) 1:6, 6:3, 5:7, 6:2, 7:5; polfinale; Trabert : Patty 8:6, 6:2, 6:2, Nielsen : Ro-sewall 11:9, 6:2, 2:6, 6:4; moške dvojice: četrtfinale: Fraser-Rosevvall : Flam-Quist 6:4. 4:6, 8:6, 6:2, Seixas-Trabcrt : Perry-Shea 8:6r 6:1, 6:1; polfinale: Hartwig-Hoad : Rose-NVor-tington 7:9, 6:4, 6:4, 2:6, 6:1, Fraser-Rose-wall : Seixas-Trabert 6:2, 1:6, 6:1, 4:6, $^3: ženske — polfinale: Fleitz (ZDA) : Han (ZDA) 6:3, 6:0, Brough (ZDA) : Hard (ZDA' 6:3, 8:6. * v Solidno in hitro popravljamo vse vrste moških in ženskih dvokoles Mehanična »I L I VODNIKOVA ULICA (pri Kamniti mizi) delavnica R I J A« uspeli v so bili trdno prepričani da bodo Stockholmu doseči proti nogometni reprezentanci SZ mnogo ugodnejši rezultat kot lam v Moskvi, ko so bili premagani s 7:0. Tekma sama, ki je bila v Stockholmu pred 40.000 gledalci, pa je pokazala, da so na srečanje gledali preveč optimistično. Tudi tokrat so bili Rusi popoln gospodar igrišča in so slavili popolnoma zasluženo visoko zmago s 6:0 (4:0). V vseh pogledih so bili Rusi boljši, zato seveda tudi visoka zmaga ni mogla izostati. Napad je pokazal, da je v briljantni formi im v inozemstvu doslej neznani, komaj 18-letni Streleov, je bil najnevarnejši. Obramba Rusov ni imela težke naloge im tekma sama ni mogla dati niti prave slike o znanju zadnjih vrst v ruskem moštvu. Švedi so razočarali, svojim gledalcem so prikazali zelo povprečno igro in prav s to igro omogočili Ru-som, da so zaigrali tako briljantno. Strelci šestih golov so bili: Strelcev 3, Tatušin, Salnikov in Ivanov. Zelo fair tekmo je sodil angleški sodnik L’n g. še postavi obeh moštev: SZ: Jaš in, Ogonkov, Sedov, Paramonov, Rašaškin, Net.to, Tatušin, Ivanov, Streleov, Sainikov, Iljii-n (Fomi); Švedska: K. Svensson, Samuclsson, Berg- mark, O. Svensson, Gustavsson, Parling, Hani erin, Lofgren, Isgren, Staal, Bengtsson. Rot-Weiss nogometni prvak Nemčije Nič manj kot 80.000 ljudi se je zbralo v Hannovru na finalni tekmi nemškega nogometnega prvenstva. Rot-Weriss iz Essena je dosegel dokaj problematično zmago 4:3 (3:1) proti 1. FC Kaiserslautern in tako prvič osvojil nogometno prvenstvo Nemčije. V nadaljevanju turnirja »starih asov« v Torinu je Italija premagal Švedsko 4:2, Avstrija Švico z 2:1, zadnji dan turnirja pa so Italijani odpravili Švicarje z 2:0, Avstrijci in Švedi pa so igrali 1:1. Zmagali so Italijani s 5 točkami pred Avstrijci 4, Švedi 3 in Švicarji 0. V Trstu sta se v tekma za sredozemski pokal pomerili B-ekipa Italije in Turčije. Italijani so bili boljši, vendar niso dosegli več od neodločenega rezultata 1:1.V tekmovanju vodi Francija-B z 8 točkami pred Italijo-B 5, Španijo-B 4, Egiptom 3 in Turčijo 2. Vienna prvak Avstrije Nogometno prvenstvo Avstrije je zaključeno. 26. kolo je dalo Še naslednje rezultate: GAK : Sportklub 1:1, Brcgenz : Kapfenbcrg 2:4, LA SK : Stadlau 1:2 prekinjeno, Semmering : Wacker 3:4, Admira : FC Wien 6:0, Austnia (D) : Vienna 3:1, Raipid : Auslria (S) 7:2. Neupoštevajoč tekmo LASK : Stadlau je končna lestvica prvenstva Avstrije takale: Vienna 39 (količnik golov 64:26), Sportklub 39 (75:40), Rapid 36, VVaeker 34, Auštria (D) 33, Admira 27, Kapfenbcrg 27, GAK 25, Au-stria (S) 22, Si miner i ng 21, Stadlau 20, FC Wien 17, LASK 14, Brcgenz 8. Najboljši strelec prvenstva je bil Brousck (Wacker) 31, pred Dicnstom (Rapid) in Misslerjem (Au-stria) 29. Tekmovanje za latinski pokal v Parizu se je končalo z zmago Reala z Madrida, ki je v finalni tekmi premagal francoskega prvaka Reims z 2:0. Končni vrstni red: Real Madrid, Reims, Milan. Belenesc. Honved premagan v Milanu Dve izmed najboljših evropskih nogometnih enajsteric, Milan in Ilomved, sta se pomerili v Milanu. Tekma je bila zelo lepa in zanimiva. Obe ena j s-tori ci sta prikazali prvovrsten nogomet in 70.000 gledalcev je zadovoljno zapuščalo stadion. V enem kot drugem moštvu je nastopilo mnogo najboljših igralcev Italije oziroma Madžarske. Za Milan so bili uspešni Ricagni v 41., Sorensen v 61. in Schiaffino v 74. minuti. Honvedova gola pa sta dosegla Pedroni avtogol v 32. in Czibor v 37 .minuti. V sredo se je začelo prvič po vojni tekmovanje za srednjeevropski pokal. Na sporedu sta bili dve kvalifikacijski tekmi. V Novem Sadu je domača Vojvodina zasluženo premagala tretjeplasiirano italijansko moštvo Roma s 4:1 (2:1). Še bolj je presenetil dunajski Wacker v Budimpešti igrati neodločeno z Voros Lobogom 3:3 (2:1). V Torinu je nastopilo brazilsko nogometno moštvo Botafogo proti komb in ir an em u moštvu Torina in Ju venit usa. Po krasni igri so gostje zasluženo zmagali s 4:0 (1:0). Malo uspehov za Slovence Ljubljana, 5. julija — V petek in soboto so tudi sabljači proslavili 10. obletnico osvoboditve. Na Taboru so nastopili najboljši tekmovalci Srbije, Hrvatskc in Slovenije, to so obenem tudi najboljši sabljači Jugoslavije. Prvotni načrt, da bodo nastopile posamezne republike kot ekipe, je bil spremenjen toliko, da so se upoštevali samo rezultati posameznikov. Zato so poleg 4 tekmovalcev iz vsake republike nastopili še 4 slovenski klubi, vsak s 4 tekmovalci. Pri ženskah v floretu sta članici mariborskega Branika Preac in Fraogeš osvojili prvo oziroma drugo mesto. Presenetila pa je Av- šičeva, Članica Partizan-Tabor, ki je še zeli mlada in tekmuje šele malo časa. V floretu. za moške se je po predtekmo vanjih uvrstilo v finale 6 tekmovalcev. Slovenci so tokrat zatajili m to predvsem tekmovalci Odreda. Edini Slovenec, ki se je uvrstil v finale, je bil Oblat (Branik), ki je zasedel peto mesto. Zmagal je znani državni reprezentant Vasi n (Srbija), 2. Kržišnik (Hr). 3 Sušič (Hrv). V tekmovanju s sabljo so imeli slovenski tek m ovali e nekaj več uspeha. Rezultati: 1. Kiržišnik (Hrv), 2. Vasin (Srb), 3. Baumgar ten (Slov.), 4. Klopčič (Slov.). Tudi veslači so praznovali Ljubljana, 3. julija. — Kot vsd športniki, so tudi veslači v teh dneh s tekmo vam ji počastili 10. obletnico osvoboditve. Že v soboto, ko se je pričelo mračiti, je več kot 40 okrašenih in razsvetljenih čolnov vzbudilo veliko pozornost številnih Ljubljančanov. Od Špice pa do Tmmostovja so se na obeh bregovih ustavljali številni gledalci in opazovali bakljado ljubljanskih veslačev. Danes dopoldne pa so se veslači štirih slovenskih diru štev pomerili v veslaški tekmi na Ljubljanici. Zaradi zaprte zatvornice je bil nivo Ljubljanice dovolj visok, da so lahko prvič nastopili na progi od Prulskega mosta pa do izliva Gradaščice. Ker je Ljubljanica dovolj široka le za dva čolna, so tekmovali po izločilnem sistemu. Najlepše borbe so bile v disciplini mladinskih četvercev s krmarjem. Nastopili so 4 čolni m sta se po predtekmovanjih v finalu pomerila Savica in Nautilus (Koper). Ljubljančani so bili boljši in so zalo zasluženo zmagali. Najzanimavejša pa je bila borba v tekmovanju članskih četvercev. Nastopila sta Krka in Savica. Že po 30 m sc je veslaču Savice zlomilo veslo in so Ljubljančani nadaljevali tekmo le s tremi veslači. Kljub temu pa so se dobro držali in je Novomeščanom uspelo le za 2 m preje priti skozi c Lij. V tekmovanju skifov je pri mladincih zmagal Vager v času 1:22.4, pri članih pa Sturm 1:09.7. Tekmovanju je kljub slabemu vreaunu prisostvovalo precejšnje število gledalcev, ki so z navdušenjem pozdravljali zmagovalce v posameznih disciplinah. M. G. Svet, Hlavaiek, llija in Zadel naši reprezentanti na svetovnem kajakaškem prvenstvu Jugoslovani na 5. mestu v Bukarešti Se n okuj rezultatov z evropskega prvenstva V °dbojki, ki je bilo pred dnevi zaključeno ^ Bukarešti: ČSR : Bolgarija 3:0, Poljska : k*Rj 3:1, ČSR : Romunija 3:1, Madžarska : ^pancija 3:2, ČSR : FLRJ 3:1, Romunija : 3:1, Bolgarija : Madžarska 3:0, Poljska : fttiiclja 3:1, Bolgarija : SZ 3^:2, Romunija : ^džarska 3:2, '’ia : SZ 3:2, ^ : Poljska 3:0. SZ : Poljska 3:1, Bolga- Romunija : Madžarska 3:2, Končna lestvica šampionata: 1. ČSR 7 6 1 20: 5 6 2. Romunija 7 5 2 18:11 5 3. Bolgarija 7 5 2 16:12 5 4. SZ 7 4 3 16:12 4 5. Jugoslavija ? 3 4 15:16 3 6. Poljska 7 3 4 12:15 3 7. Madžarska 7 2 5 9:19 2 8. Francija 7 0 7 5:21\ 0 Plasma drugih moštev: 9. Italija, 10. Finska, 11.—12. Albanija, Belgija, 13. Avstrija, 14 .Egipt. Končni plasma ženskih ekip: 1. ČSR 5, 2. SZ 4, 3. Poljska 3, 4. Romunija 2, 5. Bolgarija 1, 6. Madžarska 0 Atletska reprezentanca Švice je v Bernu premagala Nizozemsko s 142:78. s Istočasno z moškim dvobojem Francija : Belgija je bilo v Longwyju tudi srečanje ženskih reprezentanc Francije in Nizozemske. Francozinje so za m a ga le s 57:49. Po svojem povratku iz ZDA je dosegel evropski prvak v skoku ob palici Finec Land-strbm s skokom 4.41 nov finski rekordu Ljubljana, 3. jul. — Pretekli teden so imeli naši najboljši kajakaši, ki so zbraini na treningu v Tacnu, še dve izbirni tekmi. Na nedeljski, za katero je bila značilna zelo težka proga, so sc pomerili na 350 m dolgi progi in so morali prevoziti 15 vratič. Čeprav je bli zgornji del proge precej hiter in valovit, so ga zmagovalci prevozili več ali manj brez napak. Največ kazenskih točk so si nabrali na srednjem delu, ki je bil tehnično tudi najbolj zahteven. Zmagovalec nedeljske tekme Zagrebčan Hlavaček je dokazal, da se poleg Slovencev edino on iz drugih republik lahko poteguje za častno nalogo zastopati Jugoslavijo na letošnjem svetovnem prvenstvu. Presenetil je Šentvidča.n Erjavec, ki je posebno v drugem teku pokazal smelo vožnjo in se zato zasluženo uvrstil na četrto mesto. Zadel, ki je bil pred tekmo najresnejši kandidat za prvo mesito, pa se je moral zadovoljiti z mestom, ki ni bilo rezervirano zanj. Rezultati nedeljskih tekem: 1. Hlavaček (Zgb) 253.5, 2. Svet 299.3, 3. llija 330.0, 4. Erjavec 352.8, 5. Zadel 353.0, 6. Stoviček (vsi Ljubljana) 394.1; —- Kanu: 1. Požar-Ber- not 401.5, 2. Košir-Bcrnort (vsi Ljubljana) 422.1. Zadnjo preizkušnjo pa so imeli kajakaši v četrtek. Proga je bila v zgornjem delu prav tako težka kot v nedeljo, nato pa nekoliko manj zahtevna. Tokrat pa je Zadel zopet pokazal, da je le naš najboljši kajakaš in je osvojil prvo mesto. Zmagovalec nedeljske tekme Hlavaček se je moral zadovoljiti šele z osmim mestom. Rezultati: 1. Zadel, 2. llija, 3. Erjavec, 4. Svet, 5. Stoviček, 6. Čižman, 7. Vrkljan, 8. Hlavaček. Za določitev reprezentance za svetovno prvenstvo so se upoštevali rezultati vseh treh izbirnih tekem. V skupni oceni je dosegel prvo mesto Svet, ki je pokazal na vseh tekmah najsolidnejšo vožnjo. Končni vrstni red: 1 .Svet (Cveto Močnik) 490.00, 2. Hlavaček (Zgb) 507.20, 3. Tli ja (C. M.) 518,18, 4. Zadel (C. M.) 522.0, 5. Er-javec (C. M.) 542.80, 6. Stoviček (C. M.) 590.80. Prvi štirje tekmovalci nas bodo od 29. do 31. julija zastopali na svetovnem prvenstvu v Tacnu. Peti in šesti pa bosta rezervi ali pa bodla n pst opala kot pred vozača. Od kanuistov sta za reprezentanco določeni dvojici: Požar-Bernot Nata® in Košir-Bcrnot Darko. Podjetje »Tkanina« MARIBOR se je preimenovalo v TROGOVSKO GROSISTIČNO PODJETJE »Tour de France« brez Kobleta Najboljši Švicarsik kolesar Hugo K ob let je obvestil švicarsko kolesars-ko zvezo, da ne namerava nastopiti na kolesarski dirki »Po Franciji, ker smatra, da njegovo zdravstveno stanje ni takšno, da bi si lahko privoščil tako dolgo dirko. Tretja dirka za italijansko prvenstvo, dirka »Okoli Piemonta« se je končala z zmago Minardi ja, ki je v sprintu premagal Con terna in Grossa. Tudi Francoza so imeli svoje kolesarsko prvenstvo. Na cilj je prispela istočasno večja skupina kolesarjev in v končnem sprintu je zmagal Andre Darrigade, ka je 245 km dolgo progo prevozil v času 6:36.51. Na drugo mesto se je uvrstil svetovni prvak Louisom Bobet. uETO XI Štev. 2?t Telesna kultura dobita v našem žhriieniu pomen, kot ga ie v razvitih deželah že dosegla (Nadaljevanje s 1. strani) zmago premagovati v tej dobi lahko rečeni, da doseženi rezultati niso majhni. Po znanih podatkih iz leta 1953 se je v Sloveniji organizirano bavil z eno ali drugo panogo -športa vsak 61. prebivalec. Te številke pa so se po tem letu še izpremenile v toliko, da danes skoraj lahko rečemo, da se že povprečno vsak 50. prebivalec Slovenije bavi z neko panogo športa. Še bolj razveseljive so številke, če jih gledamo lokalno. Tu predvsem prednjači mesto Celje, kjer se vsak 10. Celjan bavi s športom. Ob pregledovanju uspehov je zanimivo, da se je telesna kultura predvsem pa lahka atletika, razvijala z mnogo večjo vztrajnostjo kot nekdaj tudi v gospodarsko manj razvitih predelih, zlasti v partizanskih krajih, kot na primer: Črnomlju. Novem mestu Kočevju in drugod. Če k tem številkam prištejemo še impozantnejše številke telesnovzgojne organizacije Partizan, ki se je prav tako lepo razmahnila v svojem delu potem smerno reči, da smo več ali manj v sistematično udejstvovanje vključdi res lepo število naših delovnih ljudi. Organizacije so se učvrstile in prebolele začetno konjunkturno valovanje članstva. Ustvarjeni so torej pogoji za naprej. Razumljivo je. da vse to nalaga vam' akti vi.-tom s tega področja, še posebno odgovorne dolžnosti. Pomoč političnih ter gospodarskih organizacij ter organov obl isti je bila doslej sicer izdatna, vendar nezadostna, da bi krila potrebe in izkoriščala vse dane možnosti. Ve tem pogledu mislim da se je situacija sicer odslej bistveno izprernenila. da pa bodo v tej smeri v bodoče doseženi brez dvoma še mnogo večji uspehi. Telesna kultura dobiva danes v našem javnem življenju pomen, kot ga je v razvitih deželah že dosegla. Skladen razvoj telesnih in duhovnih sposobnosti našega delovnega človeka raste v procesu naše socialistične graditve. Vse bolj premagujemo konservativna stališča ki so v bistvu ostanki političnih reakcionarnih sil iz preteklosti. S tem pa seveda ni rečeno, da nas tu ne čaka trd, dolgotrajen in vztrajen boj, da bo telesna vzgoja postala sestavni del življenja našega delovnega človeka. Vsi ugotavljamo, da bo treba še mnogo napraviti, orati včasih ledino na področju telesne kulture med i našimi delavci in kmeti Tu je predvsem važno, da v ta proces pritegnemo mlado generacijo delavcev in delavk, ki naj postanejo nosilec novega naprednega gledanja na telesno kulturo. Vse materialne in kadrovske investicije v tej smeri nas morajo voditi k novim uspehom. bodoče storiti še vzgojnih organizacijah in agitator z naprednih pogledov v naši javnosti. Pri tem imajo veliko in izredno odgovorno vlogo tudi športni novinarji. Če bi se ti pri svojem pisanju vselej zavedali te odgovornosti bi s tem mnogo storili za popularizacijo telesne vzgoje in utrjevali prizadevanje skromnih telosnovzgojnih aktivistov, ki širom naše domovine, kot amaterji, ob izredno težkih pogojih materialne in idejne politične narave, dosegajo za enkrat še skromne, a vendarle pomembne uspehe. Mislim, da na tej svečani seji ne moremo mimo tega. da jim izrazim še posebno praznanje za dosedanje delo ter jim želim nadaljnjih uspehov v bodoče. , Mislim, da vsi, najbolj pa vi, aktivisti na področju telesne kulture želite, da bi naša telesna kultura dosegla nivo, ki bi bil vreden ugleda naše, socialistične Jugoslavije. Če pa bomo hoteli to doseči, bomo morali usmeriti svoje delo tudi v organe družbenega upravljanja Razni sveti, komisije, upravni odbori in tako dalje, ki nastajajo pri komunah ne smejo ostati brez ljudi, ki so prežeti s pravilnim vrednotenjem telesne kulture našega delovnega človeka. Samo po tej poti bo mogoče z demokratičnimi metodami postopoma jačati materialno in kadrovsko bazo naših telesnovzgojnih in športnih organizacij. Na tej poti bomo tudi premagovali še obstoječe .slabosti v poodinih organizacijah, zlasti v manj razvitih predelih naše domo- Čg torej danes, ob 10-letnici, gledamo na opravljeno delo in če si zastavljamo nekatere smernice za bodoče, poleni lahko rečem, da smo ob tem vendarle lahko ponosni. Res je, da ob tem niso še rešeni vsi problemi, smo pa na dobri po-ti, da jih bomo, ob nadaljnjem požrtvovalnem delu telesnovzgojnih aktivistov postopoma rešili. V tem smislu želim izraziti priznanje vam in preko vas vsem športnim organizacijam ter športnikom Slovenje, ki so vsak po svojih močeh prispevali k uspehom teh desetih let. Naj bo ljubezen in spoštovanje do naporov našega delovnega človeka, ljubezen do naše socialistične domovine Jugoslavije in našega vodstva s tovarišem Titom na Čelu, tudi v bodoče vaše osnovno izhodišče lepega in nesebičnega dela.« Po govoru tov. Kimovca so navzoči med navdušenim odobravanjem odposlali dve pozdravni brzojavki. in sicer prvo predsedniku FT.RT maršalu Titu, drugo na predsedniku Ljudske skupščine LRS tov. Mihi Marinku. Nato je sekretar ZSS tov. Lavrič nrebral seznam 270 oseb. ki jim je Zveza športov Slovenije podelila priznanje za 10-letno delo na športnem področju. O!) zaključku slavnostne seje je invalidski pevski zbor pod vodstvom zborovodje Radovana Gobca dovršeno zaoel nekaj partizanskih pesmi, za kar so vsi poslušalci nagradili pevce in zborovodjo z navdušenim aplavzom. Po zdanji pevski točki so vsi udeleženci slavnostne seje v sprevodu odšli h grobnici narodnih herojev, kjer so bosanski nogometaši. ki so danes nastopili proti reprezentanci Slovenije, položili na grobnico lep venec. P. I. TRABERT zmagovalec z WIMBLEDONU Včeraj je bilo v Wimbledonu zaključeno nekakšno neuradno svetovno prvenstvo za teniške igralce-amaterje tradicionalni wimbledonski turnir. Favorit št. 1, 24-letni Amerikanec Tonyu Trabert je potrdil prognoze organizatorjev, ki so ga postavili za nosilca skupine št. 1 in je v velikem stilu osvojil turnir. Koliko je bil Trabert boljši od vseh nasprotnikov, kaže dejstvo, da v vseh svojih srečanjih ni izgubil niti enega niza. To se je doslej posrečilo le Donaldu Budgeu leta 1938. Tony Trabert je brez večje težave v finalu premagal Danca Kurta Nielscna s 6:3, 7:5 in 6:1. Ostala finalna srečanja pa so dala naslednje rezulatte: moške dvojice: Hoad-Hartwig (A) : Ro-sevvall-Fraser (A) 7:5, 6:4, 6:3, ženske: Brough (ZDA) : Fleitz (ZDA) 7:5, 8:6, ženske dvojice: Shilcock-Mortimer (VB) : Bloomer-Ward (VB) 7:5, 6:1, mešane dvo' jice: Seixas-Hart (ZDA) : Morea-Brougb (Arg.-ZDA) 8:6, 2:6, 6:3. V povratni tekmi za srednjeevropski nogometni pokal je včeraj dunajski Wac' ker igral doma neodločeno 2:2 (2:2) z m0* štvom Voros Lobogo iz Budimpešte. ^ef se je tudi prvo srečanje končalo neodlo* čeno, bosta morali obe moštvi odigrati & tretjo tekmo, zmagovalec pa se bo sre* čal s Hajdukom. Kaj hitro po uspešnem nastopu svetov* nega prvaka poltežke kategorije Arch*6 Moora proti Bobu Olsonu je prišlo d® sklenitve pogodbe za veliko srečanje me® svetovnim prvakom težke kategorij6 Rockyjem Marciancm in prvakom P0*' težke Mooreom. Ta dvoboj bo 20. sep' tembra na Yankee Stadionu v Yorku. USENiKGVA 13.89 v metu krogle Saarbriicken, 3. julija. Današnje srečanje med ženskima atletskima reprezentancama Posarja in Jugoslavije je prineslo zasluženo visoko znamo Jugoslovankam s končnim rezultatom 61: 45. Najboljša od naših atletinj je bila članica ljubljanskega Odreda Usenikova, ki je dosegla z metom 13,89 m nov državni rekord v metu krogle. Samo ruske in nemške atletinje so bile letos uspešneje od Usenikove. K zmagi Jugoslovank je mnogo pripomogla tudi Bobovičeva, ki je osvojila 3 prva mesta. Rezultati — 60 metrov: Babovič (Jug.) 7.8, Singer (P) 7,9, Jakobi (P) 8.1, Frank (Jug.) 8.1; 100 m: Babovič (Jug.) 12.3, Schell (P) 12.4, Rof-£er (P) 12.5, Stamejčič (Jug.) 12.8; 200 m: Singer (P) 26.0, Frank (Jug.) 26.6, Šteto' novic (Jug.) 27.0; 80 m ovire: Babovto (Jug.) 11.9, Meizer (P) 12.2, Bajželj (JUS-1 12.6; višina: Panič (Jug.) 155, Tuce (JUŽ-* 153, Hofimann (P) 153; daljina: Hoffman" (P) 5.57, Eckel (P) 5.48, Tuce (Jug.) 5 Stamejčič (Jug.) 5.28; krogla: Usen1^ (Jug.) 13.89, Kotlušek (Jug.) 12.64; d>sl‘: Matej (Jug.) 44.16, Borovec (Jug.) 43.5*> kopje: Kaiuševič (Jug.) 43.38, pero'" (Jug.) 36.67, 4 X 100 m: Posarje 49.2, JuS' 49.5. Ljuhljiina, 3. jul. — Za začetek proslave 10-letnice športa je uspelo funkcionarjem ZŠS in N.ZS skoraj v zadnjem trenutku pridobiti zn gostovanje nogometno reprezentanco BiH, pri čemer moramo poudariti, da se je nogometna zveza BiH brez oklevanja in zelo rada odzvala temu vabilu. Gostje so prispeli v Ljubljano v petek in bili najprej sprejeti pri predsedniku ZŠS, tov. Kre-setu, nato pa so se udeležili tudi slavnostne seje v čast proslave. precej priložnosti za dosego gola, pa so jih zamudili, hkrati pa jih je spremljala še velika smola. CSR : JUGOSLAVIJA 9:6 (6:6) Danes se je začel pollinaini del svetov' nega prvenstva v rokometu. Naša repre' zentanca se je srečala v Vanne-Eickel reprezentanco ČSR. V prvem polčasu s" naši igralci uspeli držati igro precej l1' enačeno in so odšli na odmor z rezVl' tatom 6:6. V nadaljevanju pa je Cehoi" uspelo doseči še tri gole in s tem h'"1 končno zmago. V isti skupini sta velik0 borbo vodili Nemčija in Avstrija. Ne"1' cem je končno uspelo le zmagati z 21T Rezultata skupine B: Švica : Francu3 21:7, Švedska : Saar 11:9. 3 GOLI V 4 MINUTAH vedno smo pričakovali, da Prav tako bomo morati več kot smo doslej za pravilno vrednotenje telesne vzgoje v soli. Znano dejstvo je, da premagovanje telesnih naporov, vztrajna vež-ba in plemenito tekmovanje razvijajo v mladem človeku vse one lastnosti, ki jih želimo dati novim mladim socialističnim generacijam. Pravilnega vrednotenja dela in sočloveka, utrjevanje volje, humanega in enakopravnega odnosa človeka do človeka, naroda do naroda ni mogoče misliti brez skladnega razvoja telesne in duhovne kulture. Novi socialistični odnosi, ki nastajajo v procesu naše socialistične graditve terjajo kot bistveno sestavino tudi telesno kultiviranega človeka. Športna igrišča, stadioni, telovadnice, bazeni itd. morajo vse bolj postajati množični razsodnik novega duha v telesno- Po-poldne pa sc je zbralo na centralnem stadionu ob Titovi cesti približno 8000 gledalcev, ki so ob prihodu na igrišče navdušeno pozdravili reprezentanco BiH: Pejak (Vrebac), Kranjc, Biogradlič, Ima-movič, Handžič, Džemidžič, Živkov, Kurtovič, Lovrič, Kulovič, Pašič (trener Dragičevič) in Slovenije: Bencik (Brezar), Pandur (Donko), Rupar, Gruden, Berginc. Žumbar, Hacler, Vidic (Guban). Plaznik (Dolenc), Hočevar, Belcer (trener Pišek). Naši reprezentanti so podarili gostom okusno plaketo, igralci obeh moštev pa so izmenjali med seboj cvetje, ki so ga nato vrgli med gledalce ob njihovem velikem navdušenju. Škoda, da je bil začetek zares tako prisrčen, dogodki pa so se na veliko nezadovoljstvo gledalcev kasneje odvijali tako. da je slovenska reprezentanca doživela prav občuten poraz. obeh moštev so bile zelo hitre, zdaj proti enemu zdaj proti drugemu obrambnemu prostoru. Sprva smo imeli občutek, da se naši reprezentanti med seboj kar dobro razumejo, čeprav so bili tako na hitro zbrani skupaj, kasneje j>a smo bili z njimi razočarani zaradi tega, ker so zamujali priložnost za priložnostjo, čeprav bi lahko nrišli v vodstvo. BiH : Slovenija 4:0 (1:0) je sicer kazal, da bodo V 23. minuti je BiH že vodila z 1:0. Živkov je nevarno prodrl v neposredno bližino vrat in streljal. Ta strel Bencik ne bi mogel braniti, usodno pa je posegel vmes še Pandur, ki je dosegel autogol. Zc minuto kasneje sta rešila skoraj siguren gol Berginc in Rupar, takoj nato pa Hacler ni izkoristil lepe priložnosti. V 29. minuti smo videli že žogo v mreži gostov. Po lepi kombinaciji med Hočevarjem in Vidicem je zadnji streljal, na sami golčrti pa se je znašel Biogradlič, ki je strel obranil z obema rokama. Sodnik Gvard- Začetek Slovenci gostom iz Bosne in Hercegovine enakovreden nasprotnik, saj so začeli takoj ostro napadati in kmalu ustvarili nekaj ugodnih priložnosti za dosego gola. Toda tudi reprezentanca BiH ni mirovala. Bencik je prav dobro posredoval, čeprav je imel mnogo dela. Akcije jančič je prisodil enajstmetrovko, pa žal jo je Berginc zastreljal. Tako je bila zamujena spet ena od izrednih priložnosti za dosego gola. Toda pripomniti moramo, da bi se morala ta enajstmetrovka ponavljati, ker je Pejak ob strelu stal izven črte in celo poskakoval, eden od igralcev pa je prestopil črto. Sodnik pa na veliko začudenje, enajstmetrovke ni dal ponoviti. To je precej vplivalo na nadaljnji razvoj igre. Seveda so imeli naši napadalci do konca polčasa še Še vedno smo pričakovali, da bodo domači rezultat izravnali. V drugem polčasu go namreč še z večjo silo pritisnili in oblegali vrata gostov. Prve četrt ure so imeli sploh premoč na igrišču, pri nenadnem prodoru pa je v 60. minuti Lovrič po krivdi krilske vrste dosegel drugi gol 2:0. Naši igralci so nekoliko popustili, kar jih je 3 minute kasneje spet stalo gol. Kurtovič je z ostrim strelom iz daljave 16 m presenetil Bencika. Minuto kasneje pa je Pašič preigral obrambo, se znašel pred Bencikom sam in dosegel končni rezultat 4:0. Teh golov je bila kriva predvsem igra slabe obrambe v teh trenutkih, pa vendar je zamenjal Bencika Brezar, ki je do konča igre svoje delo prav uspešno opravil. V reprezentanci Slovenije je začelo nato močno »škripati«, le tu in tam smo videli kakšno uspešno akcijo, v 73. minuti pa je bila znova dosojena enajstmetrovka v korist domačim, spet zaradi roke v kazenskem prostoru. Tokrat je bil »zastre-lecc Hočevar, ki je že drugo prilož- ROMA : VOJVODINA 4:5 (3:11 Pred S0.000 gledalci jo včeraj l,(lCr grajski Partizan odigral svojo prv° tekmo na gostovanju' po SŽ. V M11' skvi ga je premagal domači Spari"6 z 2:1 (1:1) Bajto prvak 7. julija. — Na cestni vožnji 18 Beograd, mladinsko prvenstvo FLR J med Novim dom in Batajnico ter obratno je danes o- *’ jil prvo mesto Bajlo Simo iz Zadra, 2 B«1^0 Biče g (Skoplje) in Jože Rigbon, kateri p' 'J sedel 3. mesto. Proga je bila dolga 100 Prvoplasirani je prevozil progo v 2 uran Kolesarska dirka po Avrstriji je za k J®' čena. Do 5. etape so se naši kolesarji /V kar dobro držali, v tej etapi, ki je najtežja (prehod čez Grossglockher). P sta zaradi padca oziroma defekta ods'® pila Petrovič in Bogovič. S tem je J1 goslavija izpadla iz ekipne konkurenc^' Se naj večji uspeh od naših lcolesarj8. (214 km) Varga, ki je zasedel 3. 1110.1 mes“’ za kolesarjem Saara Debussentom ih a.iu : ... je n ost današnje tekme zamudil. Vratar Vrabec je strel ubranil, pri tem pa je tudi on poskakoval po golčrti. Spet smo bili začudeni nad sodnikom Gvardjančičem, ki tndi tokrat ni postopal po povsem jasnih pravilih. Neuspeli Slovencev v tem trenutku so gledalci »pozdravili« z žvižganjem, kar pa je vredno graje, ker je vratar gostov pri streljanju nepravilno posredoval. Domači so se še in še trudili, hkrati pa zapravljali marsikakšno akcijo, medtem ko mičem (Avstrija). V končnem plast71 ' je zmagal Šved Nordwall s časom 37:1"'.' Varga se je uvrstil na 19. mesto s 37:58- ’ Jugo pa na 29. z 38:36:23. V ekipni K° kurenci je zmagala Avstrija. Finale mladinskega nogometne#3 turnirja ODRED : SPARTAK 2:0 (1:0) so nas gostje presenečali z lepo uk*.j ho igro. Zadnjih 5 minut so hot domači izsiliti vsaj častni gol, ^ pa jim ni uspelo. Usoda slovenj reprezentance ob ' zadnjem žviZn sodnika je bila zapečatena. Ljubljana, 3. julija. — Že ves teden so se najboljši slovenski teniški igralci borili za naslove republiških prvakov. Za letošnje prvenstvo je bila značilna zelo Številna udeležba, saj je nastopilo skoro 100 tekmovalcev v 10 disciplinah. To je bilo tudi najštevilnejše prvenstvo po osvoboditvi. Najštevilnejše so bili zastopani Mariborčani, saj jih je nasto-pilo kar 45. Pohvalno pa je, fieia. Černe Miroslav Ljubljana, 3. julija. Danes je nenadoma podlegel zavratni bolezni geom. Černe Miroslav, znani športni delavec, ki se je nad 35 let udejstvoval predvsem v atletiki kot organizator in atletski sodnik. Pred vojno je bil eden glavnih sodelavcev bivšega ASK Primorja in tedanje Atletske podzveze, po osvoboditvi pa se je takoj vključil med atletske sodnike in bil tudi dolga leta aktiven funkcionar Atletske zveze Slovenije. Njegova nenadna smrt pomeni za slovenske atletske delavce veliko izgubo. Atletska zveza Slovenije vabi vse atletske sodnike in vse ostale športnike, da se polnoštevilno udeležijo pogreba pokojnega tov. geom. Černeta. Cas pogreba zasledujte v dnevnem časopisju. Marljivega športnega delavca geom. Černeta bomo ohranili v trajnem spominu. da so se lotos prvenstva udeležili tudi tekmovalci iz Jesenic, Trbovelj, Brežic in Kamnika ter se prav dobro držali. Žil pa je še vedno nekaj večjih mest, ki niso poslala nobenega tekmovalca, To so n. pr. Kranj, Celje, Nova Gorica in Novo mesto. Pri članih je nastopilo 64 tekmovalcev, od katerih sta pokazala najboljšo igro oba finalista. Naslov novega republiškega prvaka je osvojil Škulj, ki je premagal lanskega prvaka Čebularja 8:6, 6:3, 6:3. Tudi v disciplini starejših mladincev je Škulj osvojil naslov prvaka z zmago na Ogrinom. Ker pa gre v tretje rado, je osvojil še tretji naslov. Skupaj s Suharjem sta v finalu moških dvojic premagala Razborška in Ogrina. Pri mladincih je postal novi republiški prvak Satler, ki je v finalu premagal Fiderška 6:2, 6:1. Članic je nastopilo 16 in sta se v finalu srečali sestri Lovrenc. Zmagala je Truda 6:8, 6:1, 6:1. Tudi mladink je nastopilo 16 in je osvojila prvo mesto Lovrenc H. Zmagovalca mešanih dvojic sita postala ‘Lovrenc in Žižek. Pri mladincih sta osvojila naslov republiških prvakov v dvojicah Satler in Fideršek. Pri ženskih dvojicah pa so se v finalu pomerile Mariborčanke med seboj. Zmagali sia sestri Lovrečevi. Med nepravilnostmi, ki smo jih opazili na turnirju, je prav gotov to, da je vodstvo mariborskega Branika pustilo komaj 13 in pol letno Lovrenčevo nastopiti v tolikih disciplinah. Res je, da je zelo talentirana, vendar je pri njenih letih ne bi smeli preobremenjevati in ne bi smela nastopiti v tolikih disciplinah. Tudi Zveza bi morala pazili, da se ne bi dogajale take nepravilnosti FAVORITI v slabi lomi POSEBEN DOPIS ZA »POLET « IZ NEMČIJE OD MITJE VIDICA ;®rald' vendat Precei "corgajiiz" ------------------------------------------------------------------------------------------- Tako pri enih kot pri drugih v napa® Miinchen, 29. junija. — Danes se je v Nemčiji pričelo IV. svetovno prvenstvo v rokometu. Sedemnajst reprezentanc je razdeljenih v šest skupin po tri (le v šesti skupini sta samo Jugoslavija in Nizozemska). Skupno bo odigranih 33 tekem, in sicer vsaka v drugem kraju. Nedvomno je to edinstvena propaganda za rokomet, ki pa je v Nemčiji itak eden najpopularnejših športov. V vlaku na poti v Nemčijo sem skoraj v zadnjem trenutku spremenil svoj načrt potovanja in namesto da bi se peljal do Kob-lenza, kjer je danes Jugoslavija premagala Nizozemsko s 13:4 (7:1), sem se ustavil kar v Miinchenu. Tako sem danes prisostvoval tekmi ČSR : Danska 14:10 (11:5), jutri pa bom v Augsburgu gledal tekmo Madžarska : ČSR. Te tekme so zanimive zato, ker Madžarske im ČSR še niomo poznali in pa zato, ker naša reprezentanca v polfinalu igra z zmagovalcem te skupine in je potrebno pripravit' protitaktiko. Prvo, kar me je nemalo presenetilo, je bila zelo slaba reklama. Že pred 10 dnevi sem v Augsburgu videl lepake za tekmo Madžarska : ČSR, medtem ko v Miinchenu ni bilo videti ničesar podobnega. Temu primeren je bil tudi obisk tekme — 4000 gledalcev, kar je za svetovno prvenstvo res malo. Toda tudi teh 4000 gledalcev ni imelo priložnosti videti igro v slogu svetovnega prvenstva. Ker sc igra prvenstvo po mednarodnih pravilih brez delitve igrišča na tri dele, igrajo pač vsi razne variante na zidu. Čehi so nedvomno boljše moštvo. Igralci so tehiniono dovršeni glede obvladanja žoge, vendar so slabi fin-terji(l). Odlikujejo se z zelo točnimi in o-strimi streli na gol, vendar streljajo vedno iz sredine in tudi krila skušajo priti v sredino .Na vsej tekmi ni bil dosežem niti en gol s krila(l), kar je nedvomno velika pomanjkljivost ekipe in znatno olajšuje delo nasprotni obrambi. Danci so tehnično slabši in je bilo na tekmi tudi več primerov »žajfe«, kar človek na svetovnem prvenstvu ne bi pričakoval. Odlikujejo se z ostrimi, toda nepreciznimi streli na gol. Zanimivo je, da obe moštvi zelo slabo postavljata »zid« pri izvajanju sedemnajst metro vik in kljub temu so igralci redkokdaj direktno streljali na gol, temveč so vedno skušali doseči uspeh s podajanjem žoge. Glede taktike sta se ekipi nekoliko razlikovali. Čehi igrajo dvojni zid z 9 igralci (na 11 m 5 igralcev in na 17 m 4 igrale v eni vrsti). Deseti igralec se nahaja vedno bolj spredaj na sredni igrišča. To naj bi jim omogočilo hitre protinapade, vendar na tekmi tega ni bilo videti. Ker so bili vsi napadi precej počasni in so napadali z največ 6 igralci. Danci igrajo v obrambi »aktivno cono«, v kateri se znajde tudi vseh 10 igralcev. Kvaliteta posameznikov pa nikakor ni zadovoljiva za ta način igre in je bilo zato razmeroma lahko najti »luknje« in doseči gole. Napadali so Danci z 8 in tudi biilo videti nekega določenega sistema, ^ več se je napadalo bolj na »hura«. Oba ^ tarja sta bila srednje kvalitete in nisi8 ^ kazala tega, kar se pričakuje od reiprezeid3^ Desni zgornji kot je bil obema slaba Sodnik Kramer (Nemčija) je sodil *e ^r v »nemškem slogu« — dopuščal je st) ^ rake im bi! zelo popustljiv pri pri5^ A na rezuWl>- tudi zadržanje popustljiv triuajistmetrovk. Naredil je tudi napak, ki pa niso vplivale Omembe vredno je stva, ki je zelo objektivno in pozna pravila igre. Tako je bilo r^rj6 skoraj bolj zanimivo poslušati kom011 gledalcev kot gledati tekmo. V Berlinu je Nemčija premagala sko z 9:4 (6:3), kar je naj večje presek p, 3ud»rj ~ I. kola. Vsi Nemški komentarji p0® tako igro Nemčija ne bo usp^a i* da s ji-ti prvenstva in bo zato nemška naslednjo tekmo izpremenjena in b°d°^ tere starejše igralce zamenjali mlajši- 1 di ta piozkus ne bo uspel, potem 1 nadaljevan ju pričakujemo še ua dalj:°ja seneČonja. so se Pričakovanja Jugoslovanov sv — in v prvem srečanju je Jugoslavija P ^r« Nizozemsko zagotovila vstop v polfinale 13:4 (7:1) ter si tako žc 1 Drug« ^ Nizozemsko igra naša reprezentanca v 1 julija v Bonnu.