IX. letnik.
V Gorici, dno 27. decembra IflOI.
52. številka.
Izhaja vsaki četrtek ob 11. uri dopoldne. Rokopisi sc ne Via-čajo, Nefiankovana pisma se ne sprejemajo.
Cena lisln /naša za celo leto 'I kume, za pol let.i 2 kroni. Za m a n j premočne za celo leto 3 krone, za pol lela K I M' Za Nemčijo je cena listu 5 K, za diuge dežele izven Avstrije (i K.
Rokopise sprejema uredništvo v Gorici, dvorile sv. Hilarijn štev. 7.
sko ljudstvo
1
v
ta vero dom (S?
N.uiiOiiino m m /iiaiiil.i s p i e j e m a iipr.ivništvo v Gorici, Seuicmška ulica št. ‘J. Pos.iiue/ne številke se piodajajo v toba-karuali v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališOu nasproti mestnemu vrtu iu na Koreujskem biegu (l<iva Como) št. I I pii H vin.
Oglasi in poslanice se raihmijo pi> petil vistali, in sicei: če se liska enkiat M vin., ilvaki.it 12 vin,, tnki.it H) vin. Več-kl.lt po pugodbi.
Izdajatelj in odgovorili vreduik: “ === In še enkrat: Organizujmo se!
V	starih Alenah je prnjol neki obla,-stnik med veselim gostovanjem lisi, v katerem ga ju svaril dober prijatelj pred bližno zaroto. Ali mož, nejevoljen, da ga kdo moti med veselico, vrže neodpečatjeno pismo pod vzglavje svojega sedeža, rekoč: „Opravki za jutri-1. Toda drugega jutra ni dočakal mož, izgubivši še tislo noč oblast in življenje. Modrosti je učiti se od ne-modrosti drugih.
Zato kličemo vsem našim somišljenikom: Ne odlagajte z organizacijo. Ti opravki morajo biti za danes. Takoj brez odloga treba pričeli. Kdor se čuti sposobnega zti to, njegova sveta dolžnost je, da takoj prične z delom. Naše geslo mora biti: Že danes, ne šele jutri. Na delo torej, da ne poreko zanamci, da smo bili malomarni in brezbrižni za velevažna vprašanja svoje dobe, da smo liili preslabi za dejanja, preboječi za žrtve.
Ne moremo pa dovolj povdarjati, da pri tem vprašanju kaloliško-narodne organizacije niso naši nasprotniki glavna stvar. Kavno to marsikje zavira vsako organizacijo, ker se ljudje, kateri bi sicer po mislili bili vneli za njo, boje nasprotnikov. Vedno pravijo: Kaj bode la ali oni rekel, ta bode nasproten, ta je že nasproten. Jaz se nočem zamerili, kaj bodo pisali napredni lisli ild.
To ne velja, mi moramo združevati prijatelje, za nasprotnike pa se ne brigali. Organizovali ne inort mo drugih, i kakor tiste, ki so ene misli. Pustimo v miru nasprotnike, ne mislimo na nje in s tem ne ubijajmo sebi poguma, ne škodujmo dobri stvari in ne gtibimo časa Ne zmenite se zato, kaj pišejo liberalni listi. Vsaki ima sam vest. Da si izpraša svojo vest, ne potrebuje liberalnih listov.
LISTEK.
Čuvaj se slabega berila!
Kilo je na Nemškem. V meslu N.
| živela je mlada luteranka. Ta je imela tovarišico, ki je bila katoliške vere in zelo pobožna. „Kade sve — piše luteranka — skupaj zahajale iu se jiogo-varjale o lem in drugem, kot dve mladi, pošteni, odrasli deklici. Ljubile st* sve in razumele prav dobro.
Ko so necega dne zopet snideve,
| in sve o marsičem govorile, prideve tudi na vero. Jaz sem tovarišici dolgo zakri-, vala, da sem luteranka in danes še h;
S sem ji to razodela. Tovarišica me žalostno pogleda in začne jokati!
Jaz .'C tedaj močno začudim njeni britkosti in je ne razumem. Skušala sem jo tedaj pomiriti in ji dokazati, da I ud i mi luterani imamo enake božje zapovedi in da častimo Kristusa kol svojega Odrešenika. Toda tovarišica moja mi ne da 1 veljave, temveč mi kar naravnost pove, Ida dvomi, ali smo mi luterani sploh 1 kristjani.
Med nama nastane tedaj neka na* sprolnost in hud srčen boj, in jaz se celo spozabim tako daleč, da se začnem hudovati. Da bi prepričala dobro tovarišico o resnici svojih besed, ji dam moj luteranski molitvenik, razne luteransko pesmi in drugo luteransko berilo.
Jaz nikakor nisem mislila blago tovarišico spreobračati s tem k lutcranstvu
I v a n it a j I v Gotici.
Tiska „i\an>(llia tiskarna'1 (odgov. J. Marušič) v Gorici.
Vse 'organizacije naše pa morajo izvirali i/. rodbine, pričeti se morajo v rodbini, zvezane morajo biti z rodbino. Vse, naj se imenujejo posojilnice, naj se imenujejo zadruge, bralna drušlv^^oli-tična društva, sploh vsaka /.vez^Bied ljudmi, kakoršnakoli, ki h oče služili splošni koristi, mora biti v tesni zvozi z rodbino, mora se torej skrbno varovati vsega, kar bi rodbino in njeno vez na zemlji rušilo. Zakaj prvo je vendarle vedno rodbinsko življenje. Kodhina je svetejša, nego vse družbe, ki so nastale za njo. Zato mora biti vsa organizacija taka, da ne ruši in ne moti rodbinskega življenja. Vsako naše društvo pospešuj nravnost in versko življenje. V gospodarski organizaciji treba pral vsem povdarjati moralno stran gospodarskih društev, posojilnic, zadrug ild. Ta društva morajo v udih vzbujali varčnost, ve’solje do dela in napredka itd. Izključena mora bili potrata in razkošnost. Tudi politična društva morajo se ozirali na družino, ki je temelj človeške družbe.
Zalo opozarjamo zopet na resolucijo drugega slov. katoliškega shoda, ki se glasi:
,.1‘ri snovanju in proosnavljanju pobliskih in nepolitiških društev naj se pazi, da društveno delovanje ne bo kalilo rodbinskega življenja; v prvi vrsti naj se gleda, da bodo društva služila pouku in blaženju srca; odstranja naj se vsaka priložnost za potrato iu razkošnost".
Ničesar ne verujem.
Kaka abotnost! Ljudje se branijo
vere, a ndajajo se praznoverju! praznoverja ne nahajamo morebiti le v zapuščeni ogljarski koči, ampak še vse kje drugje. Saj je pisal neki dunajski liberalni list celo sam:
in tudi še v misel mi ni prišlo, da bi jej dano borilo vtegnilo v čem škodovati ali jo omajati v njenem prepričanju.
Hodile sve vedno skupaj in se ljubile leto za letom. Toda kako se začudim, ko zapazim, da nosi mojo knjigo seboj, ko hodi k sv. maši!.... In kaj še!?....
Jaz sem mod tem časom bila tako srečna, da sem pristopila h katoliški veri
—	hvala večnemu Kogu! — ali uboga moja tovarišica se je vsa nekam spremenila in začela bili dan za dnevom bolj mrzla proti kaloliiki, edino zveličavni veri!!
Ta čas ji umrje oče. Nedolgo potem me obišče. In kaj mi pove?! — Groza pač, kam pripelje človeka slabo berilo!! Pove mi z neko zadovoljnostjo, kako je zabranila duhovniku, da ni smel k postelji njenega umirajočega očeta!! In ko ji jo hotel duhovnik blagosloviti križec, katerega je pokojni oče v rokah imel, odgovorila mu je, da jo nji zadosti, iu da ne pozna večjega blagoslova, kakor če se dotakne očetove mrzle roke!....
O	moj Kog! si mislim. Jaz nisem bila takrat še toliko podučena, da bi prav razumela, kako uboga v veri je postala moja tovarišica!
Pride nedelja. Zopet sve skupaj. Napravile sve se v cerkev. Ali kaj vidim!? Moja tovarišica se napoti proti luteranski cerkvi!
„Karn pa greš?* ji rečem. ,.Kaj iščeš tam? Tam ne najdemo tolažbe, pojdi z menoj!" Nič! Ona gro v lute-
,.Dobi se mnogo omikanih ljudi, ki se o petkih ne vozijo po železnici, ki zjutraj boječe pazijo, da ne vstanejo z levo nogo.“ Vse, tudi abotno praznoverje rajši tedaj, kakor vero, ki jo nujno zahteva zdravi razum! To je stara pesem ; kjer gine vera in se šopiri brezvera, uspeva tmIi bujno praznoverje.
(j. A kako dolgo l r a j a n e-vera? Deinosten, veliki govornik starega veka, imenoval je večkrat kralja Aleksandra, nasprotnika Atencev, golobradega dečka. Ko so ga pa Atenci hoteli poslali k Aleksandru, zbal se je stopili „golobrademu dečku11 pred oči in vrnil se je sredi pola. Knako delajo brezverci Kahajo se s svojo nevero, dokler jim smrt, ki je še močnejša kot kralj Aleksander, ne slopi pred oči. Tedaj pa je misel na vero sitna, da, grozna. Volnei, brezverski pisatelj, je .nekdaj, vozeč se po morju razlagal na krovu ladije pomorščakom brezverske nauke. Naenkrat se stemni nebo, strašen vihar se vzdigne, m bulija je v grozni nevarnosti. Volnei zbeži v sobico, kjer vidi redovnika moliti sv. rožni venec. Izlrga mu molek, stisne se v kol in začne toplo moliti, Ko vihar poneha, pride Volnei zopel na krov, kjer ga vprašajo oni, ki so ga videli ravnokar molili, zasmohljivo: ,.Kam si djal svojo brezvero; si jo li vrgel v mo ' ?“ Volnei pa odgovori z resnim licem: ,.Lahko je liili brez vere, ko človek sedi složno za pečjo, preskrbljen z vsem dobrim; ne pa, ko vstane vihar in grozi pogin. Tedaj premaga človeka čustvo, kateremu se nikdo ne more ustaviti**.
Ostanimo tedaj pri sveti veri, katere ne namesti nič boljšega. Ogibljimo se vseh blodenj, ki vodijo k neveri. Kdor ohrani srce prosto ognjenih strasti, kdor ne sega po slabem berilu, kdor se ne
ransko cerkev, jaz v katoliško veliko cerkev.
Pretečo na to več časa. Jaz grem z očetom na potovanje. Od tistega časa se nisve več videle.
Devet let na to ona umrje. Grem in obiščem njen grob. Ko ga najdem, vidim, da ni na spomeniku križa. Le golo ime‘očeta in hčere! Počivala sla blizu drug poleg drugega. Žalost me obide. Po-prašujem tli iu tam, ali nič ne izvim. Slednjič najdem njeno staro deklo, ki je bila še živa. Od te izvem, da ni njena gospodinja, moja nekdanja tovarišica, tri leta pred smrtjo šla več v cerkev! V zadnjem trenolku še le pripeljala je njena sestra duhovnika, drugače bi bila reva šla v večnost brez sv. zakramentov!
,,i)a, kaj hočemo1*, ponavljala je v enomer stara dekla, ..pokojna je čilala luteranske spise in slabe časopise, in to je bilo krivo-.
Globoko v srce me to zadene! Kala sem se, da se zgrudim mrtva, ker srce mi ni dalo mini. Vest mi je ponavljala: ,.T i si kriva! ti si kriva!’1
Hudo povračilo.
((tesnilna dojsodba.)
I.
Neko jutro je hodil poslaren mož od hiše do hiše po vasi iu v eno mer popraševal. je-ii kedo včeraj popoludne ali v noči videl njegovo hčer.
udaja slabim društvom, kdor moli in dela, ne bo izgubil sv. vere, in grozč naj še hujši viharji, prijadral bo zmagovito v pristanišče večne sreče.
I/. miinSkega prosto predelal
I.	K.
Kmetijske zadruge.
S 3. se glasi: „Člani stanovskih kmetijskih zadrug so praviloma vsi lastniki iu užitkarji zemljiških ali go'.dnih posestev, ki niso izključno le za zabavo ali vpisana v železniški knjigi.
Deželni zbori pa morejo natančneje določiti, katera zemljiška ali gozdna posestva spadajo pod ta zakon.
Deželni zbori morejo določiti, da so:
a) zemljišča, ki po večini obsezajo gozde,
b) zemljišča, ki nimajo določene velikosti ali dohodka,
c) zemljišča, ki presezajo gotovo velikost razsežnosti ali dohodka, izključena spioh iz zadružno obveznosti ali pa da smejo za-se osnovati posebne stanovske zadruge.
Ne glede na te izjemo je vsak lastnik ali užitkar član one okrajne ali občinske zadrugo, v katere okrožju leže njegova zemljišča. Čegar zemljišča leže v okrožju raznih zadrug, je član vseh dotičnih zadrug’1.
S 4. določa, da okrajno glavarstvo, oziroma deželna vlada določala, kdo je v smislu S 3. lastnik ali užitkar zemljišč. Ta paragraf je obveljal z dostavkom posl. Koniga, da politično oblastvo razsoja ,.v sporazumu z avtonomno oblastjo
S 5. so glasi: „Člani deželnih zadrug so vsi člani v isti deželi obstoječih okrajnih zadrug. Ako je v eni deželi več deželnih zadrug, določa deželni zbor, v
Nihče mu ni vedel odgovora, le vpraševali so, kam je šla, da ni doma. »Včeraj popoludne šla je po krme pod Kreg, a ni je nazaj, gotovo se ji je pripetila kaka nesreča*1, tožil je oče. Vaščani se napotijo iskat, in po težkem peturnem iskanju našli so jo v prepadu pod Kregom — mrtvo.
Mreta (lako jej je bilo ime) je bilo zelo hudobno dekle, prava nadloga celi vasi, še kot pastirica je zmeraj delala škodo kmetom na njih posestvih; pozneje je jemala pridelke z njiv. Nobena reč ni bila varna pred njo.
Po takem početju so jo črtili vsi vaščani, posebno v hudem sovraštvu sta bila s Zemljakoin, ker največ škode je njemu naredila. Nihče ni točil solz za njo. Tu pa lam je kdo zdihnil: „Da bi bila le z Kogom spravljena, naj bi umila, saj je itak bila v nadlego sosedom. Ka-koršno življenje, taka smrt**.
Ženice pa so jele stikati glave, in liho šepetati: ,.Moj Kog! ali je res, ali ne, kar govorijo, da jo je Zcmljak pahnil v prepad.“
„Nič čudnega, saj mu je zmiraj nagajala. Kavno tisti dan je žela krmo na
Zemljakoveni pod Kregom**, pripo ...........
so druge.
„Moj Kog! — gotovo jo je zasačil, morda sta se se kaj sporekla in pahnil jo je po Kregu naravnost v prepad", kramljale so dalje.
katero deželno zadrugo spadajo raz lir m1 okrajno in občinske zadrugo.
S (i. Člani zadrug so opraviiVni svoji* pravico in dolžnosti prepuščati svojim najemnikom. Deželni zbori morojo v lom oziru sklonili natančimjše določbe. Deželni zbori morojo določiti, ali smejo takozvani ,conladini in koloni' bili člani zadrug''.
tjij 4. in S. določala, da nedololno lastnike zemljišč v zadrugah zastopajo varuhi, juristi« no osebo pa pooblaščenci.
S 9. določa, da deželni zbori sklepajo glede odborov in delokroga posameznih zadružnih organov. Deželni zbori morajo tudi določevali, ali se sprejmo v zadruge razno osebe (oskrbniki, učitelji, živinozdravniki itd.), ki sicer niso posestniki. a imajo- zasluge za poljedelstvo.
i; 10. določa, da deželni zbori napravijo pravila za zadrugo. Ta paragraf je obveljal brez debate.
Ker je bil $ 11. vsprejol v zvozi z 2, pride na vrsto s? 12, ki govori opravilom stališču zadrug.
S 13. se glasi v bistvu: Vse troske za ustanovitev in upravo zadrug plačajo zadružniki, v kolikor se ne pokrijejo z drugimi dohodki. V la namen določijo deželni zbori potrebne priklude k zemljiškemu davku.
Politični pregled.
Zadnja seja državnega zbora pred božičnimi prazniki dne 18.
t m. — Zbornica je v tretjem branju vsprejela zakon glede stanovskih in kmetijskih zadrug. Poročevalcu Povšctu so mnogi poslanci čestitali.
Dalje je zbornica razpravljala o zakonu glede zboljšanja plač d i u r n i -stom. Finančni minister je pa izjavil, da vlada zakona ne predloži v najvišje polrjenje, ako parlament ne dovoli davka na vozne liste.
D o ž i č n	e	p o č i t n i c e	z a d	r	-
ž a v n i z b or	bodo trajal	e h r	ž	-
k o n e d o 2 0.	j	a n u v arij a.
Izid deželnozborskih volitev v Dalmaciji.— V soboto so bile v Dalmaciji dovršene deželnozborske volitve. Izid teh volitev je sledeči: H) poslancev narodne lirvatske stranke; 9 poslancev “Iranke prava. 2 poslanca čiste stranke prava, (i Srbov in G Italijanov avlonomašev.
Deželni zbori. — Danes se snidejo deželni zbori: gorenje-avstrijski, sol-nograški, moravski, šlozijski in g o r i š k i; jutri: češki, gališki in štajerski: v pon-deljok: nižje-avstrijski in kranjski.
Nova vojska. — Med državama Chile in Argentinija v južni Ameriki je nastal resen spor, ki ho provzročil bržkone krvavo vojsko. Na obeh straneh se že pridno pripravljajo. Glavno mesto republiko Ubile je Val para i so, glavno mesto Argentinije pa H u o u os - A i re s.
Novice.
Srečno novo loto ! — Bliža se konec prvega lota dvajsetega stoletja. Za par dni nastopi že drugo loto toga stoletja. Voščimo vsem cenjenim prijateljem in ljubim Slovencem srečen konec in
,.Gotovo je bilo tako, Bog mu greh odpusti", pritrdile so vse.
Sodba pri ljudeh je bila končana, tudi prod gosposko niso klicali Zemljaka, dasiravno bi mu bili poznejši čas lahko skoraj z gotovostjo dokazali zločin. V kratkem času jo bilo vso pozabljeno.
11.
Preteklo je šest lot. Uil je vroč jesenski dan. Zemljak se napoti v bližnjo hosto sekat drva. Z njim je šla 12 letna hčerka. Podere bukev, pa oh, nesreča, velika veja ga udari hudo po glavi. — Hčerka teče kar mogoče naglo domov naznanit nesrečo očetovo. Šli so hitro sosedje, da ga rešijo, a prispevši na lice mesta, našli so ga že mrtvega,
Prepeljejo ga domov in polože na oder. Ljudje ga hodijo kropit.
„Moj Bog! moj Ilog! čudna so Tvoja pota", jeli so nekateri zdihovati.
„Čudna, čudna1' so govorili drugi, ,.posvetni pravici je bil ušel, a Božji ni mogel".
„Komaj šest lot je, kar smo po-grebli Mreto, in danes leži ravno tako nepreviden na odru on. Bog mu bodi milostiv!"
„Tvoji pravici, Bog, ne uteče nobeden", sklepali so vsi.
Ni minulo dolgo časa in bila je pozabljena tudi smrt Zemljaka, kakor pred leti smrt — Mrete.
srečen začetek Novo leto naj prinese kmetom dobro letino, delavcem veče plačo, kapitalistom malo obresti, trgovcem in obrtnikom obilo dela in zaslužka, ubogim mnogo usmiljenih src, bolnikom zdravje, žalostnim tolažbo, -- iipravnišlvu ,.Primorskega lista" mnogo naročnikov, vsem skupaj pa malo groba !
Za „Solski I)oiii“ in ,,Alojzije-vifcčt*“. — Prvi dan novega lota se bliža. Od davnih časov je v navadi, da se ta dan dajejo tleči darov«?. Zalo prosimo vs<? slovenske rodoljube na Goriškem, naj st* prvi dan novega lota spomnijo naše d«*ce v ,.Šolskem Domu" in ,.AIojzijevišču". Vsaki tudi najmanjši dar se s hvaležnost jo sprejme.
Slovenci in Slovenke goriške dežele! Poživimo zopet navdušenje za ta dva prepotrebna zavoda! Ne pozabimo, daje ,.Šolski Dom" glavni steber slovenske zavednosti v Gorici. Sto in sto slovenskih otročičev, ki bi drugače bili zanemarjeni, se v njem vzgajajo v versko-nravnem in narodnem duhu.
Podpirajmo tedaj ta dva zavoda!
('. Jos. Ličan, kaplan na Placuli v Gorici, je imenovan za tajnika kn. natlšk. ordinarijata ter ob enem za dvornega kaplana Njega Ktninencije. Čestitamo!
Deželnim glavarjem na Goriškom jo imenovan vitez Pajer, njegovim name laikom pa dr. Gregorčič.
»Slovenska čitalnica" v Gorici priredi tudi letos na Silvestrovo običajno domačo zabavo v društveni dvorani s petjem, šaloigro in drugimi zabavnimi točkami. Začetek ob 8. in pol uri zvečer. Odbor pričakuje, da se zvesti društveni člani zbero polnoštevilno.
Redni občni zbor „Čilalnico“ bode dne 4. janiivarja 1902 ob (i. uri zvečer v društvenih prostorih z navadnim dnev-n i in redom.
Škrlatica v Gorici. — Zadnje dni jo začela v Gorici hudo razsajati Škrlatica med otroci. Zaradi lega so od nedelje naprej vsi šolski vrli zaprti.
Vojaškemu naboru odtegniti sta se hotela France .Peternel in Jakob Dolenc oba s Kranjskega, s tern, da sla hotela pobegniti v Ameriko, a se jima ni posrečilo, kajti bila sta zasačena v Gorici. Dobila sta vsak po 7 dni zapora in po 10 K globe in sta se morala zopet vrniti v domovino.
Novi most čez Sočo pri Barki.
—	Malokedaj jo bilo kako podvzetje tako nesrečno in je imel podvzelnik toliko smole pa tudi neokretnosti pri zidanju mosta kakor jo j«? imel dosedanji pod-vzelnik zgradbo mosta čez Sočo pri Barki. Zalo pa in kor jo uvidel da z delom ne gre in ne gre, popustil je vse skupaj t«*r odšel iz Gorice. Zdaj se govori, da prevzame to delo Ge c o n i. Ako s«* to zgodi, s«? smemo nadejati, da bode ta most morebiti vendar v teku tega sltdelja do vršen.
A meri kanske trte — Primorska vlada bo oddajala tudi leios vinogradnikom. ki se nahajajo v kaki po trtni uši okuženi občini, anierikanske trlo po znižani coni in brezplačno, brezplačno dobe oni, kojim županstvo ali pa župnijski urad potrdi, da so ubožni. Kdor so hoče naročili na trle, oglasi naj se pri pristojnem županstvu ali pa naj pošlje prošnjo na g. tehničnega voditelja 'antililok-s«*ričnega oddelka na c. kr. namestništvu v Trstu.
Veliko vojaški* vaje v Istri.
Prihodnjo lolo se bodo vršilo v«‘lik«‘ vojaško vajo v Istri in sicer ob morski obali ter bo sodelovala tudi mornarica. Vaj so udeleži vso vojaštvo, kar ga spada k 111. voju (Gradeči in kar ga jo pod vojnim zapovodništvom v Zagrebu in v Zadru.
Tristo dvajset kron!!! — Minuli teden jo priobčila „Soča*‘ senzacijonalno vest, da je g. poslanec K. Klavžar namazal, oziroma osleparil n a b r c ž i n s k o občino ob času županovanja gosp. Ig. Tanceta za 820 kron za neko delo, ki ni nič vredno! Ta vest se jo zdela celo naprednim Nabrežinc«‘m predebela Inž. Zato so izdali sledečo izjavo, ki priča o razdivjanosti narodno-naprednih voditeljev v Gorici.
I z j a J'n.
„Z ozirom na članek „Kl a v S a r nenasitlj iv in n epo bo Ij šl i v“ priobčen v „Soči“ št. 14S, izjavljamo podpisani udje bivšega starešinstva v Nabrežini, da je gospod Ernest Klančar na našo prošnjo sestavil načrt pustaz'e zastran razdelitve nekaterih
občinskih zemljišč in pa pravila, na katerih podlagi bi se ustanovila zadruga za skupno izkoriščanje razdeljenih občinskih zemljišč; da je bil prisoten pri podpisovanju zadružnih pravil, da je ta izborno sestavljena pravila zbranim zadružnikom prečital in v vseh podrobnostih razložil in da je i eno i drugo delo izvršil 7' po-p o l n o z a d o 7’ o l j n o s t 7' s e h i n t e-r e s e n t o v. Isti na je, da je občinsko starešinstvo enoglasno potrdilo načrt zakona zastran razdelitve in da so vsi upravičeni uživalci z enako soglasnostjo sprejeli zadružna pravila.
Izjavljamo slednjič po svojem popolnem prepričanju, da ni bil niti račun g. Klavžarja za u j e g O ve poti, zamude in dela nikakor pretiran in da je bilo njegovo tozadevno prizadevanje vsega priznanja vredno".
V	Nabrežini, 21. dec. 1901.
Ignacij Tanče, birSi Stipan,
Irmi Grmlen, birši /nnlSn/ian, Morfin Pertot, liirHi podSnpan, Valentin Kuzmi mi, posestni k, Jožef Taneč, hirši starešina, Anton Kuzmina, ptitlStipan.
Kako se podpirajo dobri listi?
—	1. Pridobi za dobre liste več ko mogoče naročnikov! 2. Drži so štacun, ki imajo priporočila tudi v dobrih, katoliških listih! ‘6. Slabih listov 110 podpiraj! 4. Piši in sporočaj v liste! Katoliški list je za katolika ravno tako potreben, kakor katt^awm za učenca. Katoliški listi so vidiViagoslov božji za katoličane,, za vsako družino in za vsacega katoličana posebej. Če nisi še prav trden v veri, boš potem trden, stanoviten, neomahljiv in oborožen proti brezverskim napadom, krivini naukom in pohujšljivi pisariji.
„Boj za napredek gospodarski!“ Tako piše neki novejši list in prav piše!
„Pouk o pravem gospodarstvu", pravi, „je prvi pogoj, da kmeta rešimo. Kaj pomaga", piše dalje, „kmetu vse drugo znanstvo, če ne zna, kako mora gospodarili, kako obdelavati zemljo! Najmanj potrebna pa je sedanja bratomorna politika, s katero sc tudi naš kmet že ukvarja in slednji čas bi bil da bi jo naše ljudstvo opustilo in jo nadomestilo s čem za gospodarski napredek. Tu skaži se, kedor je junak!"
Da, da, tu naj bo napredek! tu junak! tu naprednjak!
Tedaj:
Napredek v dobrem gospodarstvu; napmlek v pravem obdelovanju zemlje; napredek v umni trtoroji; napredek v živinoreji; napredek v varčnem življenju; napredek v lepem, kristjanskem obnašanju; napredek v omiki iu vljudnosti. Ali ne napredek, kakoršen so širi po s«?danjih pohujšljivih listih, v slabosti, v slabem gospodarstvu, v zapravljivosti, v razkošnosti, v nezmernosti, v neugnanem pohlepu do pogrošnega v«*s«>lja, v posedanju po krčmah dan in noč, v rogoviljenju cele noči, v zaniče,,,nju duhovščine in pametnih ljudi! To ni napredek!
S tem gremo Slovenci v pogubo, nazaj in ne naprej.
Duhovnik — morilec. — To senzacijonalno vesi so nedavno razširjali liberalni listi, ki so trdili, da je župnik grško katoliških 1111 i jalov Dzingiovvcz iz Gryzmalo\va v Galiciji brez povoda ustrelil n«?kega orožnika. Sedaj so poroča iz Tar-nopola, da j«? bil župnik pred sodiščem
o	p r o š č <! n, kor s«? je dokazalo, da st* je dogodila le obžalovanja vredna n e-zgotla. Nabasani revolver, katerega je imel župnik pri sebi, se je vslod nesrečnega naključja sprožil in smrtno zadel orožnika, ki je sedel polog župnika.
Posl. Kiscnkolh in samostani. -Vsemmiški poslane' Kiscnkolh je bil reven dijak. Podpirali so ga v dijaških letih dominikanci, ki so mu dajali hrano in druge potrebščine. V zahvalo, da so je z rodovniško podporo izšolal, zabavlja sedaj Kiscnkolh samostanom. So pač vsi jednaki poštenjaki hujskači proti duhovnikom, naj se potem v žilah hujskačev pretaka slovenska ali nemška kri.
Iz Itilicmhcrga. — Dopisniku iz Rihemberga v zadnji številki ,,Primorca" odgovarjam, da se je zlagal, ko je pisal, da je klerikalni agitator hotel nekoga volilca podkupili s Špehom. Kar piše, »la je volilne špoh vzel, je grda laž, da je pa vsejedno volil z naprednjaki, je go-rostasna laž, kajti še volilec ni bil.
Dopisnik naj tudi nikar 110 smeši žen, ki nikomur slabega no storijo, saj je sam najbolj smešen.
Izjavljam, da so takega smešenja in obrekovanja no strašim. Jaz ostanem zvest svojemu katoliškemu prepričanju in nas[ rol 11 i k liberalizmu.
Toliko v odgovor za sulaj!
Obrekovani.
Iz Bovca. —(Spomini izza volilne borbe v t r g i h 7. t. m.)
Mi vstajamo, mi vstajamo, — in vas je strah !
V	Bovcu sli se pripravljali obe stranki na boj; liberalno je vodil sam lluijevič iz Gorico, ki je trdovratno sedel zdaj pri Jonku, zdaj pri cesarju in Rej-derju, ler sprejemal, kakor Meškov satan v „Pripovedki“ lanskega Koledarja svoje Psyeholage, jih rotil in podil po mrzli zimi v slednjo bajto, pridobivat duš, ter jim grozil, da jih razglasi v svoji ,,caj-tengi" za „klerikalce“, ako mu ne pridobe tako ali tako veliko m o ž - k i h. In tresli so se prod besedo ..klerikalec" in gulili so podplate po noči in čez dan, in ako ni šlo drugače, so trosili denar in zapeljevali ž njim ljudi, kakor antikrist.
Mi smo imeli seštotih 30 svojih mož, kar jih je bilo doma, ki so nam dali besedo — no, 6 se nam jih je izneverilo vsled nasilja in lažij Burjevičevih trabantov, ali pa tudi vsled pritiska od strani trinogov-upnikov.
Ali so nas morda liberalčki pomilovali kakor so nekdaj Turki Lavdona pred Belimgradom, češ, kaj hočemo v Tominu s 24 možmi? Ne, mi smo šli v Tomin na „korajžo" — ne, niso nas pomilovali, pač pa so se jezili na nas, ker so želeli Tumu zmago „unisono“. Da, mi smo šli za veljavo v Tomin, in še za nekaj drugega : Mi smo šli v Tomin za to tudi, da pokažemo svetu, da v Bovcu nimajo liberalci večine, — za to in š«? za nekaj drugega: Šli smo v Tomin tudi za to, da se zganejo vže enkrat tudi drugi trgi ter se otresejo neljubega, žulečega jarma iu rešijo tesnih povojev liberalcev.
In Kobarid, to gnezdo liberal-stva, „ljuba" domovina Burjeviča — ta je kazal ta dan mirno lice, — pač oči-vidno znamenje, tla ni tudi tukaj več, kakor bi moralo biti — po volji in želji lepega Andreja.
Nekdaj tako ponosni Toni i 11, metropola hribovska, je bil ta dan in one dni poparjen, miren in lih.
In šli smo in oddali svoje glasove
— veseleč so, tla so slišali, da smo jih oddali ! Kobarid jo ludi pritisnil s 7 glasovi — Tomin pa, reči, z 1 — ludi dober! In ko je bila končana la „bridka“ borba, <*j tedaj pa smo Tominu v slovo še nekalerikrat zavriskali in — odšli in so peljali vedrili lic do Kobarida.
T u d i 11 a z a j g r e d ti 11 a s j e Kobarid mirno sprejel, č«?sar ni navajen in združeni z vrlimi našimi Kobaridci smo so še malo, ne, izvrslno poveselili. In ko se je naš „ž i v i 0“ najbolj razlegal, ko je prikipelo navdušenje do vrhunca, tedaj je pri sv. Anionu l‘> X vstrelilo — toda ne mislite, da Tumu na čast, ne! In gromel je po Nemčevi sobani gromovit „živio" papežu Leo 11 XIII, in gromel Ijudomiloinu K r a 11 c u J o s i pu 1. iu gromolo je pri sv. Antonu njima na čast i 11 — živel krščanski s o c i a-
I	i z t? 111, živela k 111 e t s k a dal a v-ska stranka in pokal je topič. — Tudi trgi bodo naši! Z nepopisnim nav-dušenim „živio“ se je strnil zadnji grom od sv. Aniona ter se polagoma poraz-gubljal tja doli proti malemu Parizu. Kj. v Bovcu pa jo bilo še bolj tiho in mirno kakor v Kobaridu. Kaj 11 a 111 je ostalo najbolj v spominu? Glodali smo volivce, gl«*dali in gledali. Na krščansko-narodni strani so bili sami kmetje razim par duhovnov in 1 posvetnega gospoda — na liberalni strani pa prava in ponarejena gospoda iz raznih trgov, zlasti Ajdovščine in ob njihovi strani vrsla zapeljanem* in prodancev tor sužnjev
— kmetov. Gospoda je držala vkup — k m e l —delavec pa je stal v boju proti — kmetu — delavcu ! ! Žalostno, a resnično!
Iz Koprbe. — Po navadi »naprednjakov" ohladili so si morali tudi koprivski svoje od mačka ginjeno, toda vsled padca zelo, zelo žalostno srce, seveda v ,,Soči" št. 138. Zmagala je torej in sijajno ka'oliško-napredna stranka! Kako je to prišlo? Odgovorimo vam, da prav lahko — najlahkeje — česar pa niso bile kriv«* volitve občinskega starešinstva, ne kaplanovi priliznenci, ne njegov namenjeni prihodnji župan ampak le kršansko prepričanje in stvarno napredno mišljenje k o p r i v s k i h mož v o l i 1 c e v, ne pa
onili par revčkov, ničev-nevolilcev. l)a, da, mi Koprivci pravimo: „Ta pa nam župani! m* bo! Naj skuša pred dobro županili sebi na njivah in premoženju, polem mogoče tla ga bodemo imeli za moža. Pregovor pravi: Jabolko ne pade daleč od drevesa! Sicer pa naj počaka, da mu brada zraste1.
Besnica je, da se g. kaplan v občinske volitve prav nič ni mešal. Nesramna laž je, da je vsled lega prišlo v našo vas sovraštvo. Kes pa je, da so Koprivci v največji večini pravega katoliško-naprednega mišljenja, kar so tudi pokazali, ali ne onega naših 4 silno, silno revno-učen ih naprednjakov".
Resnica pa je tudi, da je bil gosp. kaplau dan pred volitvijo na Brjah, kjer je tje grede srečal dva klaverno se vračajoča glavna „naprednjaka", agitatorja
—	agenta — nevolilca.
Da je pa 011 tam pridgal — govoril, da pojde proč, da ne pošlje prošnje (katera je bila že na Dunaju); numigaval o smrli g. župana na Gočah (ta jim jo gospod — naš g. kaplan pa ne!), o ka-terej oni dan še vedel ni, ampak je še le lam zvedel — to je le revno— podlo zavijanje, s katerim se hočejo naši naprednjaki pred svojimi sodrugi in generali opravičili!
1’išete ludi da je g. kaplan obljubil, da se v politične stvari ne bo mešal in sicer še pred 110 je bil pri nas nastavljen. Mi volilci vas vprašamo: Komu ? Le na dan!
Bes je, da smo se potegovali zanj, a ne na podlagi kake obljube, o katerej nihče ne ve kakor Vi. Sram Vas bodi revčKi, golovo se Vam sanja, ker sle ga preveč cuknili o volitvah... Povemo Vam tudi, da našemu g. kaplanu bi se ne godila prav nič trda, ako ne bi bil šel ne mežnar, ne kamnosek in ne Brjani na volišče, zmagal bi bil vse eno.
Povemo Vam ludi to, da naš gosp. kaplan ni hotel bili volilni mož in je bil vedno proti teinu, ampak mi — mi ko-privski volilci smo tako hoteli.
H koncu naj še povemo, zakaj sovražijo naši „naprednjaki“ g. kaplana in sploh č. duhovnike.
Ti učeni naprednjaki, ki ludi ob najhujšem delu culico zavežejo — pa hajd v svet v c. kr. službe (k financi), katerih nobene ne dobe (Zakaj? Pove c kr. orožniška postaja v Dutovljah), bi radi kokoši jedli — pa ne gre. (Te revne kokoši so v vednej nevarnosti posebno po noči). Badi tega se je treba slednjič, čeravno z nevoljo poprijeti pikona, od tod jezica in naprednjaštvo!
Koprivški volilci,
Opomba: Prejeli smo iz Koprive še drug po vsebini enak dopis, ki priča, kako vžaljeno je ljudstvo v Koprivi radi nesramnih napadov v „Soči“.
Iz Otaleža dne 19. dec. — Naprednjaki so se spravili kar v dveh „Pri-inorcih“ na nas. V predzadnjem z dne G. t. 111. je neko cerkljansko revše pisalo, da je Otalež edini, ki vzdržuje cerkljansko klerikalno trdnjavo. Potem pa pravi, da ni noben volilec naše stranke volil iz prepričanja. Tega mu pa ne bo veroval nihče, kdor pozna cerkljanske razmere zadnjih desetih let. Ali se ne spominjaš, ubogo revše, kako smo ravno mi šli z zavednostjo in prepričanjem v boj proti 20-letnemu županstvu in njegovi močni trdnjavi, ko smo spoznali, kako lahko-mišljeno se vlada županija? Ali se ne spominjaš, kako je šlo takrat proti nam vse od najvišjega c. kr. uradnika do naj nižjega davčnega sluge? Koliko bojev smo potem še imeli preden smo potegnili krinko vašemu patronu z obraza in smo spravili naše županstvo v tako spretne roke, kakor se zdaj nahaja! Kakor vselej, držimo ] se tudi danes iz prepričanja katoliške
I	zastave: Vse za vero, dom, cesarja! Tega prepričanja smo bili ob zadnjih volitvah.
Kako pa je z vami, naprednjaki? Najprej ste upili, da se držite katoliške vere, potem ste postali socijalni demokrati, a zdaj sle že naprednjaki. Kmalu vam bo tolminski Vrtovec zvrtal luknjo ter vas spravil vanjo, da boste ven „ču-kali“. Takrat postanete čuki iz prepričanja !
O agitaciji Andreja Gabrščeka po Otaležu morda prihodnjič kaj!
V	Št 11 rjali pri Ajdovščini so pri občinskih volitvah liberalci propadli v vseh treh razredih. Prodrli so možje katoliško narodne stranke. Mi gremo naprej!
Iz grahovske županije. — Za deževno nočjo prišel je dežcen dan, zloglasni 16. november t. 1.: dan volitve na Grahovem. Dež je lil kakor ob vesoljnem potopu. (Zato se je pripeljal T o 1-
111 inski Noe v elegantni barki na Grahovo.) — Hudourniki in potoki drvili so se grmeč in bobneč v globoko Baško dolino Nesli so seboj zemljo in kamenje; poznali niso nobene ovire. — A, kakor bi hoteli kljubovati besnečim naravnim silam, kakor bi hoteli tekmovali z bobnečimi vodami, korakali so naši krepki Tirolci sredi tihe, gluhe leme na volišče, da bi pokazali tam očitno, da so in hočejo ostati zvesti „v o r i, d o 111 11 in cesarju11. — Da, bilo je res videli, kakor bi bil bolel Bog sam s takimi zaprekami poskusili zvestobo naših mož. in, slava možem; prestali so to poskušajo častno! — Toda za prvim udarcem prišel je drug, še hujši : — propadli smo nepričakovano. — Je-li pa morda to potrlo srca naših volilcev? — Ne; ampak sladka zavest, da so šli v boj za sveto stvar, jih je navduševala, da so nazaj grede veselo in oduševljeno peli cesarsko himno in druge narodne pesmi. —
Peli december pa pokazal je v Tolminu, da so šli kimovci grahoyskega „eksmežnarja“ po deževju v ogenj ne za dva ,.d e ž e I 11 a“, ampak za dva „d e-ževna poslanca”. — Po vodi sta šla povodna moža. — Vendar se pa Vrtovec še lahko tolaži s Horacijem: „N o n o m n i s m o r i a r“ (Ves ne umr-jem) — dolgovi ostanejo.
Po 5. decembru, t. j. po onem dnevu, ko je šel „ribelovcenr‘ v Tolminskih kmetskih občinah up po vodi, bila je „11 e niška d e ž e I a" naenkrat vsa — v ognju. Prvo sporočilo o nnšt''zmagi v Tolminu dobili smo na sv. Miklavža dan s Podbrške trdnjave. Vihranje slovenske trobojnice in streljanje s topiči naznanjalo nam je, da ,.još Tolminska ni propala", če tudi je — Grahovska. Takoj drugega dne pokalo je v S t r ž i-š č i h, da se je celo resna starka, Črna prst, smejala. —
Slovesen sklep zmagoslavja bil je pa 9. decembra v N (i m š k e m B u l u. Grmelo je tam kar več ur neprenehoma, in sive Peči so nam z glasnim odmevom klicale: Trdno slojte, nikar se ne boj<e!
..Topiči naši pokajo,
Tolminske gospe jokajo;
Ker blizu je usodni dan,
Ko bo Tolmin — krotilk, skesan1*.
Žalostila znamenja na kmetih.
— (Konec). Zdaj se napotim v vas. Pot mi je utrudila noge, treba poiskat kaj kosila. Stopim kar v prvo krčmo. Poldne zvoni. Tu najdem že razne pivce, katerim se je že na obrazu bralo, da ljubijo „li-lerček“. Da jih ne motim, grem dalje v drugo sobo. Tu pa kvartajo, kedaj so pokosili, za milega Boga! Pozdravim in se usedem. — Kvartači z dopijonom sredi mine! Vse križem upije, tolče po mizi in tako preklinja, da me je kar groza spreletala. Tudi tu ne manjka oštjanja in streljanja, ker brez kletvine, pravi denašnji svet, se nič ne opravi. Tega n pitja nisem mogel prenašati. Plačam in grem naprej. Zunaj krčme zvem, da kvartači so sami mladi gospodarji, ki imajo doma otroke brez moke in soli in da igrajo že od osme ure, vsi brez maše!
„Za milega Boga!“ zdihnem. Ljudje nemajo več nobene vere in nobene postavne ure! Nesrečno slabo berilo je ljudi skoz in skoz že pokvarilo.
Obrnem se naprej ter jo mahnem ir drugo kraško vas. Imel sem tam prijatelja. Ura je dve. Tu pa pritrkavajo v zvoniku za blagoslov. Otroci tekajo po vasi, za zidom vidim igro za denar. Igra kakih petnajst šolskih otrok. Nekaj starih ženic se pomika proti cerkvi. Tropa deklic se zbira za voglom hiše. Na dvorišču krčme vse križem igra z krogljami. No! bolje balanje ko kvartanje. Kvarte so zapeljive in niso za kmečko ljudstvo. Strastno kvartanje pripravi veliko ljudi ob premožen,e in na beraško palico. Poštena krčma bi kvart malo ali nič poznali ne smela.
V	krčmi že vse natlačeno! Zvon utihne, blagoslov prične; nekaj ljudi se žaleče proti cerkvi, večina pa ostane v krčmi. O krčmar, krčmar! si mislim in molčim. Kje so občinski možje!?
Zadosti mi je bilo! Spijem kozarček črnega in se napotim domov proti mestu. Po poti premišljujem spremembo ljudstva in časa. S takim življenjem mora priti ljudstvo ob vse, ob čast, premoženje in
— blagoslov božji. Ne, enkrat ni bilo tako!
..Ljudstvo! vrni se nazaj!“
Potrjen zakon. — Načrt zakona zastran razdelitve občinskih zemljišč na Bukovem v cerkljanski županiji je na najvišem mestu potrjen. Za spretnega zemljemerca je zdaj mnogo dela na Cer-
kljanskem, ker se imajo razdeliti tudi obsežna občinska zemljišča v Otaležu, v Orelieku iu menda še v dveh ali treh drugih občinah.
V	Ozeljanu so vdrli neznani talovi v noči od I8.-I9. t. m. v prodajalnico g. A. Špacapan-a. Ker niso dobili druzega denarja, pobrali so h* za kacih 20 K drobiža, vso drugo pa so pustili pri miru.
Ustanovitev ,,Kmetijske zadruge v Levpi na Kanalskem. — V nedeljo, dne 22. t. ni. smo imeli osnovalni shod naše nove ..Kmetijske zadruge-1 in po dolgem nameravanju in obotavljanju smo jo vendar enkrat ustanovili. Smililo se nam je ljudstvo, ki ima lepe pridelke n. pr. mleko, maslo, hruške (pettorali), jabolka itd. a vse to daja po jako nizkih cenah, ker preku^ci hočejo imeti vsak nekaj dobička. Na prošnjo našega č. g. kurata nam je veleštovani nadučitelj iz Bočinja, g. L. Pavlin, preskrbel pravila in sam se potrudil v Levpo, kjer je govoril o koristi ,.kmetijske zadruge" in svoje predavanje pojašnjeval s zanimivimi podatki iz mlekarske stroke. Naša zadruga se bo pečala s sadjerejo, trto-rejo, posebno pa z mlekarstvom, za kar je naš kraj jako sposoben. Ker je pa naša duhovnija jako raztresena, ustanovili smo »kmetijsko zadrugo" tako, da bode centralna mlekarnica pri Škodnikih, a smetana se bode nabirala z enim strojem (Alpha-Separator) pri sv. Štefanu, z enim pa Zavrhom, tako, da bode vsem udom ustreženo. Vsak dan bi se smetana nesla v osrednjo mlekarnico. Kadar bode pa žvižgal hlapon po Soški dolini, bodemo lahko vsak dan cele hektolitre mleka svežega oddajali v Trst. — Četudi je napredna stranka hotela zapeljali oje v stran, kakor trmasta krava, vendar so bili enoglasno izvoljeni v odbor gg. J. Grilanc, načelnikom, g. učitelj Franjo Golja, tajnikom in blagajnikom, Peter Ipavec, nam. načelnika, Franc Jug (52) in Andrej Brezavšček (89), odbornikoma. Dalje so ludi izvoljeni Irije posestniki kol nadzorniki. V panogi sadjarstva se bode skušalo gojili jabolka: dunovke(Bosmarinapf'el, beli rožmarinčki) dalje tudi pariški kosmač (Bombour du Pariš, Beinetle du Canada). V t r t o r e j i bo treba se posebno ozirati na Biparia Portalis, Gloire du Montpelier in posebno na Bupestris monlicola, ker na tej podlagi imamo že 3 letne cepljenke, ki so imele že enkrat grozdje. Poskusi trtnega cepljenja v suho (s plutovino) in v zeleno so se dobro sponesli. Slednjič bodi tu zahvala izrečena našemu g. kuratu, a tndi trem gg. sosednim učiteljem, ki so izdatno s svojini uplivom pripomogli k ustanovitvi toii koristne zadruge. Bog daj svoj blagoslov — — — slavna c. k. vlada pa denar v obliki podporo! Potem bomo videli, je-li kmetu še pomagati, ali ne! Od 26 udov je napovedanih 63 krav, a pričakovati jih je še trikrat toliko! Zato smemo novemu društvu čestitati in žekti, da bi premagalo starokopitnost in konservativnost naših sicer poštenih posestnikov! —
Ud ,.Kmetijske zadruge" v Levpi.
Utonil je dne 18. t. 111. popoludne 4 leten otrok Alojzija Lozarja p. d. pri Lukcu v Vrtovinu. Ko so ga domači pogrešili, sli so ga vsi iskat. Po dolgem iskanju ga je slednjič našel žalostni oče mrtvega v apneni jami, ki je bila z vodo napolnjena. Vsi sosedje in znanci soža-lujejo k žalosti nesrečne družine.
Grozovita nesreča se je pripetila pred kratkim opoludne na Dunaju. Pri ruskem duhovniku Nikolajevskem usluž-hena dekla Zwinauer je snažila okna. — Postavila je v to svrho lestvo na zaboj za premog. Leslva se ji je izpodmaknila in padla je iz četrtega nadstropja na tla, kjer je obležala z razbito glavo. Bila je v hipu mrtva.
Koliko konj se je porabilo v Južni Afriki? — Od začetka vojne do danes so Angleži transportirali v Južno Afriko 250.000 konj in 1U0.U00 mul. Sedaj so naznanjeni zopet veliki transporti iz Amerike in Ogerskega.
Ohrednik za organiste. — Nova knjiga „0brednik za organiste" nam je prišia v roke, kojo je ravnokar izdal č. g. M. Štrakl koralist stolne cerkve v Mariboru in jo lepo tiskala ,.Tiskarna sv Cirila". Ta knjiga bode organistom, cerkvenim pevcem in drugim pobožnim osebam. k oj iin je mar za lepo cerkveno petje, dobro služila. Cena v platno vezani knjigi z rudečo obrezo l K 6 v proti predplači pri založniku.
Kedaj naj gnojimo vinograde? Najboljši čas za gnojenje je pozna jesen
in zima. Ker je treba trli osobilo ob cvetu mnogo moči, da ne oprime, zalo je boljše gnojili vinograd prej nego pozno.
Kako naj gnojimo vinograde. -Najbolje je gnojili Irte v g ra h n i h, ki jih izkopamo med trtnimi vrstami. Take grabne izkopati je k večenm 10 cm globoko iu ne pol metra, kakor delajo nekateri. V taki globočini se ne more gnoj razkrajati in začne guiti.
Odmevi sežanskih volitev! —
Naši naprednjaki so 10rej zmagali s tujcem, kateri pa ni i/. Štajerskega, ampak z Dolenjskega doma. Kako oa je ta človek na Krasu znan (kakor njemu Kras), se je razvidelo pri volitvi.
Nekateri ..napredni" volilci še njegovega imena niso znali izgovarjati. Smeh nam je uhajal, pa tudi pomilovanje, ko smo slišali: g. dohtar Dreo, gosp. dohtar Drea, g. dohtar Dreja, eden celo njegovega imena ni znal, zato mu je hitro znani učitelj škrlalaslega obraza in nosa (kaleri se je najbrž v svoji sladki ginjenosti tako s p o z a b i I, da je kar 2 listka dal za volilno komisijo) šepetal: Treo — Treo in res mož v strahu zine: Trejo! Sramota za Kras!	Volilec.
Nekdo je našel na vipavski cesti
dne 22. novembra denar in r.eko drugo reč zraven. Kdor misli, da bi bil denar njegov, naj se oglasi pri upravništvu našega lista.
ISče se neko Marijo, služečo v Gorici, staro okoli 44 let, ki ima brata Štefana, poročenega v Gorici. Ona je rodom iz Levpe, oziroma iz Kala. Oseba, ki jo išče, ne ve njenega priimka. Badi važne zadeve naj se blagovoli dotična oglasiti pismeno pri podpisani.
F r a n č i š k a Z i 111 i c, v Gorenji vasi, pošta Kanal.
Socijalne drobtinice.
Shod socijalnih demokratov v Renčali. — Včeraj je bil shod soc. demokratov v Renčali. Na shodu je govoril socijalisl Linhard. Odgovarjal mu je preč. g. župnik Pavletič. G. komisar je moral radi nesramnih napadov na sv. vero in katoliško cerkev shod zaključili. — Opozarjamo slovenske rojake znova na lo najnovejšo nevarnost. Soc. demokratje uče sicer marsikatero zdravo načelo, a uče tudi mnogo krivih naukov, katere smo katoličani dolžni pobijati.
Najnovejša Rotšildova bilanca.
—	Ravnokar priobčujejo listi bilanco dunajske Botšildove družine za mesec junij. Dunajski Botšild izkazuje aktiv saldo: 11 milijard, 116 milijonov, 594 tisoč, 6 sto 72 kron 12 vin. Na leto pri 4 odstotkih donaša ta denar okolu 440 milijonov kron, na dan dohodka 1,200.000 kron, na uro 50.000 kron dohodka, na minulo 833 kron dohodka in na sekundo 13 kron dohodka. Liberalci teh velikanskih svot nočejo videti in puste Bolšildovo premoženje pri miru.
O zasebni lasti. — 17. D o k a z a 11 o je tedaj, da si človek pridobiva last z delom, ki pa ni, dahi 1110-r a 1 o biti pretvarjajoče ali pa združeno z napor o m. Sedaj b 0-čeino dokazati, da mora delo, s katerim si pridobivamo last, izvirati iz proste volje človeške t. j. biti svobodno ali prostovoljno.
To resnico nas uči goli razum! Človeku je namreč, kakor smo že premišljevali, vrojeno pravo pridobivati si last. Naravno je, da si jo pridobiva z izvrševanjem tega prava. Izvrševati ka-koršno-koli pravo pa je nemogoče^ brez proste volje ali celo proti volji. To je lem manj mogoče, ker so z lastjo združene tudi razne dolžnosti, kakor hočemo v nadaljni razpravi pojasniti. Ako bi si človek ne pridobil lasti se svojo prosto voljo, hi ga tudi omenjene dolžnosti ne mogle vezati. Iz tega sled i ludi da si človek, ki nima uma in dosledno tudi ne proste volje, ne more pridobivati lasli v pravem pomenu besede. Isto treba trditi o otrocih. Toda o tem v posebnem poglavju!
Dalje! Pozemeljska dobra nam Bog ponuja kot sredstva v dosego zadnjega namena. Niso pa vsa sredstva vsakemu človeku primerna. Kar je meni koristno, je tebi škodljivo ali vsaj neprimerno. Zato mora imeti človek svobodo, da si prosto voli, kar mu je najbolj primerno m koristno ali z drugimi besedami: Delo, s katerim si pridobivamo last, mora biti svobodno. To je tem bolj umljivo, ker ima človek celo prosto voljo, da dela
dobro ali slabo, da so izvcliču ali pogubi !
Dolo. s katerim si pridobivamo lasi, mora loda.j izvirali iz proslo voljo I. j. bili svobod.io!
Zji k m lok on s.
Dober odgovor poliujšljiveii.
Na pol odrasllo deklo ženo živinro s pašo domov, spredaj Iudi osla. Illizu vasi jo sreča razposajen gospodič i/. mosta, ki jo nagovori:	Ivanka, ali poznaš žit
panovo Mieko v vasi V'1 Ona: ,.Kaj pada jo poznam!" Gospodič: „AIi bi joj bolida nesli moj poljubV“ Ona: ..Oprostile, gospod, modve nisve nič kaj prijateljici. Ako pa že bočide, dajte svoj poljub lam spredaj mojemu oslu, on ga gotovo odda, kor gre blizu županove hišo, ko Micka na pragu sloji-1.
Narodni pregovori in izreki. — (Nabral J. Volkov).
Lesnika počasi dozoreva.
Zaletel so pod liudo šibo.
Sub ko sodom slabili telili.
Ilodi z rešetom po vodo.
Mravljo praša na poti: Kam greš V (Si* mudi.)
Leze kakor bi ploh vlekel.
Co človek preveč zevne, pa požreti ne more.
Nož padel z brusa.
Dve železi hkralu v ognju.
Gad sum sebe ugriznil.
Sršena povohal.
(Dalje pride).
Prodajo se takoj
nove orgije
s 4 actavarni in 3 registri. Principal, Oetava, Jdauta za 100 kron j in
harmonij
s 4 oetavami z močnim glasom za 50 kron.
Več se poizve pri Janezu Kacin v Olaležu p. Idrija.
Iz zapuščine
dr. Ivana Križaniča
stolnega dekanu
in iz lastne zaloge
priporočamo sledeče knjige:
1. Razlaga novega Velikega Katekizma I. in II. doi. Ulm sluuela (1 K, elegantno vezana 7 K io h. Po pošli illl li ver.
•J. Monsignoro Fran Košar, hišni prelat sv. Očeta, knez. škol'. konz. svotovalec, infulirani stolni dekan lavantinski. (Kakih H(l izvodov.) Znižana cena (>0 li, s pošlo 70 h.
:t. Bela žena ali Prva roč mod štirimi poslednjimi. Dragi popravljeni in pomnoženi natis. Komad sedaj po 20 h, s pošlo go li.
I. Rimska božja pot ali slovonski romarji. Ona sedaj 20 h, s pošlo 2.r> h.
a. Sveto Vodilo z raznimi molitvami in pobožnostmi za šolsko sestre III. roda sv. Frančiška. Velja v platno vezano 2 K Kil h, v usnje z zlato olirezo H K f>() h. Po pošti 20 h več.
Sveto vodilo je posebno primeren molitvenik za dekleta in žene Iretjcrednice. Spisan je kakor nalašč za nje ter obsegu različne pobožnosti, katere opravljajo tretjerednice med letom.
li. Molitvenik za gojenko zavoda šolskih sester iz III. roda sv. Frančiška v Mariboru. Stane v platno vezan z redečo obrezo 1 K IO h. v usnje vezan z zlato obrezo 2 K. l’o pošli 20 h več. — To je najnovejši molitvenik ler obsega razven navadnih molitev različne pobožnosti: v čast presvetega srca Jezusovega in Srca .Marijinega, v čast lložje previdnosti, brezmadežnega Spočetju Device Marije, sv. Jožefa, sv. Aniona, sv. Alojzija, sv. Kilomene itd. Spisan je v prvi vrsti le za domače gojenke, vendar pa je tako urejen, da služi izborno posebno onim de-kletom, ki stopijo iz šole, pa vsem samskim Iretjerednicam. I rejen je po novem katekizmu ler se dobiva v slovenskem in nemškem jeziku
Zavod šolskih sester v Mariboru.
Naročila sprejema tudi tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
H
55 Teodor Slabanja,
li
ti
H
srebrar,
v Gorici, ulica Moreli 12,
priporoča prečast. duhovščini za izdelovanje cerkvenih posod in   orodja. Pripravo cerkvenega o-
Hrodja olajšuje revnim cerkvam s tern, da daje tudi na obroke. u, Obroke si pa preč. p. n. gospod naročevalec sam lahko določi.
V*
li
H
II
n
h!
ec sam lahko uoioci. v
Jakob Šuligoj
urar v Gorici, Gosposka ulica hiš. št. 25, priporoča svojo
prvo slo\. u ra r s k o delavnico in popravljal nico ler zalogo ur
vseli vrst in kakovost ij. na daljo razno-vrstno šival-on strujo naj novejši h sisto-niov in najboljšo kakovosti, vso po zmernih cimah. — Vsako popravo je jamči eilno lato, šivalne stroje za pet let.
pl*
A
h'
rs ■ t'
CHS
•',rTwT:'4r«1
Šuligoj,	g
urar v Kanalu	A
U' priporihum svojo zalogo šivalnih 'u
SJh	strojev	raznih in n a j n o v o j š ih	Jjj
v*	sislemov.	Pl
Kor	je	Io le postranski za-	Jv
služek iu stanujem na deželi, mi II H	je	mogoče	postreči z iiajnižjimi	U
cenami.	'
'Te Dujoni tudi na obroko. Garancija ^ not lot.	iH
&
id
v
<L.'*
\X\
, X X 'fj
A, V
c/ ^ M
. fr O "
A,.
\1%S %.
%	\	X	%	%
v, 'd/.- O .• O
%
%% %X
$
Tvrdka
Konjedic&Zajee
v Gorici pred nadškofijo št. 5
priporoča svojo bogato zalogo: najboljšega štajerskega železa, železne, pocinkane, poči njene in einkaste ploščevino.
Okove za pohištvo, stavbo, vodno žage, vse potrebščine za obrtnike, kmetijstvo, sadjarstvo, vinogradnike zn jesensko iu zimsko dobo.
Nagrobne križe, peči, sledilna ognjišča, revi, prrdpočnikc. Stavbeniki pozori Vedno sveži Portland in Roman cement. Edina zaloga železnih nosi-teljev (traverz), cevi za stranišču z vsemi pripravami.
>*)
ooooooooo
Krojaška mojstra 0
Čufer & Bajt
v Gorici, ulica sv. Antona št. 7
v hiši g. J. Kopača pri okr. sodniji, izdelujeta vsakovrstne obleke z a moške po meri, bodisi fine ali pa priprosle.
Priporočala sc svojim rojakom v Gorici in na deželi, posebno pa č. duhovščini in učencem srednjih in ljudskih šol za obilna naročila.
'0001)00000 „Krojaška zadruga",
vpisana zadruga z omejeno zavezo v Gorici,
Gosposka ulica hiš. šlev. 7.
VELIKA ZALOGA vsakovrstnega, manulaklurncga hlapa za ženske in moške obleke, za vsak slan iu vsak lolni čas v naj večji izberi, kakor: sukno, platno, prif-niiio. GliilTon, okslbrl, srovico, vsakovrstne preproge, zavese, namizne prte; nadalje vsakovrstno perilo,srajce.
Jager itd. ild.
Vne |»o najuižjili conali.
One so stalne brez pogajanja.
Cotič Peter
čevlj ar
v (sospositi ulici hiš. šl i I
(lik zaloge pnliišlva g Hreščaka)
sprejema naročila vsakovrstnih čdvljev bodisi finega ali navadnega izdelka po ugodnih cenah.
Lastnikom konj!
Podpisani naznanjam, da sem si nabavil najnovejše vrste stroj z zračnim pritiskom
za striženje konj.
S lem strojem se ostriže konja v najkrajšem času lično in snažno.
V slučaju potrebe zadostuje poziv po dopisnici. Konja ostrižem na lastnikovem domu po jako zmerili ceni.
Za blagohotna naročila se toplo priporočam
Franc Čoš, Kubijc pri Gorici.
Najboljša krma za živino
KOKOVA ZMES
knIoni se sedaj rabi kol hrana za živino in zlasli za islo, ki ditje mleko, potrjeno od
prof. dr. Pott-ii
v Monakovem (Bavarsko).
Dobiva se na prodaj edino pri Irgovcn
Josipu Komelu,
ulica proti Soškemu mostu št. (17 (prej K. Sirk) in podružnici v Stolni ulici št. 1.
i
Vzorci z navodili sc razpošiljajo brezplačno.
i**************!*****
xxxxxxxxxxxxxxx
yuiton JFor,
klobučar in gostilničar v Senieniški ulici, ima bogalo zalogo raznovrstnih klobukov in loči v svoji krčmi pristna domača vina ler postreže tudi z jako okusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne.
xxxxxxxxxxxxxxx
Lekarna
Prave iu edine žel kapljice
Tz znamko sv. Antona Pado-vanskoga.
\ Zdravilna moč leh Impljicji' ne-prekosljiva. — Te kapljico uredijo re d n o prebav-Ijanje, če se jih, dvakrat na dan! ...	,	,	po	jedno	žličico
   	popije.	- Okrepi
želodce, store, da agine p kratkem fasu omotica in hi-potna Ithtosf (mrtvost). Te kapljice tudi store, da človek raje jii
Cena steklenici 60 vin.
Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naročitve iu pošiljatve pa jedino le v lekarni
citisThiohmi
v Gorici.
4
C. kr.
it
priv.
civilni, uradniški in vojaški krojač in trgovec
M. POVERAJ,
na Travniku št 5.
Naznanjam častitim gospodom odjemalcem in dimnim, da sem se preselil s svoje krojačnico in trgovino, i/. prejšnjih prostorov na Travniku št. 22 v gorio/.načene prostore na Travnik št. 5.
I’. u. občinstvu priporoča svojo izborno zalogo vsakovrstnega blaga iz avstrijskih in inozemskih tovarn ter gotovih oblek, sobne in dežne plašče, vsakovrstno moško perilo, srajce Jllger spodnje hlače ter nogavice, oficirske in uradniške priprave, sploh vse, kar je treba paradnim oblekam za vsaki stan.
Izdeluje se baveloke, sako, pelngrine in finejše obleke za gospe po najnovejši modi.
Ulago sc prodaja na meter tako po ceni, da je z menoj nemogoča vsaka konkurenca.
Edina prodaja finih dežnikov iz tovarne odlikovane z zlato svetinjo na parižki razstavi. Vstrežcni vsakemu naročilo in po vsaki modi.
K.
V
►s
►s
©
©
©
©
©
©
S
©
H
©
©
©
©
flv
ffi'
©
v
©
v Gorici.
5
Pred konkurencijo nič strahu!!!
V
n
Pi vu slovenska l#’ zaloga vsako vrst-uib šivalnih in ve- M žejnih strojev (Stickereiniasehi- M nen), kakor tudi dvokoles ler sa- M mokresov v ulici A Munii ipijo št. 1. ^ Lastna meha -nična delavnica ^ in popravljalnica ^ šivalnih strojev, ^ dvokoles v Nun- A ski ulici hiš. št ^
&
§
5
6
I ().	I?
S|i va ln(» stroje se jamči za pel let.